Spoštovani! Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za zdravje.

Obveščam vas, da so zadržani, se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: član poslanske skupine manjšine, potem Nataša Sukič, Elena Zavadlav Ušaj, Jelka Godec in zaenkrat je to to. Na seji kot nadomestni članice in člani s pooblastili sodelujejo: Martin Mikolič namesto Aleksandra Gungla in Aleksander Štorek namesto Katje Kokot. Lepo pozdravljeni.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora in sicer pod 1. točko Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in pod 2. točko Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028.

Ker k dnevnem redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem. Odboru uvodoma predlagam, da združimo obravnavo prve in druge točke dnevnega reda. tako, da najprej besedo damo vabljenim predstavnikom predlagatelja za predstavitev obeh predlogov aktov, nato pa opravimo skupno razpravo članic in članov odbora o obeh predlogih. Ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje? Vidim, da ne.

Prehajamo na 1. in 2. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2028.

Navedena predloga sta bila dne 5. oktobra letos objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Prvič, gradivo obeh predlogov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in k točkama dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za finance. Naj še pojasnim. Odbor za zdravje bo oba predloga obravnaval kot zainteresirano delovno telo v okviru pristojnosti, določenih z odlokom o ustanovitvi in nalogah delovnih teles. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027 bo obravnavan na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2028 pa na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo torej na dopolnilno obrazložitev obeh predlogov aktov, zato besedo predajam vabljenim na sejo.

In še eno pooblastilo smo dobili v tem času, magistrica Nataša Avšič Bogovič nadomešča magistrico Tamaro Kozlovič.

Torej predstavniki ministrstva, dajem besedo, Katja Pepelnak, izvolite, imate besedo.

Lepo pozdravljeni in hvala za besedo. Pred vami sta predloga sprememb proračuna za leto 2027 in proračuna za leto 2028. Pri pripravi obeh proračunov so bili upoštevani jesenska napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja evropske kohezijske politike ter drugih EU sredstev. V predlogu sprememb proračuna za leto 2027 se načrtuje 17 milijard evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2027 višji za 6,7 odstotkov, predvsem na račun višjih davčnih in kapitalskih prihodkov. Na drugi strani se pričakuje 19,4 milijarde evrov odhodkov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2027 višji za 6,9 odstotkov. Višje odhodke se načrtuje predvsem zaradi višjih vlaganj v vzdrževanje cestne in železniške infrastrukture, višjih subvencij privatnim podjetnikom in zasebnikom, višjih obrambnih izdatkov, transfera v ZPIZ ter plačila sredstev v proračun Evropske unije. S Predlogom sprememb proračuna za leto 2027 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. V predlogu proračuna za leto 2028 se načrtuje 17,7 milijard evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2027 višji za 3,8 odstotkov. Na drugi strani se pričakuje 19,4 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež sredstev namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu, sledita pa še obramba in zaščita ter vlaganje v promet in prometno infrastrukturo. S Predlogom proračuna za leto 2028 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,7 milijarde evrov oziroma 2 odstotka BDP. Politika in izhodišča načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bo podrobneje predstavljena na seji matičnega Odbora za finance. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj dajem besedo ministru za zdravje, doktor Tadej Ostrc, izvolite.

Predsednica, najlepša hvala.

Spoštovani navzoči!

Bom šel najprej na Predlog proračuna za leto 2027. Ministrstvo ima v Predlogu sprememb proračuna za leto 2027 zagotovljenih skupno 817,2 milijona evrov, od tega je pretežni del sredstev na integralnem delu proračuna, in sicer 778,7 milijona evrov. Glavna področja, ki se financirajo iz državnega proračuna oziroma finančnega načrta Ministrstva za zdravje, bom navedel v nadaljevanju. Najvišji delež sredstev bo ministrstvo v leto 2027 namenilo ureditvi in razvoju zdravstva, kjer je predvidenih 58 odstotkov integralnih sredstev, od teh je največ sredstev namenjenih ZZZS kot dodaten vir sredstev za nemoteno financiranje dejavnosti ob povečanih potrebah, tako imenovana stabilizacija financiranja zdravstvenega varstva. Financiranje tega dela iz proračuna zajema bolnišnična zdravila, presejalne in preventivne programe, transplantacije, dialize, cepiva, izvajanje zunaj bolnišnične službe, nujne medicinske pomoči, službe helikopterske nujne medicinske pomoči in pa dispečerske službe zdravstva ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Večji zneski so namenjeni tudi v delu proračuna, to je digitalizaciji zdravstva, okvirno 29,2 milijona evrov. V letu 2027. ni planiranih sredstev za plačilo DDV za projekte financirane iz NOO(?), se pa povečujejo stroški vzdrževanja in nadgradenj izvedenih projektov s področja digitalizacije zdravstva.

Za investicijska vlaganja na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti so zagotovljena sredstva v skupni višini 241,4 milijona evrov, od tega 97 milijonov iz integralnih sredstev, 143,9 milijona iz proračunskega sklada. Največji del, to je 183,9 milijona evrov, je namenjen investicijam na sekundarni in pa na terciarni zdravstveni dejavnosti, kjer je država tudi ustanovitelj. Gre za novogradnjo Infekcijske klinike v Mariboru, potem energetska sanacija in revitalizacija stavbe Hospital UKC Ljubljana, finalizacija novogradnje v Celju, potem dograditev Infekcijske klinike UKC Ljubljana in pa drugim večjim investicijskim projektom. 37,2 milijona evrov je zagotovljenih iz integralnih sredstev za investicijska vlaganja Ministrstva za izobraževanje, vzgojo in mladino, poleg teh vseh navedenih sredstev je pa predvidenih 20 milijonov evrov za investicije na primarni ravni, za sofinanciranje prenove zdravstvenih domov, ki jih bodo oziroma so jih že predlagale posamezne občine in za sofinanciranje satelitskih urgentnih centrov.

Zdaj, visok delež sredstev je predviden tudi za izobraževanje in pa usposabljanje zdravstvenih delavcev, za to je planiranih 131,7 milijonov evrov, kar predstavlja približno 16 odstotkov proračuna. Ministrstvo, kot veste, po zakonih financira pripravništva doktorjev dentalne medicine, sekundariat zdravnikov, specializacije zdravnikov ter doktorjev dentalne medicine, in pa tudi pripravništva ostalih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, na novo pa tudi specializacije magistrov farmacije. Poleg tega se iz integralnega dela proračuna financira dodatke za izbiro specializacije družinske medicine in pa dodatnih specializacij iz klinične psihologije ter štipendira dijake in študente, ki se izobražujejo za opravljanje poklica v zdravstveni dejavnosti. Vsi ti navedeni ukrepi so seveda namenjeni povečanju interesa za izobraževanje teh določenih poklicev in pa končno tudi zaposlitev v zdravstveni dejavnosti. Poleg navedenega je 45 milijonov evrov, to je malo, pet pa pol odstotka namenjenih zdravstvenemu varstvu, nezavarovanih in socialno ogroženih oseb, s katerimi se na podlagi Zakona o razbremenitvi financiranja občin financira obvezno zdravstveno varstvo oziroma zdravstveno varstvo socialno ogroženih oseb ter nujno zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb. Javnemu zdravju je namenjenih 29 milijonov evrov, to je 5,8 odstotka integrale, torej predvsem preventivnih aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, duševnemu zdravju in demence ter pa spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Proračunska sredstva so glede na sprejeti proračun za leto 2027 sicer nekoliko nižja, dodeljena sredstva za področje zdravstva in načrtovani ukrepi so pa namenjeni zagotavljanju, zagotavljanju kakovostne, dostopne in uporabnikom prijazne zdravstvene storitve sodelovanje vsem deležnikom, vseh deležnikov v sistemu.

Če grem še na predlog proračuna 2028, se načrtuje skupno 773,4 milijona evrov, od tega znaša integralni del proračuna 746,3 milijona evrov. Struktura je približno enaka kot v letu, kot v predlogu leta 2027, se pravi, najvišji delež, 60 odstotkov integralnih sredstev se namenja ureditvi in razvoju zdravstva, največ od tega je namenjenih ZZZS kot dodaten vir za nemoteno financiranje dejavnosti v povečanih potrebah. Podrobneje pa sem jih opredelil že pri predstavitvi sprememb proračuna za leto 2027. V letu 2028 se za digitalizacijo zdravstva namenja približno 36,4 milijona evrov. Pomemben del projekta je bil v preteklih letih financiran iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost, in pa zaključen do konca, bo zaključen do konca leta 2026. Kljub temu se potrebe po financiranju na področju digitalizacije ne zmanjšujejo, saj se zaradi novo vzpostavljenih rešitev povečujejo stroški njihovega vzdrževanja, nadgradenj in pa tudi nadaljnjega razvoja digitalnih storitev v zdravstvu. Po višini v letu 2028 sledijo tudi sredstva za investicije, kjer so na podprogramu za investicijska vlaganja zagotovljena sredstva za investicijske projekte na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti v skupni višini 110,6 milijona evrov, kar pomeni 14,3 odstotka proračuna. Od tega je 99,7 milijona zagotovljenih iz integralnih sredstev in pa 11,2 milijona iz proračunskega sklada. Ponovno je visok delež sredstev planiranih tudi za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, govorimo o približno 12,7 odstotkov proračuna za leto 2028, to je skoraj sto milijonov evrov. Ukrepi so na tem področju enaki kot za leto 2027 in so namenjeni povečanju interesa za izobraževanje in pa potem končno zaposlitev v zdravstveni dejavnosti. Ponovno je 5 procentov proračuna predvidenih zdravstvenemu varstvu nezavarovanih in pa tudi socialno ogroženih oseb. Javnemu zdravju pa 30 milijonov skoraj 30 milijonov evrov oziroma 3,8 odstotka integralnih sredstev za zgodnje odkrivanje in preprečevanje kroničnih bolezni, duševnemu zdravju in demence ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga. To je zaenkrat to, bom pa z veseljem v nadaljevanju odgovoril še na vaša dodatna morebitna vprašanja.

Hvala vam, minister, za predstavitev.

Prehajamo na razpravo o obeh predlogih aktov skupaj in besedo dajem seveda članicam in članom odbora. Ni se še nihče javil. Robert Janev je prvi, potem bo pa Nataša Bogovič.

Predsednica, hvala za besedo, en lep pozdrav vsem, spoštovani minister. Ja, zdaj ob pregledu proračunov 2027, 2028 lahko rečemo, da je zmagovalec obramba oziroma orožje, in s tem seveda tudi Izrael, s katerim je vlada Janeza Janše vodila trgovinsko zgodbo, poraženci pa žal šolstvo, kmetijstvo, demografija in seveda tudi danes zdravstvo. In to navkljub temu, da imamo rekordno najvišjo gospodarsko rast, rast, ki je prinesla v proračun v letu 2026 skoraj dobro milijardo več sredstev in napovedi za naprej so tudi dokaj optimistične. Jaz verjamem, da je treba postrgati na vseh proračunskih postavkah posameznih ministrstev, zaradi tega, da se zapolni luknja, ki jo bo naredila, ki jo bo naredil interventni zakon, ampak žal to počnete na plečih pacientov, na plečih najmlajših, torej šolnikov, dijakov, študentov, torej na plečih znanja, da ne govorim o kmetijstvu.

Zdravstvo, ki naj bi bila prioriteta vsake vlade, namreč vsako vlado so polna usta o tem, kako je treba skrbeti za vse paciente. Danes se sprašujem ali teh pacientov ni več, ali so se te čakalne vrste zmanjšale? Namreč, po podatkih, ki jih imam jaz, se niso zmanjšale navkljub vašim besedam in zamegljevanju v času hearinga, ker ste podajali zavajajoče in napačne podatke. In to ste na koncu potrdili tudi v poslanskem vprašanju, ki sem vam ga zastavil. Torej, dejansko za pacienta ni nič.

Zdaj pa neposredno k številkam. In če začnemo pri investicijah. Zmanjšuje se za 81 milijonov evrov. To so investicije v infrastrukturo, v tisto, kar smo zapostavljali desetletja, investicije so tudi v opremo, v tisto opremo, ki je zastarela. In seveda, glede na to, da interventni zakon, kakor smo ga mi poimenovali, zakon za bogate, daje možnost bogatenja najbogatejšim, enako je tudi v tej zgodbi. V kolikor v javnem zdravstvu ne vlagamo v infrastrukturo, v nove objekte, v novo opremo, potem takem seveda se krepi zasebništvo in ne malo krajev v Sloveniji ima poleg javnih zavodov zasebne zavode, kamor se steka javni denar. In v zakonu o, interventnem zakonu ste zelo jasno nakazali, kako boste širili pristop do javnega denarja, tudi do zasebnikov, češ da je treba uporabiti vse kapacitete, ne glede na to, da je minister iz Slovenske demokratske stranke že zdavnaj javno povedal, da je odtekanje denarja v zasebni sektor tisto, kar je pripeljalo do večanja socialnih razlik in podaljševanja čakalnih vrst. Resnično me zanima, kaj je s temi 81 milijoni, kje so končali.

In če nadalje nadaljujem, lahko grem tudi po postavko, verjamem pa, da veste sami tudi kje so številke in kje niso številke zabeležene. In če grem naprej, vezano na programe javnega zdravja, namreč zdaj nedavno smo slišali vašo, vašo izjavo, da ne veste od kje je priromal zakon o preventivni, Zakon o preventivi in o zdravem življenjskem slogu. Dobili ste tudi poslansko vprašanje, seveda, na katerem ste se izmikali temu, da bi karkoli vedeli. Veste, jaz težko verjamem oziroma se mi zdi skoraj nesprejemljivo in ne kupim tega, da ne bi vedeli od kje je prišel zakon. Jaz si upam trditi, da noben javni uslužbenec si ni nikoli dovolil in si ne bo dovolil sam na svojo lastno pobudo pripravljati katerikoli zakon, kar pomeni, da vsi javni uslužbenci delujejo po principu navodil in verjamem, da ste to navodilo dobili tudi vi. In glede na to, da se zmanjšujejo tu sredstva, namreč tudi iz tega naslova, seveda se sprašujem, kje jih boste dobili noter. Morebiti skozi ta zakon in osnutek, ki smo ga vsi videli, ki je priromal v javnost, spet smo pri tem, da se krepi kaj? Kapital. Na račun koga? Spet na račun naših najranljivejših, ne, glede na to, da gre za rahljanje prepovedi alkohola in tobačnih izdelkov, celo omogočanje uživanja tega v šoli, v šolah, seveda pod nekimi vašimi pogoji, verjamem, da bodo od tega najbolj zadovoljni trgovci, malo manj pa vsi tisti, ki imamo otroke še vedno toliko stare, da potrebujejo seveda neko zaščito tistih, ki imamo nekaj več let kakor 18.

Nadalje, zdravstvo se ne krepi skozi to, da se zmanjšujejo sredstva za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Namreč, v proračunu je bilo predvidenih najprej 520 milijonov evrov. Z rebalansom ste znižali za sto milijonov, navkljub temu, da vas je opozoril direktor ZZZS, da bo to najverjetneje vplivalo na dostopnost storitev, jaz si upam, da ne tudi na kakovost, tega niste nikoli pojasnili, niti v času sprejemanja rebalansa, ampak človek bi pričakoval, da ste razumeli sporočilo in da boste to s sprejemanjem proračuna za 2027 in 2028 to popravili. Ne, seveda niste popravili, ampak kaj ste naredili, še za 40 milijonov dodatno znižali ta sredstva. Jaz se resnično sprašujem, glede na to, da ste sprejeli tudi novo uredbo, kar se tiče zdravstvenih storitev in, ki gre v smeri tega, da boste financirali predvsem tiste storitve, za katere ste vi sami, ko ste bili državni sekretar, zagovarjali, češ da saj prihajajo ljudje do dodatnih storitev. Ni problem v tem, da prihaja do dodatnih storitev, problem je v tem, da prihaja do tistih storitev, ki jih morebiti nujno v tistem trenutku ne potrebujejo. In tisto, kar je nujno tu izgublja, izgublja težo.

Mene veseli, da ste prepoznali, vsaj kar se tiče izobraževanja, usposabljanja, da ste se vsaj tam dvignili, višino sredstev za to, ne, tu lahko priznam, da je to v redu, ampak veste, glede na to, da se pogovarjamo o pacientih, o katerih vi razlagate, češ, kako bo večja dostopnost, jaz močno dvomim, da z manj denarja, večjo dostopnost, si pa lahko upam nekaj ugibati, ne? Morebiti boste pa dvignili davek tako, kakor ste, nazadnje je nakazal vaš finančni minister in bo to v pričakovanju, češ, kakšna je kriza.

Zanimivo je tudi, to, namreč, da ste v letu 2026 govorili o ne vem kakšni luknji, ja, zdaj če bi bila luknja, bi jaz pričakoval, da to luknjo krpate, pa je ne krpate. V bistvu to luknjo vi še odpirate. In seveda je čisto razumljivo nezadovoljstvo, ki ga je izkazal vaš minister za finance s sprejemanjem interventnega zakona, brez, takrat še v bistvu Vlada ni niti bila sestavljena. Jaz ga popolnoma razumem in mislim, da vsak, ki se malo razume na finance, tistega zakona ne bi podprl.

Zdaj, kar se pa tiče samih investicij, je tu kar nekaj investicij, ki ste jih vi dali ven. Seveda, zdaj jaz bi lahko tu našteval katere investicije, verjamem, da ta spisek imate tudi vi. Zdaj, v kolikor nimate tega spiska, vam bom jaz potem naštel, pa me bo zanimalo, zakaj so šle te investicije ven, zakaj se je zmanjšalo ta sredstva, ali je res tako pomembno to orožje in da ne rečem še kaj, zaradi tega, da bodo trpeli pacienti, zaradi tega, ker ne bomo imeli dovolj denarja za investicije v zdravstvu. Sam lahko naštejem, torej bolnišnični oddelek in novogradnja v Celju, Ptuj, ureditev prostorov urgentnega centra, UKC Maribor, širitev onkološke dejavnosti, izgradnjo nove zdravstvene postaje Tezno, Maribor. Namreč, to so vse tiste investicije, pri katerih vi v bistvu umikate sredstva. Tako da jaz mislim, da si vsi državljanke in državljani zaslužijo, da podate jasne odgovore in podatke in nenazadnje, je to odgovornost do vseh. Proračun seveda še ni sprejet, možni so amandmaji. Tako da jaz apeliram na vas, da se ne izgovarjate, ampak da se usedete in da tiste investicije, ki so bile že predvidene pustite noter in zagotovite ta prepotrebna sredstva.

Kakor sem rekel v štartu, gospodarska rast je zelo visoka, rekordna v Evropski uniji. Nakazuje se, da bo dokaj visoka ostala tudi naprej, kar pomeni, da so to optimistične napovedi. Nenazadnje je gospodarska rast odvisna od potrošnje, torej tako zasebne kakor potrošnje države, odvisno je tudi od investicij in glede na to, da se je v prejšnjem mandatu ta investicijski cikel zagnal na veliko, rezultat tega je seveda tudi gospodarska rast, zato mislim, da bi tudi te investicije, ki ste jih vi dali ven, zagotovo vplivale na to, da se gospodarska rast vzdržuje na čim višji ravni, ker na ta način tudi lažje potem vračamo dolg. V kolikor lažje vračamo dolg, se potem obresti nižajo, v kolikor so nižje obresti, potem ostane definitivno več denarja tudi v tej skupni vreči, ki ji rečemo proračun zaradi tega, da zagotavljamo za vse to dostojno in pravočasno zdravstveno storitev. Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj se bi bilo mogoče dobro dogovoriti, ali damo tri sklope ali koliko, ali bo minister, kako boste odgovarjal, ali želite takoj odgovoriti ali damo tri, v redu.

Potem je pa naslednja Nataša Avšič Bogovič.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Spoštovani minister z ekipo, kolegice in kolegi!

Danes torej ne razpravljamo samo o proračunskih številkah tako, kot bi mogoče na prvo kazalo pri predstavitvi ministrstva. Mogoče absolutne številke le ne povedo vsega, sploh ne gledalkam in gledalcem, ki zdaj to poslušajo. Ja, milijoni, namenjeni za zdravstvo, seveda se kar lepo sliši, a vendarle je potrebno pogledati, kje pa so neka razhajanja od politike, ki jo je vodila ali pa peljala prejšnja vlada in kako vidimo zadevo zdaj? Namreč, v povezavi s številkami je potrebno tem številkam dodati vsebino in se vprašati kakšno zdravstvo bomo v Sloveniji imeli naprej, kako dostopno bo za ljudi in kakšen zdravstveni sistem bomo v prihodnje imeli, predvsem pa, komu bo zdravstveni sistem najbolje služil, takšen, ko bo ali bo to v povezavi s premoženjem, ki ga imajo posamezniki z globino žepa ali bo vsem javno zdravstvo še naprej zagotovljeno, ne glede torej na plačane prispevke, ne glede na globino žepa, pač pa vsem takrat, ko bodo zdravstvo potrebovali.

In ko pogledamo predlagana proračuna za leti oziroma rebalans 2027 in proračun 2028, se dejansko moramo vprašati ali je za to Vlado res ena od prednostnih nalog še naprej zdravstvo, tako kot je bilo zdravstvo prioriteta prejšnje vlade ali pa se zmanjšuje ta pomen javnega zdravstva, sploh glede na to, da če primerjamo absolutne zneske, vidimo, da gre kar za precejšnjo zmanjšanje na postavkah tako in predvsem investicij, tudi za programe javnega zdravstva in pa izrazito zmanjšana sredstva za izobraževanje zdravstvenih delavcev, ki pač ta sistem držijo gor recimo.

Torej, jaz bi imela prvo vprašanje, kje je v tem proračunu razvojna vizija slovenskega javnega zdravstva, kakšna je ta vizija? Sploh glede na to, da je minister bil tudi v prejšnji ekipi, pa mogoče bo znal to zelo enostavno nam povedati, kje je torej ta razlika? Namreč, za investicije v zdravstvu je bilo v sprejetem proračunu za 2027 predvidenih približno 202 milijona evrov, zdaj pa predlagani znesek znaša le še 120, 121 milijonov evrov in to je zmanjšanje kar za 81 milijonov evrov. V letu 2028 sredstva še dodatno znižajo na približno 113 milijonov evrov. Ob tem pa vlada za 2027 napoveduje rast skupnih državnih investicij kar za 38 odstotkov, in sicer na 3,3 milijarde evrov. Torej imamo na eni strani veliko povečanje investicij, če gledamo državo v celoti, hkrati pa zmanjšanje sredstev za zdravstveno infrastrukturo. Ja, smo že slišali danes. Kaže torej, da na račun zdravstva pridobiva pač prioritete obramba in postaja, tako kot je bilo v naši Vladi, javno zdravstvo prioriteta številka ena, je pač v tej Vladi prioriteta obramba in vlaganje v orožje. Lahko si te investicije na področju javnega zdravstva razlagamo tudi tako, da je v preteklih štirih letih na tem področju bilo odprtih ogromno projektov, še nikoli doslej toliko. In da se bodo pač te investicije, ki so bile začete, so vsaj na pol narejene, tudi dokončale in bodo potrebna manjša sredstva potem oziroma pa se bodo pa verjetno krepile investicije na področju zasebnega zdravstva. Zato bi res želela tukaj konkreten odgovor, če ga mogoče minister ima, sicer pa nam bo ga posredoval kasneje, kateri projekti bodo v načrtovanih rokih izvedeni, kateri zamaknjeni in morda kateri so tisti, ki pa jih v naslednjem obdobju zagotovo še ne bo.

Potem vprašanje recimo, ki bi ga, to je pa vprašanje, ja, kaj se torej pa dogaja, nismo danes še nič slišali na to temo, kaj se dogaja z bolnišnicami oziroma z investicijami na področju bolnišnic, kjer je pretekla vlada si jih vključila v investicije na področju dvojne rabe. Torej predvsem želim odgovor na to, kakšne investicije v bolnišnično infrastrukturo za povečanje odpornosti države bomo imeli v kriznih razmerah. Namreč vlada doktorja Goloba maja 2025 potrdila projektno nalogo za sedem zdravstvenih ustanov s skupno ocenjeno vrednostjo 219,85 milijona evrov. Načrt je povezoval potrebe javnega zdravstva z večjo odpornostjo države v izrednih razmerah. Izredne razmere niso samo vojno stanje in samo takrat, ko se borimo z orožjem ali pa se borijo z orožjem. Zdaj se pa predlaga nadaljevanje samo treh projektov, in sicer Nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere v Ljubljani, objekta F Splošne bolnišnice Brežice in pa Centra za hiperbarično medicino v Valdoltri. Za druge projekte naj bi se izvedba nadaljevala, ko bodo zagotovljena sredstva v okviru ministrstva za zdravje. Torej ti projekti se ustavljajo, ker bo MORS zagotovil sredstva za druge potrebe, torej za nabavo, predvidevam da orožja za zdravstvo pa takšne dvojne rabe za samo zagotavljanje odpornosti na področju zdravstva ni več predvideno. Jaz sem sicer zelo hvaležna, ker prihajam iz Brežic, da je, da sta obe ministrstvi, tako MORS kot Ministrstvo za zdravje, Brežice uvrstilo v dvojno rabo. Ja, strateška pozicija Brežic je pomembna, ampak Slovenija z dvomilijonskim številom prebivalstva in s površino, kot jo ima, ima takšne strateške pozicije za zagotavljanje varnosti tudi v času, ko vojnega stanja ni po celi Sloveniji, in bi rekla, da je prav, da bi tudi vse ostale investicije, ki so bile vključene v dvojno rabo, ta vlada z njimi nadaljevala. Torej, ne bi si želela, da zdravstvena infrastruktura, katerakoli bo pač zgrajena, da bi se pri tem odločalo samo vprašanje v katero proračunsko kategorijo lahko posamezni projekt uvrstimo. Namreč, te projekte oziroma te investicije potrebujejo bolniki in zdravstveni sistem kot celota in potrebno je zagotoviti ustrezno financiranje. Torej, če so bili projekti prepoznani kot potrebni na določenih, v določenih krajih v Sloveniji, potem jih je potrebno narediti. Zdaj, od kod bo pa pač denar, je pa verjetno za ljudi popolnoma vseeno, oziroma jih boli, kolikor je slišati to, da se njihovi zdravstveni projekti ustavljajo zaradi nabave orožja.

Potem, kaj me je še recimo pri tem proračunu zmotilo? Zdi se mi, da je manj poudarka na preventivi, za katero pa menim, da nikakor ne sme biti razkošje, prav tako pa ne kadri, kajti če imamo dobro infrastrukturo, če imamo dobro opremo, brez kadrov, vlaganja v kadre, ne bomo zagotovili teh ciljev. In res, kadri ne smejo biti samo številka v proračunu, ne. Tako, za programe javnega zdravja v letu 2027 predvidenih približno 29 milijonov evrov, kar pa je manj kot v sprejetem proračunu. Za 2026 in celo je to manj od ocenjene realizacije za 2026. Verjetno. Ni to nepomembna postavka. Kajti preventiva v zgodnje odkrivanje bolezni je izjemno pomembna. Marsikatero bolezen se da na ta način preprečiti z zgodnjim odkrivanjem bolezni in so potem tudi stroški zdravljenja posledično manjši, kot bi sicer bili, če bi bila bolezen pravočasno ugotovljena. Potem pa še nekaj se mi zdi zelo pomembno. Zdravljenje v prvih fazah bolezni je pomembno tudi še iz enega vidika, in sicer z izostanki ljudi iz služb in torej iz delovnega procesa, kjer seveda lahko trpi potem tudi gospodarstvo z zagotavljanjem kadrov v procesih in pa s samimi stroški povezani s tem. To je torej ena zadeva. Četrto, bi pa rekla, vprašanje, ki se mi zastavlja pa je, kakšno javno zdravstvo si želimo in kakšna košarica pravic pravic iz naslova ZZZS nas torej čaka. In tukaj potem lahko primerjamo te številke v absolutnih zneskih. Pa interventni zakon, če se navežem še na interventni zakon, pa pridemo dejansko do bistva. Ljudje ne spremljamo samo proračunskih tabel, pač pa nas zanima, ali bodo lahko, ali bomo lahko prišli do osebnega zdravnika, koliko časa se bo čakalo na specialista, ali se bo pravočasno prišlo do operacije in ali bodo zdravstvene storitve tudi plačane iz javnih sredstev. To je zelo pomembno. Pravočasnost, čakalne dobe, ja, niste jih vi zdaj naredili v pol leta, ampak so rak rana slovenskega zdravstvenega sistema že mnoga, mnoga leta, ne. Mogoče moramo tudi kakšno besedo nameniti temu, kaj je s košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in kako je morebitno znižanje pravic iz te košarice obveznega zdravstvenega sistema vplivalo na te številke, na te absolutne številke v posameznih tabelah. Recimo konkreten primer, to bo minister zagotovo znal dobro razložiti ali pa saj bo lahko odgovoril v končni fazi tudi samo z da ali ne, in sicer bele oziroma kompozitne zalivke. Namreč vlada doktorja Goloba je aprila 2026 sprejela ureditev financiranja kompozitnih zalivk za odrasle, pri čemer se pa dodatni stroški priznavajo od 1. julija 2026. Pred tem pa je že uvedla tudi brezplačne zalivke za mlade, samo za odrasle je potem sledilo naknadno v prejšnji vladi, ne. Recimo, to je eno od pomembnih vprašanj, ali se, ali bodo sredstva za ohranitev te pravice zagotovljena tudi v letih 2027, 2028 ali se načrtujejo morda spremembe financiranja zobozdravstvenih storitev, katere pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja bodo imela zagotovljena sredstva torej v teh tabelah in pri katerih storitvah se načrtuje omejevanje dostopnosti iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vprašanje: ali načrtujete ohraniti dostopno javno zdravstvo ali pa se bo čedalje več ljudi moralo zatekati po zdravstveno obravnavo v zasebni sektor, pri čemer bodo odvisni od tega, kakšna je globina zdravstva, globina njihovih žepov in koliko denarja bo? Kakšno je tudi sporočilo, zastavlja se mi vprašanje, ni treba na to odgovarjati, kakšno bo javno zdravstvo, ko bodo uvedeni in če bodo uvedeni ukrepi iz interventnega zakona. Zagotovo se bo javno zdravstvo močno oslabilo. Kadri se bodo začeli premikati v zasebni sektor, zasebni sektor ne bo potreboval financirati izobraževanja teh ljudi iz javnega sektorja, prav tako ne bolniških dopustov. Te stroške bo zdravstvo javno trpelo, zasebno zdravstvo pa ne. In potem pridemo do tega, za kaj jim bo ostajal denar - za investicije in še za kakšno privatno kliniko. Torej vprašanje, ki ga je, minister je sicer povedal, kaj so temeljni cilji, ali pa eden temeljnih ciljev je tudi nemoteno financiranje in pa stabilnost zdravstvenega sistema. In zato se moramo vprašati, kako bomo na ta način zagotovili stabilno financiranje javnega zdravstva, če se po eni strani zmanjšujejo sredstva za zdravstvene investicije, po drugi strani pa predlagate ukrepe, ki bi lahko zmanjšali prihodke zdravstvene blagajne. In zdaj recimo, da pridemo do res bistvenega vprašanja. Če zdravstveni zavodi nimajo dovolj sredstev za razvoj, če nimajo dovolj kadrov in če ne morejo pravočasno izvesti vseh storitev, bo pač treba paciente obravnavati drugje, saj to je čisto logično, ne. In interventni zakon širi dejansko možnosti pogodbenega sodelovanja z zasebnimi izvajalci. Takšno sodelovanje pa se je že v preteklosti pokazalo kot nesprejemljivo, sploh glede na to, kako smo videli, da je denar odtakal v zasebni sektor in kako se je tam kopičilo premoženje. Vprašanje se mi tu postavlja in to bi prosila, da ste na to pozorni, kako bo javni sektor lahko zagotavljal storitve, ker javni sektor je tisti, ki zdravi Slovenke in Slovence, državljanke in državljanke 365 dni, 24/7 in pri tem ne izbira med tem, katera storitev, ki jo izvede je dobičkonosna in katera ne izvaja vse storitve, ki jih ljudje v tistem trenutku potrebujejo. In zato je toliko bolj pomembno, da se javni zdravstveni sistem ohrani na takšni ravni, kot smo jo zastavili, ker to ljudem še kako pomeni. Tudi v Svobodi ne nasprotujemo zasebnim izvajalcem. Prav je, da imamo obe možnosti, se pravi, da lahko izbiramo tako med javnim zdravstvenim sistemom in tudi med zasebnim, a vendarle. Sistem financiranja pa mora biti pravičen glede na to, kaj vse mora na stroškovni plati javni zdravstveni sistem požreti v primerjavi z zasebniki. Javne finance pač ne morejo biti neverodostojne, kajti nadzor v javnih zdravstvenih sistemih je izjemno močan, ker gre za ravnanje z javnimi sredstvi.

In na koncu želim postaviti še vprašanje, ki zagotovo presega posamezne proračunske postavke. Če zmanjšujemo sredstva za zdravstvene investicije, pač ni jasno, kako bodo dolgoročno zastavljeni zdravstveni ukrepi. In če se zmanjšujejo sredstva za določene programe in če ni jasnih zagotovil glede financiranja posameznih pravic, potem se pač moramo vprašati kakšen sistem pravzaprav gradimo in kam ponovno na tem področju gremo. Ali gradimo javno zdravstvo v katerem ima, kot sem že rekla, vsakdo zagotovljen dostop do potrebne zdravstvene oskrbe na podlagi svojih zdravstvenih potreb, ali pa bomo prišli v sistem, torej do amerikanizacije javnega zdravstva oziroma zdravstva v Sloveniji nasploh, ko bo oskrba odvisna od globine žepov posameznikov.

In zdaj se mi zastavlja še eno vprašanje. Sicer, ko sem se pripravljala na to razpravo, še te informacije nisem imela. Namreč, odstop državne sekretarke in vprašanje smeri zdravstvene politike. Nekaj je bilo formalnega rečeno na to temo, nekaj je bilo slišati med vrsticami neformalno. Torej, če je državna sekretarka res odstopila zaradi tega, ker ji smer, v katero se je začelo peljati javno zdravstvo, ni bilo všeč, ker, kot smo slišali, lahko tudi prebrali, je bila njena odločitev povezana ravno s tem, ker je sama velika zagovornica močnega javnega zdravstva in dostopne zdravstvene oskrbe za vse. In zato sem se sama vprašala, ali je odstopila sama, ali jo je kdo k temu spodbudil in pa predvsem, ali je njen odstop povezan s spremembo smeri zdravstvene politike. Njeno razmišljanje mi je bilo v bistvu precej všeč, ker se mi je zdelo, da je zagovornica javnega zdravstva. In pa razumem tudi, da je tudi zelo lepo, je napisala, se je korektno umaknila, dala mesto ministru, da si izbere novega sodelavko, sodelavca na funkciji državnega sekretarja. Je pač povedala, da se vrača v parlament, ampak zdajle malo pred sejo smo pa videli, da se tudi to ne bo zgodilo in da se v poslanske klopi ne bo vrnila med...

Kolegica Avšič, mi nismo tu zdaj ne na interpelaciji, ne da bi se seznanili z odstopom državne sekretarke, res no. Mislim, širite po nepotrebnem sejo. Verjamem, da ste veliko spremljali, brali, da vas tudi zanima, ampak saj bodo drug teden poslanska vprašanja, pa se to lahko tudi tam zastavi. No, ampak mi bi pa kar ostali pri proračunu za leto 2027 in za leto 2028, ker mislim, da je zelo pomembno, da gradimo močno javno zdravstvo in da krpamo tisto, kar ste naredili, bom rekla, v prejšnjem mandatu, ko ste praktično nam na podeželju pobrali zdravnike. Dajmo, dajmo, dajmo se držati teme. proračuna, in lepo prosim, bodite korektna, res, bodite korektna.

Spoštovana predsedujoča, zelo spoštujem vaše delo, imate veliko izkušenj s področja parlamentarne prakse, verjetno tudi vodenja sej. Ne vem sicer, kakšna intervencija z vaše strani je bila, to je bil postopkovni predlog, ne vem kaj ste mi hotela povedati, ali je bila to razprava z mojo razpravo, se pravi, ste razpravljala vezano na to, kar sem povedala. Lepo sem vprašala ministra, želela sem mu postaviti vprašanje, ali je zaradi same smeri razvoja v povezavi s proračunom iz številk, absolutnih številk v tabeli iz interventnega zakona in kaj je v interventnem zakonu zapisano, in sedaj z odstopom državne sekretarke, ki je zagovarjala javno zdravstvo, sem želela samo to povedati, da naj minister pove v katero smer gremo. V redu, bom tukaj zaključila, ste rekli, da pač ne smem, ni noben problem.

Namreč, na koncu želim povedati, da javno zdravstvo ni strošek, ki ga želimo zmanjševati ali pa ki bi ga radi zmanjševali. Ne sme do tega priti, ne da bi pojasnili posledice. Namreč, javno zdravstvo je temelj socialne varnosti, enakih možnosti in zaupanja ljudi v državo, brez tega zaupanja ljudi ni v državo in danes že čutimo, kako se, kako so ljudje prestrašeni, kako sprašujejo, kam gremo. Ni jim namreč ta del všeč in mogoče bom se še po tem, ko bom dobila pojasnila ministra za zdravje oziroma katerega od sodelavcev, še oglasila, sicer pa se zahvaljujem.