2. nujna seja

Odbor za zdravstvo

17. 9. 2026

Transkript seje

Spoštovani, vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 2. nujno sejo Odbora za zdravje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: član Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti ter poslanec Robert Janev. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Manja Lesnik nadomešča magistro Karmen Furman, Vinko Levstek nadomešča Alenko Jeraj in Andreja Rajbenšu nadomešča magistro Tamaro Kozlovič. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora in sicer 1. točka, Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Ker v poslovniškem roku k dnevnemu redu. Seje ni bilo predlogov za umik oziroma za razrešitev zadeve, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, ki ga bomo v okviru pristojnosti odbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo.

Navedeni predlog je bil dne 11. septembra letos objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. K točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za finance in Ministrstvo za zdravje, dodatno so bili na sejo vabljeni Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Kot gradivo ste poleg predloga rebalansa prejeli tudi stališče Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in stališče Farma Foruma. Predlog rebalansa bomo v skladu s 166. členom Poslovnika Državnega zbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo. To pomeni, da se bo Odbor za zdravje do predloga opredelil zgolj na področjih, ki sodijo v njegovo pristojnost, kot je ta določena z odlokom o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora.

Prehajamo torej na predstavitev predloga rebalansa.

Zato besedo predajam vabljenim na sejo in seveda kot uvodoma navadno predamo besedo najprej predstavnici Ministrstva za finance, Katji Pepelnak.

Izvolite, imate besedo.

Katja Pepelnak

Lepo pozdravljeni!

Hvala za besedo.

V predlogu rebalansa, ki je pred vami, se predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijardi evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. To je enak primanjkljaj, kot je bil predviden v spremembah proračuna za leto 2026. Ob tem je pomemben podatek, da so prihodki države višji od prvotno načrtovanih. V primerjavi s sprejetim proračunom se povečujejo za 6,3 odstotka. Višji so davčni prihodki, za približno 570 milijonov evrov. Povečujejo pa se tudi nedavčni prihodki in sredstva, prejeta iz evropskega proračuna. Hkrati se povečujejo tudi odhodki. Ti so v primerjavi s spremembami proračuna načrtovani višje za približno 1,1 milijardo evrov oziroma 6,2 odstotka. Del povečanja odhodkov je posledica objektivnih in že sprejetih obveznosti po spremembah proračuna za leto 2026 v lanskem letu in jih je treba vključiti v rebalans. Pri tem gre za zimski regres, višjo minimalno plačo, spremembe plač javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini in drugo. Pomemben razlog višjih odhodkov je tudi zaključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Naslednji pomemben razlog za povečanje odhodkov so obrambni izdatki, ki se povečujejo za slabih 300 milijonov evrov. Skupni obrambni izdatki pa naj bi letos vključno z namenskimi sredstvi dosegli 2,03 odstotka BDP. Pomemben del tega rebalansa je tudi reorganizacija ministrstev, ki jo je izvedla nova vlada: število ministrstev se je zmanjšalo, posamezni resorji pa so bili združeni, z namenom, da bi bila državna uprava bolj učinkovita, bolj pregledna in predvsem bolj operativna. Na koncu naj poudarim še, da bodo politika in izhodišča načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov, ter pristop upravljanja javnih financ podrobneje predstavljena na seji matičnega Odbora za finance.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje, Tei Košir, izvolite.

Hvala, spoštovana predsednica, kolegi, kolegice.

Ministrstvo za zdravje ima v predlogu rebalansa proračuna za leto 2026 zagotovljenih skupno 888 milijonov evrov, od tega je pretežni del sredstev na integralnem delu proračuna, in sicer 816,9 milijonov. Glavna področja, ki se financirajo iz državnega proračuna oziroma finančnega načrta Ministrstva za zdravje, navajam v nadaljevanju, najvišji delež sredstev bo ministrstvo v letu 2026 namenilo ureditvi in razvoju zdravstva, kjer je predvidenih 55 procentov integralnih sredstev, od teh je največ sredstev namenjenih ZZZS kot dodaten vir sredstev za nemoteno financiranje dejavnosti ob povečanih potrebah, tako imenovana stabilizacija financiranja zdravstvenega varstva: financiranje zajema bolnišnična zdravila, presejalne in preventivne programe, transplantacije, dialize, cepiva, izvajanje zunajbolnišnične službe, nujne medicinske pomoči, službe helikopterske nujne medicinske pomoči in dispečerska služba zdravstva, ter izobraževalna in raziskovalna dejavnost. Večji zneski so namenjeni v tem delu proračuna digitalizaciji zdravstva oziroma e-zdravju v višini 9,2 milijona evra in 13,7 milijonov za DDV za projekte financiranja iz sredstev sklada načrta za okrevanje in odpornost. Po višini sledijo sredstva za investicije in sicer se zagotavljajo za investicijske projekte na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti v skupni višini 184,9 milijonov, vir finanranja predstavljajo integralna sredstva v višini 109,2 milijona in proračunski sklad v višini 75 milijonov evrov. Največji del skupnih investicijskih sredstev, 143,3 milijone je namenjen investicijam na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, UKC Maribor, novogradnja infekcijske klinike, energetska sanacija, revitalizacija stavbe Hospital UKC Ljubljana, širitev onkološke dejavnosti na UKC Maribor, dograditvi Infekcijske klinike UKC Ljubljana, Splošna bolnica Celje. Bolnišnični oddelki in novogradnja ter drugim investicijskim projektom. Razlika sredstev, ki se namenjajo za investicije na podlagi določb trenutno veljavnega Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031 v višini 32,5 milijonov evrov je predvidenih za investicijska vlaganja. Poleg zgoraj navedenih sredstev je predvidenih 8 milijonov evrov za investicije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, s katerimi bodo soinvestirane prenove zdravstvenih domov, ki jih bodo oziroma so jih že predlagale posamezne občine in za sofinanciranje satelitskih urgentnih centrov. Sredstva se namenja tudi plačilu DDV za investicijske projekte, financirane iz NOO 4,8 milijonov evrov. Visok delež sredstev je predvidenih tudi za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, kjer je planiranih 127,5 milijonov, kar predstavlja približno 14,3 procenta proračuna. Ministrstvo financira pripravništva doktorjev dentalne medicine, sekundariat zdravnikov in specializacije zdravnikov, ter doktorjev dentalne medicine ter pripravništva ostalih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, na novo pa tudi specializacije magistrov farmacije. Poleg tega se financira dodatke za izbiro specializacije iz družinske medicine in dodatne specializacije iz klinične psihologije, ter štipendira dijake in študente, ki se izobražujejo za opravljanje poklica v zdravstveni dejavnosti. Vsi navedeni ukrepi so namenjeni povečanju interesa za izobraževanje in zaposlitev v zdravstveni dejavnosti, poleg navedenega je 38,4 milijonov evrov oziroma 4,7 procentov sredstev proračuna predvidenih zdravstvenemu varstvu nezavarovanih in socialno ogroženih oseb, s katerimi se na podlagi Zakona o razbremenitvi financiranje občin financira obvezno zdravstveno varstvo oziroma zdravstveno varstvo socialno ogroženih oseb ter nujno zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb. Nenazadnje pa je 45,6 milijonov evrov ali 5,59 procentov integralnih sredstev namenjenih javnemu zdravju. Torej krepitvi preventivnih aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, duševnemu zdravju, demenci ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Proračunska sredstva rebalansa za leto 2026 so glede na sprejeti proračun za leto 2026 višja za 55 milijonov evrov, predvsem zaradi povečanja zagotavljanja sredstev za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev. Z dodelitvijo sredstev za področje zdravstva in načrtovani ukrepi v okviru predstavljenih prioritet stremimo k zagotavljanju kakovostnih, dostopnih in uporabnikom prijaznih zdravstvenih storitev s sodelovanjem vseh deležnikov v sistemu. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Seveda gremo naprej. Besedo dajem dodatno vabljenim danes na sejo. Sporočam, da so iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije opravičili se. Sprašujem, če želi besedo predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje? Generalni direktor magister Robert Ljoljo? Ja, izvolite. Nekje v nekje 5 minut ponavadi damo vabljenim, izvolite.

Robert Ljoljo

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča. Lep pozdrav vsem tukaj prisotnim.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje seveda ocenjujemo, da ima ta predlog rebalansa proračuna eno zagato, kot je rekel tudi minister na enem srečanju na ESS, in sicer zadevo, da smo mi v Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, ki je bil sprejet v preteklem obdobju seveda imeli zagotovljenih do 520 milijonov evrov. In seveda smo ta sredstva vključili v naš finančni načrt za leto 2026 in seveda ta finančni načrt je bil potrjen na Vladi Republike Slovenije. Zakaj je to pomembno razumeti? Predvsem zaradi tega, da smo seveda zaradi povečanega vpliva plačne reforme, dviga minimalne plače, tako kot je gospa iz Ministrstva za finance prej povedala, morali mi v naše storitve, cene storitev, ki jih plačujemo izvajalcem, vkalkulirati dodatnih 167 milijonov evrov v letu 2026. To je prva mogoče taka postavka. Kar pomeni, da seveda država plačuje plače javnim uslužbencem iz proračuna. V zdravstvu se pa te plače plačujejo iz cen, ki jih, iz stroškov, ki jih v cene storitev računava naš zavod. Tako da tako kot država ima v rebalansu proračuna sredstva, smo mi tudi v našem finančnem načrtu načrtovali ta sredstva za plače v zdravstvu. Poleg tega smo seveda zaradi finančnega načrta, ki je bil odobren, lahko v letošnjem letu v zdravljenje uvedli nova zdravila. Nekateri poznate zdravilo za duševno mišično atrofijo, ki bodo samo na letni ravni dodatno obremenila naš finančni načrt za približno 20 milijonov evrov. In lahko bi še našteval. Širitev programov, gospa je omenila investicije. Vsaka taka investicija, ki se zaključi, pomeni širitev programa, širitev dostopnosti do storitev in vse to seveda potem pride na zavod v finančni načrt, da se plačujejo seveda tudi redno storitve. Tako da zato ocenjujemo, da seveda zmanjšanje načrtovanih sredstev kar pomembno lahko ogroža poslovanje tako zavoda, kot seveda tudi izvajalcev, ker bo zavod posledično za to, da bo lahko zaprl svojo finančno sliko v letošnjem letu, moral v leto 2027 prenesti približno za 185 milijonov naših obveznosti, kar seveda pomeni likvidnostne težave za izvajalce neplačevanja računov, dobaviteljev zdravil, medicinskih pripomočkov in podobno. Rad bi samo poudaril, da seveda zavod kot tak je že tudi v preteklih letih, pa letos še toliko bolj, pa še v prihodnjem letu še toliko bolj intenzivno izvaja vse ukrepe, ki jih zavod lahko izvaja za zagotavljanje oziroma za, bom rekel, dodatne prihranke na področjih, kjer je to seveda mogoče narediti. Veste, da Vlada z uredbo približno razdeli 4,2, 4,3 milijarde od našega 6,2 milijardnega proračuna. Milijarda gre v zdravila in medicinske pripomočke, milijarda pa v nadomestila. No, in na teh dveh milijardah, ki v bistvu, ki so v bistvu dejansko v, nekako ingerenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje smo mi v letošnjem letu samo na področju bolniških odsotnosti, kjer smo pač v bistvu izvajali ustrezne ukrepe, prihranili za 1,25 milijona izgubljenih delovnih dni. Da vam samo pojasnim, to je en Mercator, to je približno 6000 zaposlenih več dela, kar ima po naši grobi oceni poleg prihrankov, ki jih imajo delodajalci na nivoju 60 milijonov, pa zavod na nivoju 50 milijonov evrov približno 0,2 odstoten vpliv na GDP, kar je približno ranga 150 milijonov prispevka k gospodarski rasti. Samo toliko, da vam malček samo orišem, kakšni so bili ti v bistvu prihranki. Tako da v letošnjem letu zavod sam dela na prihrankih, na nivoju 187 milijonov, v drugem letu smo pa že v projekcijo računali 220 milijonov. Tako da v principu se res trudimo, da pač na področjih, kjer seveda mi imamo zakonske pristojnosti, žal jih nimamo na področju pogajanja cen z izvajalci, jih nimamo na področju definiranja programov in podobno, kjer bi si jih želeli, ampak tam, kjer jih pa imamo, pa res poskušamo narediti vse, do nivoja, ko ne ogrožamo seveda dostopnosti do storitev ali pa dostopnosti do medicinskih pripomočkov in zdravil.

Tako da bi jaz rad samo opozoril, da bo seveda, v kolikor bo ta rebalans potrjen, zavod v prihodnjem letu posloval še toliko težje. V tem trenutku, glede, pa bom res izkoristil še to priliko, pa potem zaključim, v tem trenutku, glede na to, da seveda prihodnji proračun predvideva samo 380 milijonov evrov prispevka, prispevka države v poslovanje zavoda, gledamo zdaj pa v 260 milijonsko izgubo zavoda v prihodnjem letu, kar pa že resno ogroža tako dostop do novih zdravil, zdaj se ta trenutek recimo pogovarjamo o zdravilih za demenco, teh pač najverjetneje potem ne bo in še česa drugega ne bo. Tudi investicije, ki se bodo zaključile, jih najverjetneje bomo zelo težko sfinancirali. Tako da naš poziv je predvsem poziv k temu, da se ponovno pretehta ali je ta odločitev na mestu v tem trenutku. Jaz razumem, da so tudi zaskrbljeni tako predstavniki dobaviteljev kot tudi predstavniki pacientov. Ker seveda, ne glede na vse napore, ki jih na zavodu delamo, pa jaz moram reči, da tudi zelo dobro sodelujemo z Ministrstvom za zdravje, se iščemo rešitve, tako tudi z Ministrstvom za finance. Zavod je predlagal za sto milijonov dodatnih ukrepov, ki jih Ministrstvo za zdravje še preučuje, tako da v bistvu v tem trenutku še mi povratnih informacij nimamo, ampak v kolikor to ostane tako, kot je, brez dodatnih ukrepov, mi tega bremena ne bomo zmogli. Hvala.

Hvala lepa, res ste se držali 5 minut, tako da se da v tem času marsikaj povedati.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora, prvi se je pa prijavil Dušan Stojanovič, izvolite.

Hvala lepa predsednica.

Spoštovani vabljeni, predstavnice in predstavniki ministrstev in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije!

Ja, pri obravnavah rebalansa je vedno tako, da pač gledamo številke, ki se jih premetava. Na koncu pa je vprašanje vendarle jasno, kako ta denar pride do ljudi, do zaposlenih, do pacientov in mislim, da se pri vsaki obravnavi takega dokumenta, kot je rebalans, potrebno vprašati kaj je bilo načrtovano, kaj ne bo izvedeno, kdaj bo izvedeno, ali bo izvedeno v rokih, ali se bodo sredstva lahko, lahko dejansko porabila, počrpala in ali so bila planiranja ustrezna.

Povečevanje finančnega načrta Ministrstva za zdravje za 55 milijonov evrov. Ja, v celotnem, bi rekel, v celotnem agregatu preko milijarde evrov dodatnih sredstev ali pa prihodkov je 55 milijonov, pač relativno malo. Smo prej že govorili, da se morda prioritete zdaj pač spreminjajo, ampak nič, ne glede na to, je vendarle nek signal, da se sredstva povečujejo, ampak se pa sredstva za programe javnega zdravja zmanjšujejo, za 1,75 milijona evrov, za investicije v zdravstvu pa za 2,37 milijona evrov, na sekundarni, terciarni ravni pa tudi za 2,32 milijona evrov, zmanjševati, o zmanjševanju govorim. Zato bi morda na začetku lahko povprašali oziroma poizvedeli, za katere investicije oziroma morda dinamike so razlog za ta znižanja. Na Koroškem, jaz prihajam s Koroške, kjer imamo en kup zdravstvenih projektov, investicijskih projektov, ki so za regijo strateškega pomena trenutno nastavljenih in me dejansko nekoliko, bom rekel, zaenkrat še ne skrbi, ampak me pa zelo zanima, ali se bodo ti projekti nadaljevali tako v Slovenj Gradcu v splošni bolnišnici, kot na Koroškem, na Ravnah na Koroškem zdravstvenem domu in tako naprej. Ali se bodo ti projekti izvedli kljub zmanjševanju sredstev, in jaz nekih stvari celo nisem našel v NRP, tako da upam, da je šlo za kakšno napako ali pa da je dano na kakšno drugo predpostavko ali pa podprogram. Ampak bi, seveda se pa zdaj mora obvezno navezati tudi na problem, ki smo ga slišali malo prej glede financiranja ZZZS. Predlagana ta novela zmanjšuje najvišji obseg sredstev, ki ga iz državnega proračuna zagotavlja ZZZS s 520 na 420. Jaz mislim, jasno, tu gre za sredstva za zdravila, za presejalne in preventivne programe, za dialize, za cepiva in tako naprej. In bi konkretno vprašal Ministrstvo za zdravje, ali bo ZZZS ob tem napovedanem zmanjšanju financiranja lahko vse te obveznosti oziroma ali bo lahko ZZZS vse te ob tem zmanjšanju lahko vse obveznosti, ki jih ima do izvajalcev tudi izpolnil, ker ta likvidnostni problem dejansko lahko povzroči kar nekaj težav tudi javnim zavodom, tudi našim konkretno bolnišnicam in tako naprej. Tako da ne zanima me torej toliko bolj, koliko zdravstvo dobi v seštevku, skupno me zanima bolj kaj je sedanja vlada ali pa ministrstvo znotraj zdravstva naredila, kaj zmanjšala, kaj zamaknila. Ali boste spoštovali nekatere sprejete sklepe o financiranju zdravstvenih investicij in jaz mislim, da bomo na terenu potem videli, kako ta dinamika v praksi izgleda. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Bi naredili en sklop prej, ko bi prišli, a ne. Trenutno imam dve prijavljeni, besedo dajem Tereziji Novak, potem bo še Nataša Sukič. Nataša, kar v redu, mirno sem vse videla in zapisano imam. Tako da Tereza Novak, imate besedo.

Ja, hvala lepa za besedo.

Dobro je, da se sredstva povečujejo, to predvsem, se mi zdi, kaže na to oziroma se lahko vprašamo, čemu je bila namenjena tista drama ob prevzemu, kakšne blazne luknje so, ko zdaj ta proračun pravzaprav tega ne kaže, predvsem pa kaže se čisto jasna usmeritev vlade, da je orožje in oboroževanje očitno najbolj pomembna kategorija Slovenije v tem trenutku in pod to vlado. Ne glede na to, da imamo, da imamo gospodarsko rast, ki je praktično ocenjena kot najvišja zaenkrat v Evropi in je posledica politik prejšnje vlade tudi, še vedno, in ob tem, da se tudi proračun na zdravstvu zvišuje, pa je kar nekaj, nekaj postavk, ki se zmanjšujejo. Bom začela z manjšimi. Zanima me, zakaj je, zakaj zmanjšujete postavko na zdravstveno raziskovalni dejavnosti? Se mi zdi, da je to izjemno pomembno, n če ne bomo vlagali v znanost in raziskave, verjetno tudi medicina ne bo na takem nivoju, kot smo jo imeli in Slovenija se je lahko vedno pohvalila in se še vedno lahko z izjemnimi dosežki strokovnjakov na tem področju in se mi zdi, da vsako manjšanje ni ne vem kako zelo veliko, ampak kljub vsemu kaže na to, da to ni mogoče najbolj pomembna ali pa ena od najbolj pomembnih stvari, v katero se vlaga, in jaz mislim, da je to zelo narobe in me zanima, zakaj ne, saj najbrž je kakšna razlaga. Zanima me, zakaj se kar za milijon 700 in še nekaj zmanjšujejo programi javnega zdravja, ker to gre tudi predvsem za neko preventivo, se mi zdi se mi zdi in za ozaveščanje in se mi zdi, da je zdrava družba lahko samo na ta način, da vlaga prav intenzivno v programe javnega zdravstva, v program javnega zdravja, v programe promocije zdravega načina življenja, v preventivne in tako naprej. In tu me zanima, če je to to, če se zmanjšujejo, če se zmanjšuje postavka, ki pomeni preventivo, vzgojo za zdravo življenje in tako naprej, kar se mi zdi, da je izjemnega pomena. Ves čas tudi koalicija govori o tem, o razvoju in ne vem, v glavnem o razvoju, ampak se mi zdi, da razvoj lahko pride, če vlagamo v človeške vire, če skrbimo za to, da bodo ljudje vedeli, na kakšen način je treba ohranjati tudi zdravje, da to gre eno z drugim. Ne moremo se razvijati ob tem pa, recimo, pri tako pomembnih stvareh jemati denar in ga dajati v orožje na primer.

Potem me zanima, investicijska vlaganja, za katera gre na sekundarni in terciarni ravni. To je bilo tudi že prej vprašanje, bi tudi jaz rada vedela, za kaj gre. In seveda ta manko, ki ga je pa že direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opisal, zakaj se zmanjšujejo sredstva, ki pravzaprav pomenijo tisto, neposredna sredstva za zdravljenje ljudi. In omenjeni so bili tudi že posebni programi in posebna zdravila. Jaz mislim, da v Sloveniji vsi zelo nestrpno čakamo na primer na zdravilo, ki obeta vsaj za nekatere bolnike z začetkom demence, da lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja, če začnejo zdravilo jemati dovolj zgodaj. In zdaj, kolikor sem jaz razumela, so ta sredstva bila predvidena v planu Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Zdaj pa v bistvu, če prav razumem, do tega ne bo prišlo. In bi rada, da tudi razložite mogoče slovenski javnosti, ker tudi demenca zelo zaznamuje življenje Slovenk in Slovencev in ne samo tistih, ki za demenco zbolijo, ampak po navadi je to veliko, veliko breme slovenskih, mislim, družin in zelo aktivnih ljudi, ker to, za te ljudi je treba poskrbeti. In če obstaja zdravilo in obstaja in je v določenih primerih zelo lahko učinkovito, in smo imeli predvidena sredstva, mislim, s kakšnim razlogom ali pa kako lahko upravičite zdaj to znižanje, ob tem seveda, da v isti sapi zvišujete, mislim, popolnoma, popolnoma, jaz moram reči neupravičeno, ampak in tudi nesorazmerno, sredstva na obrambi. Na drugi strani pa imamo tudi v Sloveniji naravnost epidemijo, tako kot sicer po svetu demence. Tu pa bomo kaj rekli? Žal bomo kupili kakšen tank več, kakšno malo več municije ali ne vem česa na račun zdravljenja demence. Mislim, to res bi želela, da pojasnite zelo, zelo jasno tudi vsem ljudem, ki to spremljajo. Zato, ker verjamem, da zelo veliko družin v Sloveniji ravno na to zelo nestrpno čaka. In ta rebalans kaže na to, da tega v Sloveniji očitno ne bomo imeli. Na drugi strani pa so učinki, o katerih je tudi govoril direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki pa so že dosegli rezultate. In jaz mislim, da bi morali na račun tega, da zavod izvaja programe, ki so namenjeni zmanjševanju bolniških odsotnosti, kar se meni zdi zelo dobro, na primer, to je dober ukrep, kako doseči višjo aktivnost in tudi produktivnost v končni fazi zaposlenih. Ne pa na primer to, kar se pogovarjali, smo se pred enim tednom pogovarjali, da bomo problematizirali denarno socialno pomoč, ker ljudje ne delajo. Na drugi strani pa imamo učinkovite programe, kot je na primer ravno to zmanjšanje bolniških odsotnosti. In jaz mislim, da če nek zavod dosega neke take prihranke na ta račun in izvaja neko politiko, potem vsekakor je treba prej nagraditi kot pa vzeti sto milijonov, ampak kot rečeno, ne jemlje se zavodu, jemlje se ljudem. Tako da prosim za odgovore.