strinjam in da se izvršuje seveda sporazum o vprašanju nasledstva, dostop do teh arhivov seveda je pomemben za že zgodovinskih dejstev v resnici in tako dalje. Nekaj povsem drugega pa je, če se torej to vprašanje spremeni v politični neki ultimatum in pač sredstvo za blokiranje naše, torej Srbijo, bom rekla. In še posebej problematično pa je to, da je bila ta izjava dana v tistem trenutku, ko se je v Srbiji spremenil očitno režim, a ne, ko so volitve pokazale, da pač Vučić, da je Vučić izgubil, in v tem trenutku je Janez Janša podal takšno izjavo, ne prej. Torej, glede na to, da se zdaj v Srbiji seveda odpirajo neke nove politične možnosti, ko je treba to evropsko perspektivo države presojati predvsem po spoštovanju demokracije, po vladavini prava, človekovih pravicah in tako naprej. Se pravi, zato ministra zdaj sprašujem, ali je pač takšna izjava Janše bila usklajena z zunanjim, z vami, torej z zunanjim ministrstvom, torej, kaj o tem menite, ali gre za njegovo samostojno politično izjavo, vi ste dejali, da je vzeta iz konteksta, jaz konteksta nisem zaznala, prosim, da mi razložite kakšen kontekst bi naj to bil. Na kateri pravni podlagi torej bi naj Slovenija tako pogojevala blokado, torej Srbije? Ali to izhaja iz sporazuma o vprašanjih nasledstva ali gre tu za politično odločitev, ki presega torej določbe zakona?

Tri minute. Prosim, če zaključite.

Ja. Tko da, in pa seveda, kako zagotavljate, da Slovenija pri svojem ravnanju ne uporablja dvojnih meril, namreč sicer Slovenija nasprotuje takšnim reševanje...

Tri minite je poteklo, kolegica, prosim, če zaključite.

No, dobro, bom potem dopolnila. Hvala.

Naslednji je prijavljen kolega Dušan Stojanovič. Izvolite, kolega Dušan Stojanovič, imate besedo.

Hvala lepa predsednik, spoštovani minister z ekipo. Vam želim en dober dan. In hvala tudi za udeležbo na tej seji za odgovore.

Pretekli teden sem se udeleževal v Bukarešti zasedanja parlamentarne, bom rekel, medparlamentarne dimenzije srednjeevropske pobude in smo kar precej razpravljali o širitvi, smo kar precej razpravljali tudi o evropski integraciji držav kandidatk in seveda tudi o, bom rekel, percepciji tega procesa, kot ga doživljajo same. Sam sem v razpravi poudaril seveda, da je širitev Evropske unije v današnjih razmerah postala pravzaprav neka zgodovinska nujnost, da ni več zgolj neka politična, politična, bom rekel, aspiracija, ampak gre pravzaprav za pomembno naložbo v evropski mir, v neko varnost in stabilnost, ki jo širitev prinaša. Opozoril sem tudi na verodostojnost širitvenega procesa, na meritornost pri, bi rekel sprejemanju ali pa pri odnosu do držav kandidatk, na odgovornost in spoštovanje tega procesa na obeh straneh. Jaz mislim, da države kandidatke morajo izvajati reforme v skladu z obveznostmi, ki jih kot kandidatke imajo, zagotavlja vladavino prava, neodvisnost pravosodja, spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Evropska unija pa mora hkrati tudi državam, ki dosegajo dejanski napredek, tudi omogočiti ustrezno napredovanje, da imajo nek občutek pravzaprav neke inertnosti Evropske unije. Najnovejši ta širitveni sveženj eu. Opozarja še vedno na velike razlike med državami članicami, mislim državami kandidatkami, se opravičujem, posebej pa seveda zdaj tudi neko skrb vzbujajo zastoji v Srbiji. Bomo videli, kaj bo zdaj nova politična realnost v Srbiji prinesla, tudi v Bosni in Hercegovini, kjer pa se mi zdi, da to pomanjkanje reform pravzaprav zmanjšuje neko zaupanje v ta evropski integracijski proces kar na obeh straneh, tako znotraj kot tudi seveda od zunaj. Slovenija pa ima zaradi svoje zgodovine, jaz mislim, izjemno pomembno vlogo pri tem, zaradi geografskega položaja, geopolitičnega in geostrateškega položaja, pa tudi seveda zaradi gospodarskih povezav, ki jih imamo s temi državami še posebno odgovornost za neko evropsko prihodnost Zahodnega Balkana. Zato bi zdaj kot moje vprašanje pač nekako usmeril v katere, v to, katere diplomatske pobude bo Slovenija izvajala v preteklih, v prihodnjih mesecih? In glede mogoče na preteklost, kaj je že bilo narejeno. In kako boste zagotovili, da Slovenija dosledno vztraja pri izpolnjevanju pristopnih meril? Hvala.

Hvala, kolegu Stojanoviču. Naslednji je prijavljen v tem sklopu kolega Andrej Černigoj. Izvolite.

Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani zunanji minister, spoštovane kolegice in kolegi, ostali zbor. Najprej mogoče čisto eno kratko razmišljanje.

Jaz v teh arhivih ne vidim nobene kakšne hujše eskalacije. Moramo vedeti, da se tudi evropska komisarka Marta Kos je s tem strinjala in to tudi samo pozdravljam, da se tv arhivi vrnejo, vrnejo v Slovenijo, saj so tudi govorijo o slovenski v Sloveniji.

Zdaj mogoče na tej točki bi ministra pohvalil. Pohvalil, bil je od prejšnjega srečanja kar aktiven. Zdaj, če me spomin ne vara, ste obiskali Luksemburg, zasedanje svetov ministrov za zunanje zadeve. Tukaj je bila razprava o širitvi. Potem ste bili na Dunaju teritorialno srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Avstrije in Hrvaške in v Slovaški delovni obisk in srečanje slovaških zunanjih ministrov. Zdaj se pa vračam na tisto bistvo, kot sam, ko sem predsednik prijateljstva med Slovenijo in Armenijo, v bistvu smo obiskali tudi Armenijo, tam ste imeli dvostranski obisk za srečanje z zunanjim ministrom, odprtje slovenskega armenskega poslovnega foruma. In prav tukaj to poudarjanje gospodarske diplomacije pozdravljam še enkrat. In takega delovanja na področju zunanjega ministrstva si želimo tudi v prihodnosti. Mogoče, no, če lahko nam zaupate kakšno besedico več o Armeniji. Naj povem, da ne skrivamo kot člani prijateljstva, da si bi želeli tudi dodatne parlamentarne povezave. Kakor vemo, v preteklosti so bili že obiski, si mogoče tudi želimo, da bi armenski poslanci prišli na obisk v Slovenijo. Tako da bi vas prosil na tem, na tem področju mogoče kakšno besedo več. Najlepša hvala.

Najlepša hvala tudi kolegu Černigoj.

Torej, imamo sklop treh vprašanj. Gospod minister za vas prosim, da odgovorite vsem trem kolegom in kolegicam, torej za vsak odgovor imate na voljo 5 minut. Izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik. Eno lepo dobro jutro vsem. Hvala lepa za postavljena vprašanja in za, bomo rekli, tudi vaše razmisleke, ki jih jaz vedno vzamem v obzir, ko se seveda srečujem s sogovorniki. In začnem mogoče zdaj od zadnjega vprašanja, ki ga je postavil spoštovani gospod Černigoj.

Govorim o tem, da je tudi parlamentarna diplomacija izjemno pomemben element pri izvajanju, bomo rekli, skupne zunanje politike, če smem temu tako reči, ki je namenjena seveda uresničevanju naših vitalnih interesov in v tem sklopu je naše sodelovanje. Jaz ga vidim kot izjemno pomembnega, govorim tukaj, posebej v Armeniji, ki jo je omenil kolega Černigoj. Ja, bili smo na obisku v Armeniji. Gre za državo v južnem Kavkazu ki je, imeli smo že prej obiske pred kratkim, bomo rekli, naredila tudi napredek oziroma v povezavi z odprtim konfliktom, ki traja že zelo dolgo, z Azerbajdžanom, pa tudi s Turčijo. Skratka, država napreduje. Želi se tudi, bomo rekli, še bolj približati evropskim standardom. in zaradi tega smo tudi izvedli ta obisk s poslovno delegacijo. Mislim, da je bil obisk izjemno produktiven. Armenija nas vidi kot zaželeno partnerko. Tudi kot državo, ki je izvedla vse te reforme. V času, ko smo se sami pridruževali oziroma ko smo se pogajali za članstvo v EU in zdaj nas vidijo tudi kot državo, ki je izjemno uspešna in bomo rekli, verodostojna. Tako da, jaz pričakujem, da se bo sodelovanje v tem kontekstu še okrepilo, so že bile tudi prej delegacije tudi s strani Državnega zbora. In številke sicer trenutno, če jih pogledamo, jaz sem človek tudi konkretnih številk, ker si želim, da potem vse to, kar počnemo, prinese konkretne rezultate. In govorili ste seveda tudi o gospodarski diplomaciji, ki je naša izjemno pomembna prioriteta. Tako da računam, da bo z Armenijo, ki je zdaj dobila tudi spodbudo s strani Evropske komisije, zaradi določenih blokad, ki jih je uvedla Ruska federacija, ki je v bistvu kar pomembno tržišče za armenske proizvode. Da se ta menjava okrepi oziroma sodelovanje na gospodarskem in seveda tudi na drugih področjih z Evropsko unijo. In tukaj jaz mislim, da je Slovenija lahko odigra pomembno vlogo. Lahko rečem, da sem govoril zdaj pred parimi dnevi tudi s predsednico Računskega sodišča, ki mi je omenila, da tudi oni pomagajo Armeniji pri vzpostavitvi sistema, govorimo o Računskem sodišču. Tako da je to tudi država, ki je po kriterijih OECD še vedno prejemnica uradne razvojne pomoči. Tako da lahko tudi v tem kontekstu naredimo par stvari. Bil sem v parlamentu, sprejel me je šef parlamenta. Tudi tam imajo skupino prijateljstva s Slovenijo. Tako da jaz mislim, da te skupine so izjemno pomembne in jaz to zelo pozdravljam in spodbujam in vem, da ste vi tudi na tem področju vsi zelo aktivni.

Drugi dve vprašanji sta na nek način povezani s širitvijo Evropske unije in Zahodnim Balkanom. Srednjeevropska pobuda je izjemno pomemben, bomo rekli, mehanizem in hvala lepa za vašo udeležbo, za pogovore, ki ste jih tam opravili. Res, Slovenija je tukaj, bomo rekli, zelo aktivna. Jaz sem bil, lahko omenim zdaj pred časom tudi v Budvi v Črni gori, kjer je potekal vrh, potekal vrh tako imenovanega berlinskega procesa, ki je, bom rekel, datira še v čas, ko je Nemčijo vodila kanclerka Merklova. Gre za izjemno pomemben proces, ki seveda spodbuja sodelovanje med državami zahodnega Balkana v bistvu pa temelji seveda na več sklopih. Tokrat smo govorili o mladih. Lahko gremo še v detajle, kateri so tisti elementi na Zahodnem Balkanu, ki jih bi veljalo še bolj okrepiti, da pride do napredka? Širitev je, skratka, naša prioriteta. Vi ste sami omenili, aktualnost geopolitičnega trenutka varnosti, ki je izjemno pomembna. Tako da tudi iz tega vidika je za Slovenijo, pa tudi za ostale članice pomembno, da pride do napredka in seveda tudi do širitve. Mi seveda ne pogojujemo zdaj nekih časovnic, zaradi tega, ker kot ste sami omenili, vztrajamo, tako kot so tudi vztrajali pri nas in mislim, da je prav tako, da članice oziroma kandidatke, ki vstopijo v EU, dejansko izpolnijo vse, bomo rekli, pogoje, da se prilagodijo evropskemu akiju. Tako da je sprejemanje teh reform v bistvu proces, ki v teh državah seveda ni povsem na enaki ravni. Upajmo zdaj tudi, da se bo v Srbiji zgodil napredek. Gospa Grgurevič je omenila to vprašanje, ki je bilo izpostavljeno, vezano na arhive. Srbija tako kot vse ostale kandidatke seveda mora izpolniti vse pogoje in v okviru pogojev v različnih poglavjih, ko govorimo o spoštovanju vladavine prava, je seveda tudi spoštovanje sprejetih mednarodnih pogodb in ena od teh je tudi pogodba oziroma sporazum o nasledstvu, ki je bil sklenjen leta 2001. In ta sporazum, če citiram: "Priloga d sporazuma o vprašanjih nasledstva v bistvu določa dostopnost in vračanje arhivskega gradiva nekdanje SFRJ." In ta sporazum je seveda tudi v širšem kontekstu del pogojev, ki jih mora izpolniti država kandidatka. Tako da tu mislim, da ni šlo za nobeno, bomo rekli, politično pogojevanje. Mogoče je šlo za, tako kot sem sam rekel, za neko izjavo oziroma za neko objavo, ki je bila mogoče malo iztrgana iz konteksta. Vi ste bili prejšnji teden oziroma ko je bila na obisku komisarka za širitev, mislim, da je to tudi bilo omenjeno. In komisarka za širitev je tudi vezano na to. In seveda na to, da morajo kandidatke izpolniti vse pogoje, ki so pač določeni, da pridejo do članstva, da se izpolnijo. Tako da z naše strani dajem še enkrat vsa zagotovila, da podpiramo napredek Srbije. Zdaj so se izvedle te volitve. Mi ocenjujemo, da so rezultati volitev pomembna prelomnica v srbski družbi in političnem okolju in verjamemo, da je ta miren in demokratičen proces prenosa oblasti brez nekih institucionalnih blokad, je zdaj ta ključnega pomena. Tako da stabilna in demokratična Srbija, usmerjena v EU, je pomembna za regionalno stabilnost. In nenazadnje, če pogledamo zdaj dvostransko sodelovanje med Slovenijo in Srbijo, vidimo, da se gospodarska menjava povečuje. Je zelo, bomo rekli, živahno sodelovanje. In mi to seveda spodbujamo zaradi tega, ker Slovenija je visoko izvozno naravnana država in vsi ti trgi in bomo rekli, delovanje naših podjetij, uspešno delovanje je za nas zelo pomembno. Tako da mi bomo ta proces spodbujali. Smo tudi v skupini prijateljev zahodnega Balkana, sodelujemo z vsemi sosednjimi državami, tudi na trilaterali. Prejšnji teden, ko sem bil na Dunaju, smo imeli to zelo visoko na listi prioritet. In v tem kontekstu seveda se jaz tudi, bom rekel, obračam na vas, da v svojih stikih, ki jih imate seveda s parlamenti, to je zelo pomembna komponenta, kot sem že prej povedal, parlamentarna diplomacija, da delujemo skupaj v tej smeri. Skratka, da se zgodi širitev oziroma da se ta del zahodnega Balkana seveda čim prej vključi v Evropsko unijo. Tako da toliko za enkrat z moje strani.