Spoštovani! Vse članice in člane odbora pozdravljam, tudi vabljene.

Pričenjam 8. sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospa Eva Irgl, opravičena in poslanec Aljaž Kovačič nadomešča poslanko Karlo Urh na današnji seji. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem te seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada in je bil 28. februarja 2019 objavljen na spletni strani Državnega zbora.

Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora, imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, z dne 23. aprila 2019 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 7. maja 2019.

K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Odvetniška zbornica Slovenije. V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, SAB IN Desus. Predlagatelj zakona je predlagal obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 28. seji, 28. marca 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih ter o vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ne. Potem je tak predlog sprejet oziroma bomo šli po tem postopku.

K besedi vabim predlagatelja zakona, da bi podal dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona.

Ministrica za pravosodje, Andreja Katič, imate besedo.

Hvala.

Najlepša hvala spoštovana predsednica in naj to priliko izrabim tudi za čestitke k novi funkciji in z željo, da bomo dobro sodelovali. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki pravosodnih organov, vsi ostali prisotni!

Vlada je 28. februarja sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu, ki ga danes obravnavate. Republiko Slovenijo na področju odvetništva zavezujeta dve evropski direktivi – Direktiva za olajšanje uspešnega razreševanja odvetniške pravice do svobodnega opravljanja storitev in Direktiva za olajšanje opravljanja poklica odvetnikov na trajni podlagi v kakšni drugi državi, v tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena. V povezavi z regulacijo poklicnih storitev je prepovedana vsakršna diskriminacija, ki posredno ali neposredno temelji na državljanstvu. Veljavni Zakon o odvetništvu je direktivi prinesel že z novelo Zakona o odvetništvu a, v letu 2001. Zaradi naknadne pridružitve držav članic evropskega gospodarskega prostora, Islandije, Lihtenštajn in Norveška in Švicarske konfederacije k navedenima direktivama, je potrebno možnost opravljanja storitev in opravljanje poklica tujega odvetnika na trajni podlagi o samozaposlitvi ali o redni zaposlitvi v Republiki Sloveniji določiti poleg držav članic Evropske unije tudi za državljane članic Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije. Pri presoji ustreznosti pogojev za opravljanje odvetniškega poklica se s predlagano spremembo 25. člena Zakona o odvetništvu pogoj državljanstva Republike Slovenije izenačuje z državljanstvom držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije. Odpravo pogoja državljanstva za državljana EU, ki ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov za opravljanje odvetniškega poklica, podpira tudi Odvetniška zbornica Slovenije, ki vodi imenik odvetnikov ter odloča o vpisih vanj in izbrisih iz njega. Pri ostalih predlagani spremembah zakona gre za manjše spremembe, ki so potrebne zaradi celovitega prenosa direktiv na področju odvetništva, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Zaradi predlagane odprave pogoja državljanstva sprememba zakona navezano vpliva tudi na Zakon o pravniškem državnem izpitu, v delu, kjer so določeni pogoji za sprejem za sodniškega pripravnika. Tako pogoji državljanstva predlog razširjajo tudi na državljane članic evropskega gospodarskega prostora in švicarske konfederacije. Evropska komisija, je Republiko Slovenijo junija, julija 2018 z opominom opozorila na neskladnost slovenske nacionalne zakonodaje, ki ureja odvetništvo s pravom Evropske unije. Vlada bo morala potem, verjamem, da bo ta predlog sprejet, v Uredbo o preizkusnem izpitu za odvetnike z drugih držav, uskladiti, tudi s to spremembo. S predlaganimi spremembami, ki jih imate danes pred sabo, se ta neskladnost slovenskega pravnega reda z evropskim, odpravlja. Kot sem rekla, predlagane spremembe podpira tudi Odvetniška zbornica Slovenije. In zahvaljujem se tudi za vložene amandmaje koalicije, ki naslavljajo pripombe Zakonodajno pravne službe, tako da jih podpiramo.

Hvala.

Hvala lepa, spoštovana ministrica.

Želi besedo predstavnica Zakonodajnopravne službe, gospa Valentina Marolt. Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo.

Zakonodajnopravna služba je dala k predlogu zakona nomotehnične pripombe, ki so z vloženimi amandmaji upoštevane. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Državnega sveta, državna svetnica Bojana Potočan. Izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala za besedo. Gospa predsednica, naj tudi jaz vam čestitam, k izvolitvi. Lep pozdrav ministrici, sodelavcem, vsem poslanem, predstavnikom Odvetniške zbornice.

To mnenje naše je kratko, zato ker je v celoti usklajen ta zakon z glavnim deležnikom, to je z Odvetniško zbornico Slovenijo. Tako da te spremembe, ki so bile predstavljene tukaj, so bile predstavljene tudi na naši komisiji. In glede na to, da tudi ni bilo pripomb deležnikov in tudi ne naših pripomb, smo ta predlog zakona podprli.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Odvetniške zbornice Slovenije, podpredsednica Alenka Košorok Humar. Želite? Izvolite, imate besedo.

Samo na kratko. Tudi jaz se pridružujem čestitkam v imenu Odvetniške zbornice Slovenije, gospa predsednica. In hvala lepa za besedo.

Kot že rečeno, Odvetniška zbornica Slovenije se strinja z vsemi spremembami in dopolnitvami, tako da nimam kaj drugega za povedati. In hvala lepa.

In hvala lepa tudi vam.

Glede na to, da je bilo povedano, da je vse usklajeno, prehajamo na razpravo o posameznih členih ter vloženih amandmajih tudi poslanci, zato odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Ja. Anja Bah Žibert, imate besedo.

Ja, hvala lepa, predsedujoča. Tudi v mojem imenu želim uspešno delo.

Poglejte, nimam pripomb, seveda, na same amandmaje, grejo v smeri, tega kar je bilo s strani Zakonodajno pravne službe opozorjeno, imam pa eno splošno pripombo. Tukaj ne gre za en poseg, ne vem kako globok poseg v sam zakon. Gre za implementacijo. In me zanima, kaj pravzaprav počnejo ministrstva, ker se velikokrat srečujemo s temi opomini, opomini iz strani Evropske komisije. Opomin je bil julija 2018, zdaj smo že maja 2019 - tole smo zdaj pač pripravili - ob tem pa ministrstvo pripravi tak predlog zakona, da mu Zakonodajno-pravna služba očita, da če bo kot tak sprejet, bo celo prišlo do kršitve Ustave Republike Slovenije. Zdaj seveda, ministrstvo pač te predloge v obliki amandmajev, ki so pripravljeni, podpira, ampak dejstvo je, da je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da če bi bil pripravljen zakon, kot takšen, bi v enem delu bila problem tudi ustavna kategorija. To je pač zapisano in jaz res ne vem, ob vsem tem aparatu, ne, pa še posebej, ko govorimo o Ministrstvu za pravosodje, da vendarle nekdo pač take stvari ne pogleda in da pridemo pri predlogih zakonov do takšnih materij, ko pravzaprav ne bi bilo treba Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora niti dodat ali pa opozorit na kakšne koli pripombe.

Se pravi, zamujamo, dobimo opomin, potem pripravimo zakon, ta zakon je potrebno amandmirat v treh členih, gre pa samo za implementacijo. Se res sprašujem, kaj vsa ta, bom rekla, birokratski aparat, sploh na Ministrstvu za pravosodje – to je za ljudi še toliko bolj nenavadno – deluje. Tako da, jaz upam, da v prihodnje, saj pravim, vsaj ko bo pri takih zadevah, ko gre za neke implementacije, da bomo točni, da ne bomo potrebni nekih opominov, ker kot rečeno, ne gre za hude posege, ne gre za to, da bi ne vem kako spreminjali naš red ali pa ureditev dosedanje in da bomo vendarle nekako pokazal, da smo bolj resni, kar se tega tiče, hvala.