Spoštovani, vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 2. nujno sejo Odbora za zdravje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: član Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti ter poslanec Robert Janev. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Manja Lesnik nadomešča magistro Karmen Furman, Vinko Levstek nadomešča Alenko Jeraj in Andreja Rajbenšu nadomešča magistro Tamaro Kozlovič. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora in sicer 1. točka, Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Ker v poslovniškem roku k dnevnemu redu. Seje ni bilo predlogov za umik oziroma za razrešitev zadeve, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, ki ga bomo v okviru pristojnosti odbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo.

Navedeni predlog je bil dne 11. septembra letos objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. K točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za finance in Ministrstvo za zdravje, dodatno so bili na sejo vabljeni Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Kot gradivo ste poleg predloga rebalansa prejeli tudi stališče Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in stališče Farma Foruma. Predlog rebalansa bomo v skladu s 166. členom Poslovnika Državnega zbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo. To pomeni, da se bo Odbor za zdravje do predloga opredelil zgolj na področjih, ki sodijo v njegovo pristojnost, kot je ta določena z odlokom o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora.

Prehajamo torej na predstavitev predloga rebalansa.

Zato besedo predajam vabljenim na sejo in seveda kot uvodoma navadno predamo besedo najprej predstavnici Ministrstva za finance, Katji Pepelnjak.

Izvolite, imate besedo.

Lepo pozdravljeni!

Hvala za besedo.

V predlogu rebalansa, ki je pred vami, se predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijardi evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. To je enak primanjkljaj, kot je bil predviden v spremembah proračuna za leto 2026. Ob tem je pomemben podatek, da so prihodki države višji od prvotno načrtovanih. V primerjavi s sprejetim proračunom se povečujejo za 6,3 odstotka. Višji so davčni prihodki, za približno 570 milijonov evrov. Povečujejo pa se tudi nedavčni prihodki in sredstva, prejeta iz evropskega proračuna. Hkrati se povečujejo tudi odhodki. Ti so v primerjavi s spremembami proračuna načrtovani višje za približno 1,1 milijardo evrov oziroma 6,2 odstotka. Del povečanja odhodkov je posledica objektivnih in že sprejetih obveznosti po spremembah proračuna za leto 2026 v lanskem letu in jih je treba vključiti v rebalans. Pri tem gre za zimski regres, višjo minimalno plačo, spremembe plač javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini in drugo. Pomemben razlog višjih odhodkov je tudi zaključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Naslednji pomemben razlog za povečanje odhodkov so obrambni izdatki, ki se povečujejo za slabih 300 milijonov evrov. Skupni obrambni izdatki pa naj bi letos vključno z namenskimi sredstvi dosegli 2,03 odstotka BDP. Pomemben del tega rebalansa je tudi reorganizacija ministrstev, ki jo je izvedla nova vlada: število ministrstev se je zmanjšalo, posamezni resorji pa so bili združeni, z namenom, da bi bila državna uprava bolj učinkovita, bolj pregledna in predvsem bolj operativna.

Na koncu naj poudarim,

bolj pregledna in predvsem bolj operativna. Na koncu naj poudarim še, da bodo politika in izhodišča načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov, ter pristop upravljanja javnih financ podrobneje predstavljena na seji matičnega Odbora za finance.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje, Teji Košir, izvolite.

Teja Košir (državna sekretarka MZ): Hvala, spoštovana predsednica, kolegi, kolegice.

Ministrstvo za zdravje ima v predlogu rebalansa proračuna za leto 2026 zagotovljenih skupno 888 milijonov evrov, od tega je pretežni del sredstev na integralnem delu proračuna, in sicer 816,9 milijonov. Glavna področja, ki se financirajo iz državnega proračuna oziroma finančnega načrta Ministrstva za zdravje, navajam v nadaljevanju, najvišji delež sredstev bo ministrstvo v letu 2026 namenilo ureditvi in razvoju zdravstva, kjer je predvidenih 55 procentov integralnih sredstev, od teh je največ sredstev namenjenih ZZZS kot dodaten vir sredstev za nemoteno financiranje dejavnosti ob povečanih potrebah, tako imenovana stabilizacija financiranja zdravstvenega varstva: financiranje zajema bolnišnična zdravila, presejalne in preventivne programe, transplantacije, dialize, cepiva, izvajanje zunajbolnišnične službe, nujne medicinske pomoči, službe helikopterske nujne medicinske pomoči in dispečerska služba zdravstva, ter izobraževalna in raziskovalna dejavnost. Večji zneski so namenjeni v tem delu proračuna digitalizaciji zdravstva oziroma e-zdravju v višini 9,2 milijona evra in 13,7 milijonov za DDV za projekte financiranja iz sredstev sklada načrta za okrevanje in odpornost. Po višini sledijo sredstva za investicije in sicer se zagotavljajo za investicijske projekte na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti v skupni višini 184,9 milijonov, vir finanranja predstavljajo integralna sredstva v višini 109,2 milijona in proračunski sklad v višini 75 milijonov evrov. Največji del skupnih investicijskih sredstev, 143,3 milijone je namenjen investicijam na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, UKC Maribor, novogradnja infekcijske klinike, energetska sanacija, revitalizacija stavbe Hospital UKC Ljubljana, širitev onkološke dejavnosti na UKC Maribor, dograditvi Infekcijske klinike UKC Ljubljana, Splošna bolnica Celje. Bolnišnični oddelki in novogradnja ter drugim investicijskim projektom. Razlika sredstev, ki se namenjajo za investicije na podlagi določb trenutno veljavnega Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031 v višini 32,5 milijonov evrov je predvidenih za investicijska vlaganja. Poleg zgoraj navedenih sredstev je predvidenih 8 milijonov evrov za investicije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, s katerimi bodo soinvestirane prenove zdravstvenih domov, ki jih bodo oziroma so jih že predlagale posamezne občine in za sofinanciranje satelitskih urgentnih centrov. Sredstva se namenja tudi plačilu DDV za investicijske projekte, financirane iz NOO 4,8 milijonov evrov. Visok delež sredstev je predvidenih tudi za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, kjer je planiranih 127,5 milijonov, kar predstavlja približno 14,3 procenta proračuna. Ministrstvo financira pripravništva doktorjev dentalne medicine, sekundariat zdravnikov in specializacije zdravnikov, ter doktorjev dentalne medicine ter pripravništva ostalih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, na novo pa tudi specializacije magistrov farmacije. Poleg tega se financira dodatke za izbiro specializacije iz družinske medicine in dodatne specializacije iz klinične psihologije, ter štipendira dijake in študente, ki se izobražujejo za opravljanje poklica v zdravstveni dejavnosti. Vsi navedeni ukrepi so namenjeni povečanju interesa za izobraževanje in zaposlitev v zdravstveni dejavnosti, poleg navedenega je 38,4 milijonov evrov oziroma 4,7 procentov sredstev proračuna predvidenih zdravstvenemu varstvu nezavarovanih in socialno ogroženih oseb, s katerimi se na podlagi Zakona o razbremenitvi financiranje občin financira obvezno zdravstveno varstvo oziroma zdravstveno varstvo socialno

ogroženih oseb ter nujno zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb. Nenazadnje pa je 45,6 milijonov evrov ali 5,59 procentov integralnih sredstev namenjenih javnemu zdravju. Torej krepitvi preventivnih aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, duševnemu zdravju, demenci ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Proračunska sredstva rebalansa za leto 2026 so glede na sprejeti proračun za leto 2026 višja za 55 milijonov evrov, predvsem zaradi povečanja zagotavljanja sredstev za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev. Z dodelitvijo sredstev za področje zdravstva in načrtovani ukrepi v okviru predstavljenih prioritet stremimo k zagotavljanju kakovostnih, dostopnih in uporabnikom prijaznih zdravstvenih storitev s sodelovanjem vseh deležnikov v sistemu. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Seveda gremo naprej. Besedo dajem dodatno vabljenim danes na sejo. Sporočam, da so iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije opravičili se. Sprašujem, če želi besedo predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje? Generalni direktor magister Robert Ljoljo? Ja, izvolite. Nekje v nekje 5 minut ponavadi damo vabljenim, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča. Lep pozdrav vsem tukaj prisotnim. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje seveda ocenjujemo, da ima ta predlog rebalansa proračuna eno zagato, kot je rekel tudi minister na enem srečanju na ESS, in sicer zadevo, da smo mi v Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, ki je bil sprejet v preteklem obdobju seveda imeli zagotovljenih do 520 milijonov evrov. In seveda smo ta sredstva vključili v naš finančni načrt za leto 2026 in seveda ta finančni načrt je bil potrjen na Vladi Republike Slovenije. Zakaj je to pomembno razumeti? Predvsem zaradi tega, da smo seveda zaradi povečanega vpliva plačne reforme, dviga minimalne plače, tako kot je gospa iz Ministrstva za finance prej povedala, morali mi v naše storitve, cene storitev, ki jih plačujemo izvajalcem, vkalkulirati dodatnih 167 milijonov evrov v letu 2026. To je prva mogoče taka postavka. Kar pomeni, da seveda država plačuje plače javnim uslužbencem iz proračuna. V zdravstvu se pa te plače plačujejo iz cen, ki jih, iz stroškov, ki jih v cene storitev računava naš zavod. Tako da tako kot država ima v rebalansu proračuna sredstva, smo mi tudi v našem finančnem načrtu načrtovali ta sredstva za plače v zdravstvu. Poleg tega smo seveda zaradi finančnega načrta, ki je bil odobren, lahko v letošnjem letu v zdravljenje uvedli nova zdravila. Nekateri poznate zdravilo za duševno mišično atrofijo, ki bodo samo na letni ravni dodatno obremenila naš finančni načrt za približno 20 milijonov evrov. In lahko bi še našteval. Širitev programov, gospa je omenila investicije. Vsaka taka investicija, ki se zaključi, pomeni širitev programa, širitev dostopnosti do storitev in vse to seveda potem pride na zavod v finančni načrt, da se plačujejo seveda tudi redno storitve. Tako da zato ocenjujemo, da seveda zmanjšanje načrtovanih sredstev kar pomembno lahko ogroža poslovanje tako zavoda, kot seveda tudi izvajalcev, ker bo zavod posledično za to, da bo lahko zaprl svojo finančno sliko v letošnjem letu, moral v leto 2027 prenesti približno za 185 milijonov naših obveznosti, kar seveda pomeni likvidnostne težave za izvajalce neplačevanja računov, dobaviteljev zdravil, medicinskih pripomočkov in podobno. Rad bi samo poudaril, da seveda zavod kot tak je že tudi v preteklih letih, pa letos še toliko bolj, pa še v prihodnjem letu še toliko bolj intenzivno izvaja vse ukrepe, ki jih zavod lahko izvaja za zagotavljanje oziroma za, bom rekel, dodatne prihranke na področjih, kjer je to seveda mogoče narediti. Veste, da Vlada z uredbo približno razdeli 4,2, 4,3 milijarde od našega 6,2 milijardnega proračuna. Milijarda gre v zdravila in medicinske pripomočke, milijarda pa v nadomestila.

No, in na teh dveh milijardah, ki v bistvu, ki so v bistvu dejansko v, nekako ingerenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje smo mi v letošnjem letu samo na področju bolniških odsotnosti, kjer smo pač v bistvu izvajali ustrezne ukrepe, prihranili za 1,25 milijona izgubljenih delovnih dni. Da vam samo pojasnim, to je en Mercator, to je približno 6000 zaposlenih več dela, kar ima po naši grobi oceni poleg prihrankov, ki jih imajo delodajalci na nivoju 60 milijonov, pa zavod na nivoju 50 milijonov evrov približno 0,2 odstoten vpliv na GDP, kar je približno ranga 150 milijonov prispevka k gospodarski rasti. Samo toliko, da vam malček samo orišem, kakšni so bili ti v bistvu prihranki. Tako da v letošnjem letu zavod sam dela na prihrankih, na nivoju 187 milijonov, v drugem letu smo pa že v projekcijo računali 220 milijonov. Tako da v principu se res trudimo, da pač na področjih, kjer seveda mi imamo zakonske pristojnosti, žal jih nimamo na področju pogajanja cen z izvajalci, jih nimamo na področju definiranja programov in podobno, kjer bi si jih želeli, ampak tam, kjer jih pa imamo, pa res poskušamo narediti vse, do nivoja, ko ne ogrožamo seveda dostopnosti do storitev ali pa dostopnosti do medicinskih pripomočkov in zdravil.

Tako da bi jaz rad samo opozoril, da bo seveda, v kolikor bo ta rebalans potrjen, zavod v prihodnjem letu posloval še toliko težje. V tem trenutku, glede, pa bom res izkoristil še to priliko, pa potem zaključim, v tem trenutku, glede na to, da seveda prihodnji proračun predvideva samo 380 milijonov evrov prispevka, prispevka države v poslovanje zavoda, gledamo zdaj pa v 260 milijonsko izgubo zavoda v prihodnjem letu, kar pa že resno ogroža tako dostop do novih zdravil, zdaj se ta trenutek recimo pogovarjamo o zdravilih za demenco, teh pač najverjetneje potem ne bo in še česa drugega ne bo. Tudi investicije, ki se bodo zaključile, jih najverjetneje bomo zelo težko sfinancirali. Tako da naš poziv je predvsem poziv k temu, da se ponovno pretehta ali je ta odločitev na mestu v tem trenutku. Jaz razumem, da so tudi zaskrbljeni tako predstavniki dobaviteljev kot tudi predstavniki pacientov. Ker seveda, ne glede na vse napore, ki jih na zavodu delamo, pa jaz moram reči, da tudi zelo dobro sodelujemo z Ministrstvom za zdravje, se iščemo rešitve, tako tudi z Ministrstvom za finance. Zavod je predlagal za sto milijonov dodatnih ukrepov, ki jih Ministrstvo za zdravje še preučuje, tako da v bistvu v tem trenutku še mi povratnih informacij nimamo, ampak v kolikor to ostane tako, kot je, brez dodatnih ukrepov, mi tega bremena ne bomo zmogli. Hvala.

Hvala lepa, res ste se držali 5 minut, tako da se da v tem času marsikaj povedati.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora, prvi se je pa prijavil Dušan Stojanovič, izvolite.

Hvala lepa predsednica.

Spoštovani vabljeni, predstavnice in predstavniki ministrstev in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije!

Ja, pri obravnavah rebalansa je vedno tako, da pač gledamo številke, ki se jih premetava. Na koncu pa je vprašanje vendarle jasno, kako ta denar pride do ljudi, do zaposlenih, do pacientov in mislim, da se pri vsaki obravnavi takega dokumenta, kot je rebalans, potrebno vprašati kaj je bilo načrtovano, kaj ne bo izvedeno, kdaj bo izvedeno, ali bo izvedeno v rokih, ali se bodo sredstva lahko, lahko dejansko porabila, počrpala in ali so bila planiranja ustrezna.

Povečevanje finančnega načrta Ministrstva za zdravje za 55 milijonov evrov. Ja, v celotnem, bi rekel, v celotnem agregatu preko milijarde evrov dodatnih sredstev ali pa prihodkov je 55 milijonov, pač relativno malo. Smo prej že govorili, da se morda prioritete zdaj pač spreminjajo, ampak nič, ne glede na to, je vendarle nek signal, da se sredstva povečujejo, ampak se pa sredstva za programe javnega zdravja zmanjšujejo, za 1,75 milijona evrov, za investicije v zdravstvu pa za 2,37 milijona evrov, na sekundarni, terciarni ravni pa tudi za 2,32 milijona evrov, zmanjševati, o zmanjševanju govorim. Zato

Prepis je v pripravi...!!!