Lepo pozdravljam vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne!

Začenjam 4. sejo Odbora za notranje zadeve in javno upravo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora po 63. členu Poslovnika Državnega zbora: Nataša Sukič, Poslanka skupine Levice. Na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo po 54. členu Poslovnika Državnega zbora, pooblastilo, pooblastilo, poslanec magister Borut Sajovic pa nadomešča Tamaro Vonta. Naslednji, Andreja, Andrej Poglajen bo pa nadomeščal Žana Mahniča po pooblastilu in drugo, tretje pooblastilo pa Vinko Levstek bo nadomeščal Anjo Bah Žibert.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov. Za razširitev oziroma za umik zadeve je dnevni red tako določen s sklicem seje. In še eno pooblastilo, Mojca Žnidarič bo po pooblastilu nadomeščala Ano Cajhen.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev, prvopodpisana Tereza Novak, in je bil 24. 7. 2026 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 17. seji, 24. 8. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 9. 2026, mnenje Vlade z dne 27. 8. 2026 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 5. 10. 2026. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predlagatelj skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Terezo Novak v imenu predlagatelja Tereza Novak, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba.

Amandma je v poslovniškem roku, to je do vključno srede, 30. 9. 2026, vložila Poslanska skupina Resni.ca k 2. členu. Predlog za amandma odbora so 5. 10. 2026 predložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 2. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Vidim, da ne.

Besedo sedaj predajam vabljenim na sejo. Želi predstavnica predlagatelja predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona, gospa poslanka Tereza Novak? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Poslanske skupine opozicije, se pravi Svoboda, SD in Levica smo v zakonodajni postopek vložile Predlog sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Glavni namen je, da referendum, ki je z Ustavo zagotovljena pravica vseh državljanov in državljank z volilno pravico, naredimo čim bolj jasni, čim bolj jasen postopek, čim bolj predvidljiv postopek in s tem tudi bolj dostopen in bolj, bolj jasen za vse volivke in volivce. Glavna rešitev tega predloga zakona je uvedba dveh stalno določenih dni v koledarskem letu, namreč pomladi in jeseni, na katera bi se izvajala glasovanja na referendumih razpisanih v posameznem koledarskem letu. Kot dneva glasovanja se naj bi določila druga nedelja v aprilu in druga nedelja v oktobru. Izjema bi veljala v primeru, ko druga nedelja v aprilu skladno z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji, sovpada z velikonočno nedeljo. V takem primeru bi se glasovanje na referendumu oziroma referendumih izvedlo prvo nedeljo v aprilu. Predlog zakona nadalje določa, da bi se v koledarskem letu, v katerem se izvajajo volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije ali volitve poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament ali pa volitve predsednika oziroma predsednice Republike Slovenije bi bil dan glasovanja na referendumu isti, predviden na drugo, tisti, predviden na drugo nedeljo v aprilu, bi se določil hkrati z dnem glasovanja na volitvah, ki bi potekale v obdobju od 3. do 15. julija. Prav tako bi se dan glasovanja na referendumu, predviden za drugo nedeljo v oktobru, določil hkrati z dnem glasovanja na volitvah, ki bi potekale v času od 1. septembra do 25. novembra. Skratka, dva referendumska dneva bi se uskladila z dnevi volitev v Državni zbor v Evropski parlament oziroma volitev za predsednika oziroma predsednico Republike Slovenije.

Mi menimo, da bi taka ureditev prispevala k, prvič, znižanju stroškov izvedbe referendumov ter bi predlagatelja referenduma tudi razbremenila očitkov glede obremenjevanja javnih financ, ne glede na to, kdo so predlagatelji. Hkrati pa bi se s predlagano ureditvijo povečala po našem mnenju volitev, udeležba volivcev na referendumu. Imela bi pozitiven vpliv na stopnjo informiranosti volivcev o vsebini referendumskih vprašanj, saj bi na isti dan glasovanja na referendumu bil vnaprej določen predvidljiv in tudi splošno znan. Mi lahko že zdaj v tem času vidimo, da vse napovedi referendumov, teh, ki bodo na to prihajajočo nedeljo in eventualnih že napovedanih in referendumov oziroma tistih, ki so že zbrani glasovi podpore za razpis, da že zdaj vnaša določeno zmedo med volivke in volivce in po našem mnenju bi moralo biti skupno vsem strankam, ne glede na to, v katero skupino spadamo. skupno mnenje, da moramo referendumsko odločanje za naše volivke in volivce poenostaviti, narediti čim bolj enostavno in čim bolj predvidljivo. Na Državni svet in Služba Državnega zbora, Zakonodajna služba Državnega zbora so imeli pripombe na to ureditev. In mi smo predlagali tudi amandma k 2. členu, ki sledi tem pripombam. Namreč, na koncu člena bi dodali nov peti odstavek, ki se glasi: "Be glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena lahko Državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev za posamezni referendum ali več referendumov hkrati določi za dan glasovanja drugo nedeljo v koledarskem letu pri čemer od dneva razpisa referenduma oziroma referendumov do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot 60 dni." Gre predvsem za to, da se lahko strinjamo z argumentom, da gre lahko v posameznih primerov predloga zakona za materijo, s katero ni mogoče predolgo odlašati. Predvsem, če gre za vprašanja težko popravljivih posledic bodisi za državo ali pa tudi za posameznike na katere se zakonska materija, bi se zakonska materija nanašala in zato se s tem amandmajem dodaja še možnost določitve drugega referendumskega dneva, kot sta oba predlagana seveda s potrditvijo dvotretjinske večine vseh poslancev. Mi menimo in predlagamo vsem poslankam in poslancem,

da bomo s tem olajšali odločanje na referendumih za naše, naše državljane in državljanke. Hvala lepa.

Predlagatelj zahvaljujem za dodatno pojasnilo.

Želi besedo predstavnik Zakonodajno-pravne službe, Dušan Štrus? Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovane poslanke in poslanci, ostali navzoči.

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili z vidika svojih pristojnosti ter o tem pripravili pisno mnenje. Predlagatelj je pri pripravi predloga amandmaja za amandma odbora upošteval nekatere naše vsebinske pripombe, kljub temu pa ostaja nenaslovljen naš pomislek glede časovne omejitve združevanja glasovanja na volitvah in na referendumu. Poleg tega predlagatelj ni pojasnil razloga za veljavnost predlagane ureditve tudi za referendume na lokalni ravni, in ni razvidno, da bi se predlagatelj ali zakonodajalec o tem posvetoval z občinami ali reprezentativnimi združenji občin. Hvala lepa.

Hvala Zakonodajno-pravni službi.

Želi besedo predstavnik, predstavnica Ministrstva za notranje zadeve? Izvolite. Samo da povem, državni sekretar...

Državni sekretar Denis Zobarič, ja. Lahko? Hvala.

Torej predlagatelji kot ključno prednost predloga izpostavljajo večjo predvidljivost referendumskih postopkov, možnost združevanja glasovanj ter zmanjševanje stroškov referendumov. Vlada te cilje, ki jih zasledujejo predlagatelji sicer razume, vendar pa meni, da predlagana rešitev za njihovo doseganje ni najprimernejša. Naj najprej poudarimo, da že sedaj veljavni zakon o referendumu in ljudski iniciativi omogoča, da se o več referendumih glasuje na isti dan, zato po našem mnenju ni potrebe, da se z zakonom določa vnaprej določene referendumske dneve. Vlada meni, da mora referendumski postopek zagotoviti učinkovito in pravočasno uresničevanje ustavne pravice volivcev do odločanja na referendumu, zato so v ZRLI, torej v sedanjem besedilu že določeni številni roki za posamezna referendumska opravila, pri čemer je pomembno, da si posamezne faze postopka sledijo neprekinjeno in brez nepotrebnih zastojev. Uvedba zgolj dveh referendumskih dni letno bi po mnenju vlade lahko v posameznih primerih bistveno podaljšala čas od vložitve referendumske zahteve do same izvedbe glasovanja. Posledično bi se pri zakonodajnem referendumu podaljševala negotovost usode že sprejetih zakonov in njihove uveljavitve. Na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ko pravi, da nerazumno dolgo trajanje referendumskega postopka lahko pretirano omeji zakonodajalca pri učinkovitem izvrševanju njegove zakonodajne funkcije. Vlada tudi ocenjuje, da pri predlagani rešitvi obstaja tudi tveganje, da bi se predlagani sistem oziroma da bi ta predlagani sistem postal nek mehanizem za sistematično podaljševanje zakonodajnih postopkov, ker bi bilo treba v določenih primerih čakati na naslednji referendumski dan in bi zato ta institut lahko pridobil učinke, ki presegajo njegov temeljni namen. Zato Vlada meni, da je ustreznejša že sedaj veljavna ureditev, ki pa Državnemu zboru omogoča, da v vsakem konkretnem primeru določi datum glasovanja ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega referenduma. Veljavni zakon namreč že določa jasno časovno omejitev, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot eno leto. Tudi če pogledamo za nazaj, torej prakso že izvedenih referendumov je ugotoviti, da potrebe po tako koreniti spremembi sistema ni. Dejstvo je, da se je praviloma glasovalo, če gledamo od leta 2014 naprej, torej praviloma glasovalo enkrat letno, pri čemer je bilo v letih 2022 in 2024 izvedeno tudi eno glasovanje. vendar se je glasovalo o treh referendumih. Glede na vse navedeno Vlada meni, da je veljaven zakonski okvir glede rokov za razpis referenduma primeren in že omogoča, da se ob določenih pogojih na en dan razpiše več referendumov, zato predloga zakona ne podpira. Hvala.

Hvala tudi vam za vaš prispevek.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Rajko Fajt, prosim.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane gospe in gospodje, lep pozdrav. Torej, Komisija za državno ureditev je na svoji 68. seji obravnavala predlog zakona. Na seji je bilo izpostavljeno, da novela posredno lahko velja tudi za referendume v ustanovitvi občin in referendume v samoupravnih lokalnih skupnostih. Evropska listina lokalne samouprave zahteva pravočasno in primerno posvetovanje z lokalnimi skupnostmi pri pripravi zakonodaje, ki vpliva na delovanje lokalnih skupnosti. In člani komisije so poudarili, da tovrstne listine je potrebno upoštevati. Zato jih je tudi zanimalo ali je bilo v zvezi s predlogom zakona opravljeno usklajevanje z reprezentativnimi združenji občin, torej združenji, ki zastopajo občine in če so imele lokalne skupnosti možnost podati pripombe k noveli. Prav tako je bilo opozorjeno, da bi dolgo trajanje referendumskih postopkov zelo omejilo zakonodajalca pri učinkovitem izvajanju zakonodajne funkcije, še posebej pa v primerih, ko gre za sprejemanje zakona po nujnem postopku. Prav tako so bili izraženi pomisleki na komisiji, ki so se dotikali pomislekov Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, kakor tudi Vlade. In podan je bil predlog, da bi bil fiksen referendumski dan določen le za tako imenovane posvetovalne referendume, pri katerih se preverja mnenja državljanov o različnih temah in niso vezani na uveljavljanje posameznih zakonov in zato njihovo izvajanje le dvakrat letno ne bi predstavljalo zastojev pri uveljavljanju zakonov. Sicer je s strani predlagateljice bilo podano nekatera pojasnila v zvezi z vprašanji in predvsem kar se tiče lokalnih skupnosti. Bilo je pojasnjeno, da usklajevanja niso potekala, da pa seveda obstaja možnost določenih sprememb še vnesti z amandmaji. Komisija na koncu z glasovanjem zakona ni podprla.

Hvala tudi vam za razpravo.

Prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo?

Andrej Kosi, imate besedo.

Hvala za besedo. Vse prisotne tudi lepo pozdravljam.

Zdaj zdajšnja opozicija torej predlaga izvedbo tako imenovanega referendumskega dne oziroma celo dva dni na leto, ali je to druga nedelja v aprilu ali pa druga nedelja v oktobru. Ta predlog je pač prišel pravzaprav v času, ko smo priča, torej velikim vlaganjem zahtev za referendum, vsaj zakonodajnih. In spet je prišla na potezo ta dvoličnost opozicije oziroma bivše koalicije. In spoštovani kolegi in kolegice iz opozicije, res ste smešni. Zakaj? Mi smo v prejšnjem mandatu smo podali pobudo, pač podobna tej, da se torej izvede referendumski dan, ki bi bil drugo nedeljo v maju. In takrat ste kolegi in kolegice, naš predlog zavrnili. Kolegica Novak, tudi vi ste bili proti, pa zdajšnji člani, Sandra Gazinkovski, Tamara Kozlovič, v glavnem vsi takratni člani tega odbora iz stranke Svoboda. In zelo zanimivo je, če sem, sem vzel pač magnetogram, kakšno je bilo takratno mnenje glede tega predloga zakona, da se izvede referendumski dan. Zdaj bom citiral kar nekaj, torej magistrica Tamara Kozlovič je takrat dejala: Torej številke v bistvu že same po sebi govorijo, da verjetno ta referendumski dan je skoraj nesmiseln glede na to, da imamo itak že enkrat na leto v povprečju referendum izveden. Kar pomeni, da mogoče je smiselno, da se pusti, pravzaprav jaz menim, da je smiselno, da se pusti današnja ureditev, ki očitno kar dobro funkcionira in ravno tako imamo v povprečju en referendum na leto. Opala, ne, zdaj pa predlagate izvedbo referendumskega dne. No, pa gremo naprej, Lucija Tacer, Poslanska skupina Svoboda: "Ampak dejstvo je, da mi je že po zdajšnji ureditvi lahko imamo vsako leto referendumski dan in če vzpostavimo parlamentarno prakso, ga imamo lahko tudi na isti dan. To bi recimo bila neka zrela politika in to je moj apel, da v nadaljevanju, če je to nek skupni cilj, lahko sledimo in poskušamo vzpostaviti tako parlamentarno prakso in ne potrebujemo spremembe zakona za to. Se v vse bolj zrelih demokracijah se čisto vsake podrobnosti ne zapiše v zakon ravno z namenom, da se ne zaciklamo, če rečem po domače." Torej, takrat ste bili mnenja, da to ni potrebno? Da v vsaki zreli demokraciji ni se potrebno zapisati v zakon?

Tudi takratni poslanec Jurij Lep je dejal: "Zakon o referendumu in lokalni iniciativi, v takem členu, mislim, da ne vem na pamet kateri člen je že lahko, lahko združujemo referendume, saj s tega stališča mislim, da zdaj nek dodaten zakon, ki bi to urejal ni potreben." Torej, takrat ste bili vsi poslanci in poslanke iz Gibanja Svoboda proti temu, da se izvede referendumski dan s stališčem, da je zdajšnja ureditev takšna kot je, v redu in da to ni potrebno. Sedaj pa vlagate vi zakon s predlogom, da se izvede referendumski dan. Torej, jaz vas ne razumem, to ni logike. Torej, ko smo dali mi, takrat to ni bilo v redu. Zdaj pa naenkrat to, kar smo mi predlagali, torej pred dvema letoma, pa dajete vi sedaj pobudo prav na to, kar smo mi takrat dali z enako utemeljitvijo. To spet kažete, to vašo dvoličnost. In ta vaša zahteva je, nič ni drugega kot en velik populizem. Kot en velik populizem prav v tem smislu, ker se sedaj torej je veliko teh referendumov se zdaj izvaja. Seveda gre predvsem na vašo pobudo, kajti vi podajate zahtevo, ko zbirate podpise, torej ljudstva in dati zahtevo zakonodajne referendume. Mi pa, potem to pač izkoristimo, ker nočemo povečevati stroškov in potem podamo še pobudo za posvetovalni referendum. Zato spoštovani kolegi in kolegice, takšnega populizma na žalost ne morem podpreti.