12. redna seja

Državni zbor

21. 10. 2019
podatki objavljeni: 21. 10. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 12. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Eva Irgl, mag. Marko Pogačnik, Jernej Vrtovec od 17. ure dalje, Jožef Horvat, Blaž Pavlin od 18. do 20. ure, dr. Franc Trček, Violeta Tomić do 17. ure, Jože Tanko od 16.30 dalje, Janja Sluga od 15. do 18.30, Mateja Udovč do 18. ure, Primož Siter od 13.30 do 15.30, Suzana Lep Šimenko, Jelka Godec in Igor Zorčič do 12. ure. Vsem prisotnim še enkrat lep pozdrav! Prehajamo na 2., 3., 4. IN 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV, PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU IN PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI, NUJNI POSTOPEK.   Predloge zakonov je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Zato vabim gospoda ministra dr. Andreja Bertonclja, da spregovori.  Izvolite, gospod minister.
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam z nadaljevanjem 12. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Maša Kociper, gospa Jelka Godec, gospod Janez Janša, gospa Suzana Lep Šimenko, gospa Lidija Ivanuša, dr. Matej Tašner Vatovec, gospod Primož Siter do 12. ure, mag. Matej Tonin, dr. Anže Logar, Mag. Karmen Furman in gospod Boris Doblekar.  Vse prisotne še enkrat prijazno pozdravljam!     S tem, spoštovane poslanke spoštovani poslanci, prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI DRUŽBE 2TDK IZ NASLOVA KREDITOV IN DOLŽNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV NAJETIH OZIROMA IZDANIH ZA FINANCIRANJE IZGRADNJE DRUGEGA TIRA ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA-KOPER IN ZA OBVEZNOSTI DRUŽBE DARS, D.D., IZ NASLOVA KREDITOV IN DOLŽNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV NAJETIH OZIROMA IZDANIH ZA FINANCIRANJE IZGRADNJE DELA TRETJE RAZVOJNE OSI. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 43. poslank in poslancev s prvo podpisanim gospodom Branetom Golubovičem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.  S tem dajem besedo predstavnici Vlade, ministrici mag. Alenki Bratušek.  Izvolite.
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam z nadaljevanjem 12. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Dejan Židan, Nada Brinovšek, Franc Kramar, Samo Bevk od 14.30 ure dalje, Iva Dimic od 14. ure dalje, Jožef Horvat od 13. ure, Blaž Pavlin od 10. do 13. ure ter od 18. do 20. ure, mag. Andrej Rajh od 10. ure dalje, Janez Janša, Monika Gregorčič od 13.30 do 15. ure ter od 18. ure dalje, Igor Zorčič od 16.30 ure dalje, mag. Andrej Šircelj, dr. Fran Trček do 12. ure, dr. Tašner Vatovec od 15.30 ure dalje, Suzana Lep Šimenko in Jerca Korče. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O LETALSTVU, NUJNI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada. Predlog zakona je na 18. nujni seji, 10. oktobra 2019 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra in Gregor Perič. Izvolite.
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 12. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Eva Irgl, mag. Marko Pogačnik, Samo Bevk od 10. do 16. ure, mag. Matej Tonin od 16. ure dalje, Jerca Korče do 11. ure, Primož Siter do 12. ure, Jože Tanko od 16. ure dalje in Franc Breznik. Vse prisotne lepo pozdravljam!  Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DRŽAVNEM ZBORU, REDNI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 81 poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Dejanom Židanom. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja, gospe Tini Heferle. Gospa podpredsednica, izvolite.
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 12. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Samo Bevk od 14. ure dalje, Nada Brinovšek, Jelka Godec, Eva Irgl in Bojan Podkrajšek, pa tudi sam bom odsoten od 16. ure dalje.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, dr. Marjana Odarja, direktorja Slovenskega inštituta za revizijo k 26. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 27. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.  Še enkrat lep pozdrav vsem prisotnim!  Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 12. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 11. oktobra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.  Prehajamo na odločanje o dnevnem redu.  Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za dnevni red smo glasovali vsi prisotni.  (Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 12. seje Državnega zbora določen.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 54 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije, na vprašanje poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslank vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa traja največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.  Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, v tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.  V zvezi s to točko se je danes opravičil minister za notranje zadeve gospod Boštjan Poklukar.  Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katere v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.  Prvi mu bo poslansko vprašanje zastavil gospod Jožef Horvat. Izvolite.
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam z nadaljevanjem 12. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Dejan Židan, Nada Brinovšek, Matjaž Han do 16. ure, Jožef Horvat od 15. ure dalje, Franc Rosec, mag. Andrej Šircelj, Suzana Lep Šimenko, mag. Andrej Rajh, Zvonko Černač do 14. ure, Samo Bevk, Jelka Godec, Lidija Ivanuša, Felice Žiža, mag. Bojana Muršič od 13. ure dalje, Anja Bah Žibert, Primož Siter od 11. ure dalje, dr. Franc Trček od 10. 30 dalje, mag. Dušan Verbič od 12. ure dalje, Igor Zorčič od 15. ure dalje, Ivan Hršak od 16. ure dalje in Nataša Sukič od 12. ure dalje. Vse prisotne lepo pozdravljam! Preden nadaljujemo s sejo, dovolite, da ob današnjem Dnevu Suverenosti nagovorim Državni zbor. Spoštovane državljanke, spoštovani državljani, poslanke in poslanci! Danes praznujemo Dan suverenosti. Na današnji dan se spominjamo enega od ključnih dogodkov v procesu osamosvaja Slovenije, saj je na ta dan leta 1991 slovensko zemljo zapustil še zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade. Dan Suverenosti skupaj z Dnevom samostojnosti in enotnosti in Dnevom državnosti predstavlja enega od mejnikov ločevanja slovenskega naroda od več nacionalne skupnosti, ki je nastala po 1. svetovni vojni leta 1918, po drugi svetovni vojni po letu 1945, pa se je je preoblikovala v državo s totalitarnim, torej nedemokratičnim režimom, v katerem so se hudo kršile tako človekove, kakor tudi nacionalne pravice. Prav kršitev teh pravice je bila temeljni razlog, da se je sprožil in v prebivalstvu dobil plebiscitarno podporo osamosvojitveni proces, ki je pripeljal do samostojne države Slovenije. Zahteven čas ob koncu 80-ih in v začetku 90-ih let 20. stoletja, je od protagonistov politike sprememb zahteval veliko mero poguma in odločnosti. Zato je prav, da se ob takih priložnostih zavedamo in spominjamo zgodovinskih dejstev in dogodkov, ki so pripeljali do naše države Slovenije. Dovolite, da omenim le nekaj mejnikov na tej osamosvojitveni poti. Najprej 57. številko Nove revije, v kateri so avtorji prispevkov ponovno obudili slovenstvo in idejo slovenske nacionalne države in jo obdelali z več vidikov. Temu je sledila pisateljska ustava, ki je predstavila in postavila še zasnovo temeljnega pravnega okvirja bodoče države. Ljudstvo se je začelo prebujati, iz plamenčkov so nastajali kresovi. Odziv tedanjih komunističnih in vojaških oblasti je bil radikalen. V skladu z tedanjo doktrino se je poiskalo notranjega sovražnika. Režim je zaprl štiri mlade ljudi. Četverici JBTZ je na ozemlju Slovenije sodilo vojaško sodišče v tujem jeziku. Spontano so nastali veliki protesti, ustanovljen je bil Odbor za varstvo človekovih pravic, ki se je kot institut civilne družbe krovno postavil v obrambo človekovih pravic četverice političnih zapornikov. Sledila je Majniška deklaracija, v kateri je bila ponovno jasno izražena namera o suvereni državi slovenskega naroda. Procesa ni bilo več mogoče zaustaviti, intimno soglasje ljudi je bilo preveliko. Ustavna dopolnila k republiški Ustavi so zagotovila   potrebno legalnost procesov osamosvajanja, a razumemo jih lahko tudi korak tedanje projugoslovanske usmerjene slovenske politike, da se postavi kot idejni in politični vodja neizbežnega procesa osamosvajanja. Sledile so prve večstrankarske volitve, ki so močno a ne v zadostni meri spremenile politično podobo Slovenije. Nova Demosova oblast je izpeljala plebiscit na katerem smo se prebivalci Slovenije skoraj soglasno opredelili za samostojno in neodvisno Slovenijo. Temu je 25. junija 1991 sledila še razglasitev temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je dokončno prekinila vezi s Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo. Osamosvojitveni proces se je nadaljeval z desetdnevno vojno in končal z neizbežno vojaško in politično zmago slovenskega naroda, zaključil pa se je prav na današnji dan leta 1991, ko je slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak jugoslovanske armade. Spoštovani! V današnjem, globaliziranem svetu polnem negotovosti se srečujemo z nemiri. Tako Slovenija kot tudi Evropa sta ponovno soočeni z izzivi totalitarnih vzorcev na različnih osnovah, ki rušijo mir ter svobodo duha, življenja in ustvarjanja. Slovenija in velika večina evropskih držav so do sedaj storili mnogo premalo, da bi zaustavili te erozijske procese. Ne morejo tujci, ki legalno vstopajo na naša ozemlja, imeti boljši status, več pravic in mestoma tudi boljši finančni položaj kot prebivalci evropskih držav, ki se močno trudijo, da bi imeli sami in njihovi potomci boljše življenje in s svojim delom prispevajo k skupnemu dobru. Tujci nam ne morejo in ne smejo vsiljevati pravil po katerih bomo živeli, sicer to ne bo več naša domovina. Žal pa mlahava naša in evropska politika dajeta ilegalnim množicam, ki nezakonito vdirajo preko evropskih meja, ravno ta privilegiran položaj. Spoštovani! Bodimo ponosni na enotnost naroda pred skoraj 30-mi leti in hvaležni vsem, ki so se žrtvovali za našo samostojnost. Prav tako pa tudi za njihovo domoljubnost in pogum, ki sta nam omogočila, da lahko živimo kot svoboden in suveren narod, imejmo to vedno pred očmi. Po svojih zmožnosti bodimo solidarni do ljudi v stiski, solidarni tudi do tistih zunaj naših meja, a delajmo predvsem v dobro naših državljanov in naše ene in edine Slovenije, te prelepe dežele pod Triglavom. Iskrene čestitke ob državnem prazniku dnevu samostojnosti! / Aplavz/  Prehajamo na 21 TOČKO DNEVNEGA REDA – PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina sedmih poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Horvatom. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 11-ih poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Horvatom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja Ivi Dimic. Izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani ministrski zbor, spoštovani gospod predsednik Vlade!  Evropska sredstva, sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov so praktična naša slovenska edina nepovratna razvojna sredstva, mi pa jih enostavno ne znamo dovolj učinkovito črpati. Praktično smo šesta najslabša država po črpanju evropskih sredstev. V tej večletni finančni perspektivi, ki se izteka – pozor! – naslednje leto, ima Slovenija na razpolago 3 milijarde in 68 milijonov evrov. Realizacija, o kateri smo govorili na seji Odbora za zadeve Evropske unije v petek, pa je izjemno slaba in zaskrbljujoča. Slovenija je do konca junija letošnjega leta počrpala zgolj eno četrtino teh razpoložljivih sredstev. Če pa pogledam posebej vzhodno kohezijsko regijo, ki je samo na 70 % povprečja razvitosti evropske regije, je pa tam rezultat resnično katastrofalen, okrog 15 % črpanja. Gospod predsednik, zanima me kar nekaj zadev. Na kakšen način boste vi kot predsednik Vlade in katere ukrepe boste sprejeli, da bo Slovenija bolj učinkovito črpala ta edina nepovratna razvojna sredstva?  Kje vi vidite problem? Ali v organu upravljanja, torej v SVRK, ali pa morda tudi v posredniških organih, tu pa mislim na ministrstva?  Katero ministrstvo je po vaši oceni najbolj problematično?  Zakaj, gospod predsednik, sistem črpanja spremlja toliko administrativnih in birokratskih ovir? Ali so vse te birokratske zahteve resnično predpisane s strani Evropske unije ali so jih zakomplicirali sami?  Če je odgovor ja, me zanima:  Zakaj teh postopkov ne razbremenite?  Pa še to me zanima, gospod predsednik:  Kako potekajo zdaj pogajanja v novem finančnem okviru in na koliko sredstev iz tega naslova lahko računa Slovenija v naslednji večletni finančni perspektivi?  Podpiramo, da se zavzemate za več kohezijskih sredstev, za več sredstev za razvoj podeželja in me zanima:  Koliko imate pri vaših kolegih, šefih vlad znotraj EU 27, tistih predsednikov vlad, ki vam pri vašem prizadevanju sledijo?  Hvala lepa za vaše odgovore.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Pred vami je zakon, ki bo dokončno zaprl finančno konstrukcijo za dva pomembna projekta, ki smo jih uspeli končno premakniti iz mrtve točke. To sta seveda projekta, železnica Divača-Koper in tretja razvojna os, to je pa cesta. Ko govorimo o projektu Divača-Koper, govorimo o pomembnem projektu za razvoj Luke Koper in s tem seveda celotnega slovenskega gospodarstva. Govorimo o možnosti za dodatna nova delovna mesta, govorimo seveda tudi o tem, da bomo za ljudi, ki danes živijo ob tej progi, izboljšali življenjske pogoje in seveda govorimo tudi o projektu, ki bo izboljšal naš ogljični odtis oziroma poskrbel za okolje. Seveda je ob tem treba omeniti tudi pomembno geostrateško lego naše države, ki jo bomo s tem projektom še dodatno okrepili. Ko govorimo o tretji razvojni osi, govorimo o tem, da bo del Slovenije, se pravi Koroška, končno preko Slovenije, povezan s centrom oziroma našim glavnim mestom, govorimo o projektu, ki bo omogočil enakomeren oziroma bolj enakomeren razvoj cele države in seveda govorimo tudi o projektu za ljudi, ker konec koncev, Korošice in Korošci niste in niso tretjerazredni državljani in si zaslužijo enako primeren, enako dober dostop do svojega glavnega mesta in to preko Slovenije, ne preko sosednje Avstrije.  Druga stvar, ki jo želim poudariti je, da tako natančnega poroštvenega zakona kot je ta, v Državnem zboru še ni bilo. Osnova za potrditev poroštvenih zneskov so investicijski programi. Prvič do danes. Skupaj govorimo o poroštvu 777 milijonov evrov, od tega 417 milijonov za progo Divača-Koper in 360 milijonov za del tretje razvojne osi. Zgodbi teh projektov nista čisto enaki. Podjetje 2TDK že danes sodi v sektor država, kar pomeni, da so celotne bilance že danes vključene v tako imenovan sektor država, se pravi, se zaradi te investicije, teh številk, tega poroštva številke na podlagi katerih nas ocenjujejo, en bodo spremenile niti za en sam evro. Gre za – kot sem rekla – 417 milijonov evrov, to pomeni 35 % vrednosti projekta. Že danes so zagotovljeni tudi viri za poplačilo tega posojila. Ko govorimo o tretji osi oziroma natančneje govorimo o delu tretje razvojne osi, govorimo o poroštvu, ki ga bo dobilo podjetje DARS, tako kot za vse ostale odseke, niti en cestni odsek v naši državi, ko govorimo o avtocestah oziroma hitrih cestah, ni bil zgrajen brez poroštva države, dejstvo pa je, da DARS ni del sektorja države. Tako da, tukaj je zgodba s poroštvom nekoliko drugačna, dejstvo pa je, da je Statistični urad povedal, da samo ta zakon ni razlog, da bi DARS kakorkoli lahko ogrozil ali pa poslabšal bilanco naše države. V primeru tretje razvojne osi govorimo o 50 % vrednosti investicijskih programov. Dejstvo je, da so posojila s poroštvom cenejša, kot posojila brez poroštva države. Ocena je, da so cenejša za med 2 do 3 odstotni točki. Če ocenjujemo, če smo pesimistični, pa ocenimo 2 odstotni točki cenejše, to pomeni približno 8,34 milijona evrov letno. Če je doba odplačila 20 in tudi 30 let, si lahko izračunate, kakšne milijonske prihranke bo na tem projektu, bomo naredili, če boste ta zakon potrdili in omogočili zadolževanje z poroštvom. Pogoj pri drugem tiru EEB-ja je, da dobi podjetje 2TDK poroštvo. Kot sem že povedala, argument absolutno je na strani tega, da sta to dva strateška projekta in da bosta z poroštvom cenejša, kot bi bila brez poroštva. Vse ostalo, tudi udeležbe Madžarov pri tem projektu, pa seveda v nadaljevanju, ker sem zdaj s časom omejena.
Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva!  S spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev želimo v Novi Sloveniji povsem preprosto povedano izločiti, izvzeti iz skupnega dohodka družine študentsko delo in pa kadrovske štipendije. Seveda smo postavili tudi varovalko do kakšne meje bi se to zgodilo. Pa vendarle študentsko in dijaško delo praktično srečujemo vsak dan na vsakem koraku in sleherni izmed nas se je z njim že srečal ali ga tudi opravljal. Največkrat se študentsko delo opravlja v obojestransko korist, v korist študenta, dijaka in delodajalca. Po podatkih Statističnega urada Slovenije se je študentsko delo od leta 2008  (nadaljevanje) pa do danes zmanjšalo za skoraj 25 odstotkov. Tako je leta 2008 v vsakem četrtletju v povprečju delalo 42 oseb. 10 let kasneje pa se je število gibalo približno pri 31 tisočih. Na to so zagotovo vplivali različni dejavniki kot so manjše generacije, slabše plačilo, vendar smo v Novi Sloveniji prepričani, da ima velik in močan vpliv na prepletanje tudi in zmanjšanje prepletanje socialne in družinske politike. Ves čas v Novi Sloveniji poudarjamo, da je potrebno ločiti družinsko in socialno politiko. V dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vsakega posameznika in družine se štejejo dohodki in prejemki vseh oseb v skladu z 12. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. In sicer gre za skupaj 24 različnih dohodkov in prejemkov. Med nje sodijo študentsko, dijaško delo ter kadrovske štipendije. Za vsako opravljeno uro študentskega dela mora študent plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, delodajalec pa je obvezen plačati še prispevke in dajatve. Študentsko delo opravlja vsaj dve pomembni družbeni nalogi. Prvič dijakom in študentom omogoča, da preko delo na mehkejši način vstopijo na trg dela, pridobivajo prve delovne izkušnje in nemalokrat tudi vzpostavijo stik z delodajalci s področja za katerega se izobražujejo. Druga pomembna naloga dijaškega dela ali študentskega dela pa je tudi socialno šibkejšim dijakom in študentov predstavlja socialni korektiv in posledično omogoči šolanje z zaželeno izobrazbo tudi, če prihajajo iz socialno šibkejših družin. Isto funkcijo opravljajo tudi kadrovske štipendije. Namen zakona, ki ga danes obravnavamo torej je izvzeti kadrovske štipendije ter dohodek za opravljano začasno delo in občasno delo, na podlagi izdane napotnice pooblaščena organizacija ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje iz dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V Novi Sloveniji se zavzemamo, da bi se posledično izboljšal položaj družin, dijakov in študentov, ki opravljajo takšno delo predvsem tistih z več otroki in materam samohranilkam, ki prepogosto, zaradi nekaj centov preseženega družinskega cenzusa so subvencionirano malico, kosilo ter višjo najemnino neprofitnih stanovanj. Delo je vrednota in kot pravijo priznani strokovnjaki in psihologi se delovne navade pri otrocih začnejo že ob rojstvu. Ni prav, da zaradi takih anomalij straši vse pogosteje ne odobravajo študentskega dela in so, potem mladi polni energije in elana prepuščeni računalniku, ulici in izgubljajo socialne vrline. V Novi Sloveniji - krščanski demokrati želimo, da bi podprli naš predlog zakona.  Hvala.
Hvala, podpredsednik. Lep pozdrav vsem! Torej, težave, ki so Adrio Airways spremljale že kar nekaj časa, so prejšnji mesec dosegle svoj vrhunec. Če se izrazimo v prispodobi je turbulenca, v kateri se je znašel naš edini letalski prevoznik postala neobvladljiva in se žal končala s strmoglavljenjem. Potem, ko je bilo jasno, da se bomo morali od Adrie Airways žal posloviti, so se začeli vrstiti pozivi k ohranitvi našega edinega nacionalnega prevoznika, pospremljeni z argumenti o njegovem strateškem pomenu za Slovenijo. Na drugi strani pa so nekateri kar malce privoščljivo zavzeli držo v smisli: »Smo vam rekli, da prodaja Adrie ni bila dobra odločitev.« Pa pustimo zdaj to ob strani. Pred dvema tednoma smo na pristojnem parlamentarnem odboru obravnavali novelo Zakona o letalstvu, s katero bi se zagotovila zakonska podlaga, ki bi Sloveniji lahko omogočila vzpostavitev obvezne javne službe mednarodnega zračnega prometa, če bi bilo to potrebno. Torej v primeru, če drugi letalski prevozniki iz EU po stečaju Adrie Airways ne bi pričeli opravljati mednarodnega zračnega prevoza iz in v Slovenijo. Na ta način bi lahko nadomestili izgubljene letalske povezave, ki imajo za Slovenijo velik pomen. Kljub temu, da smo bili priča številnim opozorilom, kakšen vpliv ima stečaj Adrie na slovensko gospodarstvo, pa predlog zakona na odboru žal ni bil sprejet. Iskreno rečeno nas kar malo čudi, da nekatere poslanske skupine te rešitve niso podprle, saj smo si s tem ena vrata zaprli. Na srečo pa to niso bila edina vrata. Nam,reč Vlada se je s problematiko Adrie intenzivno ukvarjala že od začetka tega leta. Sprva je od lastnikov zahtevala poslovno poročilo, na podlagi katerega bi lahko bila sprejeta najbolj optimalna rešitev, kako naprej, pa lastnik 4K, tega ni storil. Namesto tega je vehementno zahteval državno pomoč. Za moje razumevanje je to zelo neodgovorna in neprimerna, morda celo predrzna zahteva. Žal je pred dobrim mesecem dokončno postalo jasno, da je novi lastnik 4K samo nadaljeval s slabo korporativno prakso iz obdobja pred prodajo družbe. Kljub temu, da rešitev v tem trenutku še ni možno konkretizirati, pa verjamem, da Vlada v tem trenutku skrbno proučuje vse možnosti, s katerimi bi se lahko zagotovila večja povezljivost Slovenije. V SMC verjamemo, da bo Vlada sprejela najbolj optimalno rešitev. Ob vsem tem pa od družbe Fraport, ki z ljubljanskim letališčem tudi upravlja, pričakujemo, da bo prav zaradi aktualnih dogodkov, še naprej ljubljansko letališče ob povečevanju konkurenčnosti posodabljala ter zagotavljala povezljivost in mobilnost prebivalstva v regiji. Hvala lepa.
Andrej Bertoncelj
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Pred vami je paket sprememb štirih zakonov, ki predstavljajo nov korak v smeri davčne optimizacije. V navedeni paket sodijo novela Zakona o dohodnini, novela Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, novela Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, posledično pa so potrebne še spremembe v Zakonu o davčnem postopku. Temeljni razlog za spremembe, kar kažejo tako domače kot mednarodne študije, je obstoječa struktura davkov v Sloveniji, predvsem na področju davčne obremenitve dela in kapitala. Želimo seveda še naprej zagotavljati konkurenčno poslovno okolje in mednarodno primerljiv trg dela. Zato s predlaganimi davčnimi ukrepi razbremenjujemo delo, da bodo zaposleni dobili več neto, da bo njihova kupna moč večja, s tem bo večja tudi domača potrošnja in bomo tako vsaj delno nadomestili izpad zaradi zmanjšanja neto domačega izvoza. In navzlic številnim razpravam tako tistih, ki so za, in tistih, ki so proti predlaganim davčnim spremembam, je naša ocena, da je davčna optimizacija pravi korak v pravo smer. Na skupni cilj mora biti, da v Sloveniji zagotovimo konkurenčno poslovno okolje in mednarodno primerljiv trg dela. Tega seveda ne moremo narediti takoj, lahko pa postopoma. Zato so ukrepi postopni, potekajo v več fazah, predvidoma v obdobju štirih, mogoče petih let. Ne pozabimo, davčna optimizacija je paket, v njega je že vključen prvi regres, to je prva faza, ki so jo soglasno podprli vsi socialni partnerji in je bila v letošnjem letu že izpeljana in zaposleni, tisti, iz prvega dohodninskega razreda, so letos kot del davčnih sprememb dobili 141,86 evra več kot leto poprej, tako je manipuliranje s številko slabih 2 evrov nepotrebno; ukrepi so namenjeni zaposlenim in prav je, da ne manipuliramo s številkami. Zaposleni z minimalno plačo bo tako ob minimalnem regresu dobil cca 150 evrov več v enem letu, če pa je prejel regres v višini povprečne plače pa do 381 evrov več. Naj se še odzovem na dohodninsko lestvico, 3800 zavezancev iz petega davčnega razreda plačuje enak znesek dohodnine kot 500 tisoč zavezancev iz prvega davčnega razreda. Druga polovica iz prvega razreda pa dohodnine sploh ne plačuje. Ocenjuje se, da ravno razbremenitev dela tisti eden od dejavnikov, ki negativno vplivajo na našo konkurenčnost, pri tem pa ne smemo mimo dohodkovne neenakosti, saj vemo, da imamo v Sloveniji eno najnižjih dohodkovnih neenakosti. To je izziv, kjer ima davčna politika tudi pomembno vlogo poleg socialne. Naj navedem nekaj dejstev. Ginijev količnik, ki meri neenakost porazdelitve dohodka v družbi, kaže, da je plačna enakost(?) v Sloveniji med največjimi v Evropi. V letu 2018 se je enakost(?) dohodkov še povečala. Ginijev količnik za Slovenijo je upadel na 23,4, kar je največja izmerjena enakost(?) dohodkov po letu 2009, številke govorijo zase. Torej s temi predlaganimi davčnimi ukrepi stremimo k ohranjanju plačne enakosti zaposleni v Sloveniji. Upoštevajoč vse bomo tako s predlaganimi ukrepi okrepili konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo pozitivno vplivalo tudi na vzdržno gospodarsko rast in vse bolj vključujočo rast v prihodnjih letih. Zavedamo se namreč, da moramo za povečevanje odpornosti gospodarstva še naprej prednostno slediti ciljem zagotavljanja predvidljivega, konkurenčnega in stabilnega poslovnega okolja. Pomembno je ohranjanje gospodarske aktivnosti in dvig produktivnosti, pri čemer so pomemben dejavnik tudi razmere na globalnem trgu delo, torej sposobnost gospodarstva obdržati in privabiti ustrezne kadre. Prvi korak v smeri razbremenitve dela je, da spomnim, v tem letu je že bil narejen s predstavitvijo regresa. Glavne spremembe predlaganih ukrepov, ki predstavljajo drugi korak, rečemo temu drugi paket v tej štiri do petletni davčni optimizaciji, je v smeri dodatne razbremenitve dohodkov iz dela in so pripravljene v noveli Zakona o dohodnini. S temi spremembami bomo na boljšem vsi, vsekakor pa je bil osrednji cilj razbremenitve usmerjen predvsem k visoko strokovnim in najproduktivnejšim zavezancem, ki pomembno vplivajo k dodani vrednosti naših podjetij. Ne nazadnje pa je bilo eno od naših vodil tudi preprečiti negativen učinek na razpoložljivi dohodek prejemnikov minimalne plače, torej v prvem dohodninskem razredu. V smeri splošne razbremenitve dohodkov iz dela se tako predlaga sprememba lestvice za odmero dohodnine ter sprememba splošne olajšave in dodatne olajšave. Kot sem že poudaril, pred vami je torej drugi paket sprememb v smeri razbremenitve dohodkov iz dela in če ocenimo celotni davčni paket in pogledati ga moramo kot celoto in ne kot posamezen del, le-ta vključuje tako razbremenitev regresa kot tudi spremembe dohodninske lestvice in splošne olajšave, lahko skozi številke trdimo, da bo prejemnik minimalne plače skupaj z regresom, v kolikor bo ta v višini povprečne plače imel neto dohodek višji tudi do 381 evrov, prejemnik povprečne plače pa za 477 evrov, če seveda vključujemo tudi učinek regresa v višini povprečne plače. Pri zaposlenim z dvema plačama bo izplačilo regresa njegov neto dohodek višji lahko do 614 evrov. Želje so vsekakor večje in prav gotovo si vsi želimo, da bi lahko naredili še več in še bolj razbremenili delo, vendar nas javne finance pri nas omejujejo. V tem okviru tako trenutno tudi ni možno podpreti predlogov po še večji razbremenitvi dela, saj bi to pomenilo več kot dvakrat večji izpad prihodkov proračuna iz naslova dohodnine. Svetovanje iz cone udobja vsekakor nudi povsem drugo perspektivo kot je realnost.   (nadaljevanje) Vsi se moramo zavedati, da za doseganje fiskalnega cilja to od nas zahteva kombinacijo in pripravo dodatnih ukrepov, da si ne bomo zaprli pot oziroma poti v nadaljnji javnofinančni konsolidaciji in prizadevanje za uspešno upravljanje z dolgom državnega proračuna. S to mislijo in tudi z zagotavljanje ugodnejše ekonomske strukture davkov smo kot del danes obravnavanega paketa davčnih sprememb pripravili tudi predloge v smeri večje davčne obremenitve kapitala. Treba je poudariti, da je Slovenija po podatkih Evropske komisije po obremenitvi z davki in prispevki sicer pod povprečjem EU, vendar pa podatki o ekonomski strukturi davkov za Slovenijo kaže, da ta ni najbolj ugodna, zaradi nadpovprečne obremenitve dela in potrošnje in v tem delu podpovprečne obremenitve kapitala. Ob tem je potrebno poudariti, da analize kažejo, da imajo največji učinek narast ravno spremembe na ravni davkov na delo in potrošnjo konec koncev se že vrsto let vrstijo tudi zahteve gospodarstva v znižanju davčne obremenitve dela. Ravno celotni paket - ponavljam, celotni paket - naslavlja spremembe v tej strukturi. Nekoliko znižujemo obremenitev dela ob tem pa koliko obremenitev kapitala z / nerazumljivo/ to zvišujemo. Vsekakor pa moramo bit tudi v tem delu previdni, saj vemo, da se gospodarstvo ohlaja - v tujini sicer bolj kot pri nas - tako bom zvišali stopnjo davkov za dohodke iz kapitala za izvedene finančne instrumente in dohodke iz oddajanja premoženja v najem in sicer iz 25 na 27,5 odstotkov ob tem seveda, da ostaja cedularni način obdavčitve to je torej končna obdavčitev. V primeru obdavčitev dobičkov iz kapitala in izvedenih finančnih instrumentov velja omeniti še, da se bo znižanje stopnje glede na dobo imetništva spremenilo. In sicer v primeru dobe lastništva od 5 do 10 let bo stopnja znašala 20 odstotkov, v obdobju 10 do 15 let bo znašala 15 odstotkov, v naslednjih 5 letih pa 10 odstotkov, po 20 letih imetništva pa se bo tako kot do slej ohranjala stopnja nič. V primeru davka o dohodku iz oddajanja premoženja v najem pa se zvišuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove iz tega dohodka in sicer iz 10 na 15 odstotkov. Na področju obdavčitve pravnih oseb ohranjamo nominalno stopnjo davka na trenutni višini 19 odstotkov, saj trenutno obstaja trend v Evropi, da države celo znižujejo nominalne stopnje, kar bi lahko dodatno omejilo konkurenčni položaj Slovenije. Seveda še vedno obstajajo države, ki imajo celo bistveno višjo nominalno stopnjo davka kot Avstrija trenutno 25 odstotkov, Nemčija 30 odstotkov v primerjavi s Slovenijo, ki ohranja - naj poudarim ohranja - 19 odstotno stopnjo nominalne obdavčitve kot seveda tudi druge z nižjo stopnjo. Kljub temu pa je vseeno bistveno bolj pomembno vzeti v ozir globalni trend, ki je zniževanje nominalnih stopenj davka od dohodka pravnih oseb, saj ima ne nazadnje nizka nominalna stopnja davka pomembno v tem delu poudarim promocijsko vlogo, ki se kaže tudi v ocenah bonitetnih agencij. Naj v tem delu navedem seveda da pa je efektivna davčna stopnja pa bistveno nižja na nivoju nekaj nad 12 odstotkov. Predlagamo pa omejitev davčne osnove, do katere lahko zavezanci uveljavljajo davčne olajšave in prenesene davčne izgube, s čimer se uvaja 7 odstotna minimalna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb. V tem delu se pridružujemo tudi globalni iniciativi, ki napoveduje po posameznih državah dvigovanje minimalne stopnje davka od dohodku pravnih oseb nekje v razponu med 5 do 10 odstotkov.  V paket zakonov pa so vključene tudi nekatere druge rešitve. Poleg novele Zakona o dohodnini vsebuje tudi predloge, ki sledijo spremembam na področju druge zakonodaje. Predloge, ki jih narekujejo sodbe sodišč, razvoj mednarodnih davčnih pravil, zaznave v praksi   (nadaljevanje) pojave novih poslovnih praks in posledično dohodkov. Navedene spremembe sledijo predvsem načelom pravične porazdelitve davčnih bremen in javnosti davčnih predpisov. Določenim spremembam na področju dohodnine, zaradi konsistentnosti davčnega področja sledijo tudi spremembe na področju obdavčitve dobička od osvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Z novelo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se v slovenski pravni red prinašata dva instituta iz evropske direktive, ki jo je potrebno prenesti do 31. decembra letos in se nanašata na implementacijo iz stopnje obdavčitve in pravil v zvezi s hibridnimi neskladji. Predlaga se tudi spremembo davčne obravnave amortizacije pri poslovnih najemih. Spremembe materialnih davčnih predpisov in drugih pravnih področjih pa zahtevajo tudi določene spremembe na področju davčnega postopka, zato so v davčni paket vključene tudi spremembe Zakona o davčnem postopku. Ukrepi na strani razbremenitve dela pomenijo nižje prihodke državnega proračuna, kar sicer neposredno pomeni, da se država odpoveduje prihodkom v korist zavezancev, torej prebivalcev, tistih, ki delajo. Doseganje javnofinančne stabilnosti se bo zasledovalo s predlogi, ki gredo v smeri ugodnejše ekonomske strukture davkov ter nadaljevanjem izvajanja tako imenovanih / nerazumljivo/ ukrepov na področju učinkovitejšega pobiranja davkov predvsem in naj poudarim preko zmanjševanja davčnega dolga, boja proti socialnim goljufijam učinkovitejših inšpekcijskih nadzorov in kontrol s področja davkov, kakovostnih podatkov, mednarodne izmenjavi, kar SURS že dosega na tem področju dobre rezultate. Z vsemi naštetimi aktivnostmi bo SURS v prihodnjih letih še nadaljeval - to je njegova naloga - ter jih krepil in predvsem o tem govorimo o okrepitvi dela na tem področju ob smislu zmanjševanja davčnega dolga in na ta način bomo po navedbah in v okviru z izdelanim akcijskim planom v okviru SURS tudi dosegli finančno nevtralnost predlaganih sprememb.  Spoštovani, paket vseh predlogov zakonov tako predstavlja po naši oceni korak v smer davčne razbremenitve dela, ki jo potrebujemo in je pravi korak v pravo smer. Je tudi korak v pravo smer k povečanju konkurenčnosti gospodarstva na segmentu davčne razbremenitve dohodkov iz dela ob manjšem dodatnem zvišanju obdavčitve kapitala - naj to poudarim, da ohranjamo, kar je zelo pomembno nominalno stopnjo obdavčitve -, kar bo pripomoglo k zagotavljanju stabilnih in predvidljivih javnofinančnih prihodkov. Spremembe - v tem se razlikujemo glede njihove globine - so narejen v dobro vseh nas, ki delamo in glede na možnosti, ki jih imam ta trenutek v okviru naše javnofinančne kondicije in prav bi bilo, da bo tej priložnosti pustimo ob strani lastne in strankarske interese, politično predstavo ter stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega za vse, ki delamo. Ne gre za prvi ne gre za peti razred gre za vse nas.  Hvala.
Gospod predsednik, hvala za besedo.  Institucija kot pojem je družbena struktura, ki predstavlja določena pravila za vedenje oziroma delovanje večje skupine ljudi in kot takšni so v večini držav po svetu z zakoni ustoličeni tudi ključni državni organi, parlament, vlada, sodišča. Pri nas je Državni zbor ena redkih državnih institucij, ki za svoje delovanje nima posebnega zakona, kot ga imajo drugi državni organi, recimo, predsednik republike, državni svet, računsko sodišče, ustavno sodišče, varuh človekovih pravic, vlada in tako naprej. Pomena in vloge institucije, ki je edini zakonodajalec v naši državi, ne gre posebej pojasnjevati, dejstvo pa je, da ustavni položaj jasno nakazuje na avtonomijo Državnega zbora, katere izhodišče je prav zmožnost, da organ sam oblikuje in sprejme pravila za svoje delovanje in možnost avtonomnega odločanja o uporabi sredstev, ki so potrebna za učinkovito izvrševanje svojih pristojnosti. Nesrečno primerjavo Zakona o Državnem zboru s Poslovnikom Državnega zbora, ki je postopkovni akt in ureja predvsem zakonodajni postopek, in zagovarjanje njunega medsebojnega izključevanja gre pripisati nerazumevanju narave ustavnih določb. Ustava Republike Slovenije precej skopo ureja organizacijo in način delovanja Državnega zbora, iz česar izhaja, da je tej najvišji instituciji zakonodajne veje oblasti omogočena razmeroma visoka stopnja avtonomije pri ureditvi svojega delovanja. Avtonomijo, ki jo iz ustavne določbe konkretizira prav Zakon o Državnem zboru, moramo razumeti kot neodvisnost in nepodrejenost Državnega zbora do izvršilne veje oblasti, na drugi strani pa prav ta avtonomija za Državni zbor predstavlja omejitev, da deluje po nekih vnaprej določenih lastnih pravilih. Ne gre pozabiti, da Državni zbor ni samo institucija, v kateri delujejo poslanke in poslanci, pač pa v njej delujejo tudi službe, ki zagotavljajo strokovno, tehnično in administrativno podporo. Njihov položaj in organizacija na zakonski ravni niso urejeni in tudi zaradi slednjega je Zakon o Državnem zboru potreben. Temeljni cilj Predloga zakona o Državnem zboru je zagotoviti, da bo Državni zbor imel finančno, upravno in varnostno avtonomijo, jasno opredeljen status generalnega sekretarja, pravno določena pravila glede varstva osebnih in drugih podatkov in njihove obdelave, podlago za ureditev delovanja služb in posebnosti nekaterih delovnopravnih vprašanj, varovanja Državnega zbora, izvedbe hišne preiskave v prostorih Državnega zbora, mednarodnega sodelovanja in drugih vprašanj, s katerimi se bo zagotovila celovita zakonska ureditev delovanja Državnega zbora kot institucije.  To so vsebinski razlogi, zakaj smo se poslanci, ki smo vložili predlog zakona, odločili in smo mnenja, da institucija, kot je Državni zbor, vendarle potrebuje tudi svoj zakon, s katerim bo konkretneje uredila tisto, česar ne predpisujeta niti ustava niti poslovnik. Ali drugače povedano, če tako pomembna institucija, kot je Državni zbor, nima svojega zakona, medtem ko - kot sem na začetku že omenila - nekateri državni organi ga imajo, kaže na nek neenak oziroma celo podrejen položaj Državnega zbora v državni ureditvi,    (nadaljevanje) kar seveda ni dobro. Čeprav tudi ta zakon tekom obravnave ni doživel tako predane podpore kot bi si jo Državni zbor kot institucija, poslanci kot njeni predstavniki in strokovno in tehnično osebje, ki opravlja svoje delo v tej instituciji zaslužili smo vendarle poslanske skupine tako koalicije kot opozicije tudi dosegli široko politično soglasje in predlagali sprejem zakona, ki bi ga v resnici morali sprejeti že pred kar nekaj leti.  Hvala lepa.
Hvala, gospa ministrica, za vašo dopolnilno obrazložitev. S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prvi imate besedo gospod Gregor Perič, Poslanska skupina Stranke modernega centra. Izvolite.
Hvala gospod poslanec.  Gospod predsednik, izvolite.
Hvala lepa. Za uvodno predstavitev mnenja Vlade dajem besedo predstavniku Vlade in sicer mag. Urbanu Krajcarju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  Izvolite.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala, gospod minister, za dopolnilno obrazložitev.  Pristojno delovno telo je Odbor za finance in s tem predajam besedo gospodu Robertu Polnarju.  Izvolite, gospod predsednik.
Hvala, gospoda poslanka, za dopolnilno obrazložitev. Pristojni odbor je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. S tem predajam besedo podpredsedniku tega odbora, gospodu Niku Prebilu.  Izvolite, gospod poslanec.
Predsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 11. seji dne 9. 10. 2019 kot matično delovno telo obravnaval Predlog Zakona o Državnem zboru, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Dejanom Židanom. Predstavnica predlagatelja, gospa Tina Heferle, je podala dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Mira Palhartinger, je nato predstavila pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe in omenila, da predlog za amandma odbora k 16. členu na ustrezen način odpravlja njihovo pripombo. Državna sekretarka na Ministrstvu za finance, mag. Saša Jazbec, se je dotaknila predvidene avtonomije in finančne samostojnosti Državnega zbora in med drugim dejala, da je Državni zbor že avtonomen pri izvajanju svoje dejavnosti na finančnem področju postajajo določene ustavne omejitve. V zaključku je predstavila razliko med nadzorom s strani Računskega sodišča in proračunske inšpekcije. Državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, gospa Mojca Ramšak Pešec, se je opredelila glede v predlogu zakona predvidenega dodatka, ki ga plačni sitem javnega sektorja ne pozna ter omenila, da bi namesto večkratnih zaposlitev za določen čas v poslanskih skupinah lahko uvedli možnost za zaposlitev za nedoločen čas. Predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Rajko Fajt je nato predstavil pisno mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev in pri tem dejal, da komisija predlog zakona podpira. Nato je potekala razpravo v kateri je član Poslanske skupine Stranke modernega centra podprl predlog zakona in predloge za amandmaje odbora. Dejal je, da predlog zakona odpravlja dlje čas trajajoč primanjkljaj omenim delitev oblasti in podal stališče do opisnega mnenja Vlade. V nadaljevanju se je opredelil tudi do varovanja prostorov Državnega zbora in opisal potek pretekle izvedbe hišne preiskave v omenjenih prostorih. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe se je nato opredelila še do navedbe izpisnega mnenja Vlade, da je predlog zakona v nasprotju s 94. členom Ustave in določeno odločbo Ustavnega sodišča. Menila je tudi, da predlog zakona ne posega v poslovniško materijo. V zaključku se je opredelila še glede pripomb Vlade o predlagani finančni avtonomijo Državnega zbora. Direktor Službe Vlade za zakonodaje gospod Rado Fele se je odzval na stališča predstavnice Zakonodajno-pravne službe, ki so podana tekom razprave in predstavil ustavno odločbo, na katero se sklicujejo v mnenju Vlade ter med drugim menil, da se poslovniška materija ne sme urejati z zakonom in da Ustava predvideva, da ima Državni zbor svoj Poslovnik. Predstavnica predlagatelja se je v nadaljevanju strinjala s stališče predstavnice Zakonodajno-pravne službe podanimi tekom razprave in se odzvala na očitke, ki jih je Vlada navedla v svojem pisnem mnenju na sejo odbora. Po končani razpravi je odbor glasoval v vseh členih predloga skupaj in jih tudi sprejel.  Hvala lepa.
Urban Krajcar
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Pravice iz javnih sredstev po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev so tiste pravice, ki so odvisne od patrialnega položaja osebe. Temeljna značilnost pravic iz sistema socialnega varstva je njihova subsidiarnost. Temu sledi tudi trenutna ureditev upoštevanje dohodkov pri pravicah iz javnih sredstev, ki temelji na načelu, da je treba upoštevati vse dohodke in prejemke razen tistih, ki so dodeljeni za poseben namen ali so namenjeni kritju posebnih potreb. To pomeni, da se upoštevajo vsi dohodki, ki so navedeni v predmetnem zakonu, trenutno tudi kadrovske štipendije in dohodek iz naslova dijaškega in študentskega dela. Pomembno je opozoriti, da obstajajo različna pravila upoštevanja teh dohodkov. Na primer, da se dohodek dijakom in študentom pri mesečnih pravicah iz javnih sredstev že danes upošteva zgolj v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka prejetega v obdobju zadnjih treh mesecev. Pred mesecem vložitve vloge in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pri upoštevanju dohodkov dijakov in študentov pomeni, da se ti v povprečni mesečni višini do 200 evrov pri ugotavljanju materialnega položaja že danes ne upoštevajo in tako ne vplivajo na pravico do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in subvencije najemnine. V zvezi s socialnim premoženjem družin poudarjamo, da na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti redno spremljamo socialni položaj posameznikov in družin v Sloveniji in temu ustrezno predlagamo spremembe zakonodaje. Če navedem le nekaj primerov iz zadnjega obdobja. Z januarjem 2016, se je osnovni znesek minimalnega dohodka zvišal na 288 evrov, s čimer se je povišal znesek tako redne, kot izredne denarne socialne pomoči. Razširil se je krog upravičencev do subvencije kosila za učence oziroma uvedlo se je 70 % subvencije kosila za učence iz družin, ki so se uvrščali v drugi dohodkovni razred ter 40 % subvencije kosila za učence iz tretjega dohodkovnega razreda. Na področju otroškega dodatka, so se zneski le tega v petem in šestem dohodkovnem razredu zvišali za 10 %, to je na raven pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov. Pri državni štipendiji pa se je delno uvedel peti dohodkovni razred, zaradi česar so bili lahko do državne štipendije upravičeni tudi tisti, s povprečnim mesečnim dohodkov do 65 % na družinskega člana. Od 1. januarja 2018 dalje je bilo ponovno omogočeno prejemanje otroškega dodatka za družine iz sedmega in osmega dohodkovnega razreda. Prav tako v letu 2018, se je osnovni znesek minimalnega dohodka začasno dvignil na 385 evrov, kasneje pa zaradi uskladitve z rastjo cen življenjskih potrebščin narasel na 392 evrov. Danes, kot veste, znaša 402 evra, kar dodatno dviguje osnovno socialno varnost posameznikov in družin. Konec leta 2018 se je z novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih / nerazumljivo/ osnovni znesek minimalnega dohodka ohranilo v višini prej omenjenih 392 evrov. S tem ukrepom se je zagotovila osnovna socialna varnost in preprečilo, da bi osnovni znesek minimalnega dohodka, na podlagi katerega se izračuna denarna socialna pomoč, padel na 331 evra, kar bi pomenilo, da bi 3 tisoč 600 prejemnikov izgubilo denarno socialno pomoč, preko 52 tisoč prejemnikom pa bi se denarna pomoč znižala. Vsem upravičencem do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka se je tako s 1. januarjem 2019 ohranilo za 30 % višja denarna socialna pomoč, kot je bila v maju 2018. Z letom 2019 so bili po šestih letih odpravljeni vsi varčevalni ukrepi na področju družine, tako očetovsko in starševsko nadomestilo spet znaša 100 % posameznikove povprečne plače v zadnjih 12 mesecih, dodatek za veliko družino je spet univerzalna pravica in ga lahko prejemajo vse velike družine, ne glede na dohodkovni položaj, materinsko nadomestilo je neomejeno, starševsko pa omejeno na 2,5-kratnik povprečne plače. S 1. julijem 2019 so se zaradi uskladitve z rastjo življenjskih potrebščin za 2,4 % povišali zneski otroških dodatkov, državnih štipendij ter zneski dodatka za nego otroka, dodatka za veliko družino, pomoč ob rojstvu otroka in starševski dodatek. Spoštovani, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ugotavlja, da so omenjeni ukrepi okrepili položaj družin z otroki, ugotavlja pa tudi, da je zakonodaja, ki je podlaga za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, izjemno kompleksna in lahko učinkuje nepravično, predvsem pri upoštevanju dohodkov in premoženja. Kompleksna zakonodaja šele pri konkretnih primerih prikaže neustreznost pravila, zato je potrebno, kot pravi, neustreznosti zakonodaje pristopiti celostno. Ministrstvo je zato v postopku poenostavitve socialne zakonodaje, ki bo bolj prijazna uporabniku in izvajalcu, bolj pravična pa bo tudi delitev socialnih transferjev. Proučilo se bo tudi možnost uvedbe novega načina upoštevanja dohodkov in njihov vpliv na socialne transferje, tudi glede dohodka dijakov in študentov, ter kadrovskih štipendij, ki jih predlaga predlagatelj. Cilj je tako ugotoviti, ali se določeni dohodki lahko upoštevajo drugače, da dosežejo svoj namen in razbremenijo socialno šibke. Najlepša hvala.
Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav spoštovani zbor, ministrica s kolegi oziroma kolegicami. Verjetno se vsi strinjamo, da sta drugi tir in tretja razvojna os projekta, izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. Temu pričajo večletne študije ter postopki umeščanja v prostor, ki so jih pospremile dolgoletne aktivacije raznoraznih civilnih iniciativ, razgrete razprave na političnem parketu in ne nazadnje, neprestana prisotnost teh dveh infrastrukturno zahtevnih projektov v medijskem prostoru. Ne glede na pomembnost obeh projektov, je bilo nujno uresničevanje v preteklosti večkrat soočeni z raznimi izzivi. Eden izmed njih je tudi infrastrukturna zahtevnost, ki se odraža v finančni teži obeh projektov. Da bi zagotovili nemoteno nadaljevanje obeh projektov, imamo poslanci danes pred seboj predlog zakona, s katerim se v paketu zagotavlja državno poroštvo v skupni višini 777 milijonov evrov – 417 za drugi tir in 360 za razvojno os. Tretja razvojna os je eden izmed najpomembnejših projektov v državi, ki ga kot nosilec izvedbe pripravlja DARS in ima velik pomen za povezovanje pomembnih regionalnih gospodarskih središč, od Bele krajine, pa vse do Koroške. Kot ena od ključnih čezmejnih povezav, pa predstavlja predpogoj za uravnotežen gospodarski razvoj. Že dolgo je tretja razvojna os prepoznana kot eden izmed najbolj pomembnih projektov za državo in prav v mandatu prejšnje Vlade je bil sprejet državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Šentrupert do priključka Velenje – jug. Nadalje pa je bil podpisan tudi protokol za tretjo razvojno os, v katerem so bili jasno določeni roki za izgradnjo. Z danes obravnavanim poroštvenim zakonom se, kot rečeno, zagotavlja poroštvo, na podlagi katerega bo Darsu omogočeno bolj ugodno zadolževanje za namen čimprejšnje izgradnje tretje razvojne osi. Enako se poroštvo zagotavlja tudi za projektno podjetje 2TDK s katerim naj bi se zavarovalo posojilo Evropske investicijske banke v višini 250 milijonov evrov. Treba se je pa zavedati, da je železniška povezava med Koprom in Divačo že danes preobremenjena. Vsako dodatno odlašanje z začetkom izvajanja investicije pa škodo še dodatno povečuje. Prav zato smo v SMC že v prejšnjem mandatu aktivno sodelovali pri ustvarjanju pogojev, da se drugi tir končno začne graditi in s takšno držo bomo tudi nadaljevali. Drugi tir je predstavljal prioritetni projekt vlade Mira Cerarja, zaradi česar se je projekt drugega tira končno premaknil z mrtve točke. Celoten potek dogodkov, ki so spremljali sprejemanje zakona o drugem tiru je terjal visoko ceno. Predčasen odstop takratnega predsednika Vlade in s tem tudi predčasne volitve. Sam zakon o drugem tiru, ki je navkljub dvema neuspelima referendumoma začel veljati julija lansko leto predvideva porazdelitev finančnega bremena. Ne samo na Slovenijo in evropska sredstva, temveč tudi na zaledne države. V SMC smo vseskozi zagovarjali tak način financiranja, saj smo prepričani, da je finančno breme treba porazdeliti med vpletene deležnike, ki bodo od drugega tira imeli koristi. Ko smo lani poleti sedeli za mizo s sedanjimi koalicijskimi partnerji smo prišli do skupne ugotovitve, da imamo na financiranje drugega tira enak pogled. Navsezadnje je dokaz za to tudi zaveza v koalicijski pogodbi, da bomo začeli postopek dodelitve poroštva Junckerjevega sklada za posojili EIB ter da bomo nadaljevali pogajanja z zalednimi državami. Danes v SMC ugotavljamo, da temu, žal, ni tako. Predvsem nas čudi, da o morebitnem sodelovanju zaledne države Vlada na predlog pristojne ministrice še vedno ni odločala. Zlasti zato, ker je ministrica že pred enim leto javno napovedala, da bo takšen predlog predala Vladi v odločanje. V SMC smo bili in vedno bomo braniki stabilnih javnih financ. V času Vlade Mira Cerarja smo s preudarnim ravnanjem pridobili javnofinančno stabilnost, za katero smo bili odločeni, da je ne bomo vnovič zamajali. V tem duhu je bila možnost državnega poroštva za drugi tir tudi dana na stranski tir, pri čemer pa smo aktivno iskali tudi druge možnosti, s katerimi ne bi obremenjevali davkoplačevalcev. Tudi danes ostaja naše stališče enako. Slediti želimo konceptu, po katerem davkoplačevalci ne bi bili nujno izpostavljeni takim tveganjem. Verjamemo, da si nihče izmed nas ne želi ponovitve zgodbe TEŠ6, kjer se je uresničil najbolj črn scenarij. Poroštvo Junckerjevega sklada bi projektu zagotavljalo večji nadzor nad njegovim izvajanjem, zato se nam v SMC zdi smiselna uvedba dodatnega nadzornega mehanizma, ki ga bolj vidimo v neodvisnih mednarodnih strokovnjakih, kot v nepotrebnem razraščanju lovk, o katerem je zadnje čase veliko govora.  Četudi s tresočo roko bomo danes predlog zakona podprli. Namreč, zavedamo se, da sta drugi tir in tretja razvojna os slovenska projekta mednarodnih razsežnosti in nujnost njune izvedbe narekuje ugoden geostrateški položaj Slovenije. Od pristojne ministrice pa pričakujemo, da Vlado v kratkem seznani glede morebitnega sodelovanja zalednih držav pri drugem tiru in o poteku pogovorov poroča Državnemu zboru. Namreč, v SMC še vedno zagovarjamo, da je sodelovanje zaledne države ključnega pomena in hkrati obžalujemo, da se je ena izmed zalednih držav raje odločila vlagata v sosednji Trst. Hvala lepa.
Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec.  Prvo vprašanje, zakaj Slovenija tako slabo črpa Evropska sredstva in zakaj ji ne namenimo večje pozornosti. Slovenija pri izvajanju kohezijske politike bistveno ne odstopa od ostalih držav članic, saj je po podatkih evropskega Računskega sodišča zaostanek za EU 3,1 %. Je pa res, da to še vedno ni zadovoljivo in Slovenija je do konca leta 2018 v primerjavi z ostalimi državami članicami iz evropskega proračuna prejela 24,2-odstotni delež sredstev. Državni zbor se je februarja letos seznanil s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020, iz katerega je razvidno, da je delež črpanja konec leta 2018 dosegel 16 %. Podatki kažejo, da se je od takrat intenziteta črpanja povečala, tako da je konec septembra delež počrpanih sredstev zrasel na 26,4 %. Do konca leta pričakujemo še nekoliko boljši rezultat, saj se v zadnjih mesecih leta dinamika in vrednost izplačil iz slovenskega proračuna in posledično tudi iz evropske blagajne bistveno povečata. Poudariti pa je še treba, da se je Slovenija v letih 2014 in 2015 ukvarjala predvsem s sredstvi iz programskega obdobja 2007–2013. To je tistih znamenitih enajst projektov, ki so prišli potem naknadno v izvajanje. Izvajanje projektov in programov je v polnem teku. Od januarja 2014 do konca avgusta 2019 je bilo izdanih za 2,52 milijard evrov odločitev o finančni podpori za projekte, programe oziroma javne razpise, kar predstavlja 82 % razpoložljivih sredstev. To je del, ki ga financira Evropska unija. Do konca avgusta 2019, je Slovenija Evropski komisiji posredovala za 779 milijonov evrov zahtevkov oziroma 25 % razpoložljivih sredstev, konec septembra pa se je ta vrednost dvignila na 812 milijonov evrov, kar predstavlja 26,4 % vseh razpoložljivih sredstev.  Kar se birokratskih ovir tiče, je Slovenija leta 2015 z nadaljnjimi spremembami sprejela Uredbo o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 ter vse spremljajoče spremembe uredbe, v kateri natančneje določa udeležence, njihove naloge, načrtovanja evropske kohezijske politike, način izbora operacij, njihovo potrjevanje ter izvajanje operacij. Torej zavezujejo nas ta pravila, ki jih določa uredba.  Še kako pomembno je, da sistem deluje učinkovito, transparentno, predvsem pa da je prijazen do uporabnika. Tako bi bili tudi hitrejši in bolj učinkoviti v zvezi s črpanjem evropskih sredstev. Seveda pa postopek ni tako enostaven, kot bi si ga želeli. Sistem koriščenja evropskih sredstev je kompleksen in zajema več faz. Pet jih je, ki med drugim vsebujejo oceno vlog za odobritev evropskih sredstev za posamični javni razpis, izvedbo postopkov, kot so denimo razpisi in sklepanje pogodb, izbor izvedbe projekta, informacijski sistem. Šele četrta faza predstavlja črpanje sredstev. Zadnja, peta faza predstavlja preverjanje zahtevkov na Evropski komisiji in plačilo sredstev iz proračuna Evropske unije na podračune pri Banki Slovenije. Preverja jo tudi Evropsko računsko sodišče v sklopu transakcij zaključnega proračuna Evropske unije in je odvisna od vseh predhodnih faz. Po objavi predloge prihodnjega večletnega okvira 2021, to, kar se nanaša na nov večletni finančni okvir 2021–2027, prihajajo pogajanja o tem pomembnem dosjeju v sklepno fazo šele to jesen. Sedaj smo politično razpravo začeli na zadnjem evropskem svetu prejšnji petek, ko je beseda tekla predvsem o vprašanju, kako velik večletni proračun želimo. Slovenija vztraja na tako visoki številki, kot jo je predstavila komisija, ker nismo za zmanjšanje. Konkretna pogajanja pa je pričakovati šele decembra. Pred tem pa naj bi finsko predsedstvo v prihodnjih tednih končno predstavilo tudi pogajalski okvir s številkami, potem pa se lahko pogajanja začnejo.  Z ozirom na dejstvo, da se prava pogajanja še niso začela, je v končnem pogajalskem izkupičku prezgodaj govoriti. Res pa je, da so predvsem neto plačnice na strani, da je treba … / izklop mikrofona/
Zakon, ki bo danes zaključil obravnavo, je vladna piar poteza. Z njo se po stečaju Adrie Airways skušalo ustvarjati videz, kako da se rešuje letalski potniški promet pri nas in je piar poteza ministrice za infrastrukturo, Alenke Bratušek, ki je nekaj let nazaj, kot premierka, uvrstila Adrio na seznam petnajstih podjetij za privatizacijo in tako začela pol desetletja trajajočo agonijo uničenja edinega slovenskega letalskega prevoznika. V Levici smo na katastrofalne posledice, ki jih bo imela privatizacija edinega državnega letalskega prevoznika, opozarjali že od samega začetka. Alenko Bratušek smo pozvali, da naj umakne Adrio iz seznama podjetij za privatizacijo. Zgodilo se ni nič. Potem je naslednja Vlada, to je vlada Mira Cerarja, Adrio v Strategiji upravljanja kapitalskih naložb klasificirala kot portfeljsko naložbo. Tudi tu smo zahtevali, da se Adrio prekvalificira v strateško naložbo. Zakaj? Izguba edinega državnega letalskega prevoznika ima lahko katastrofalne posledice, ne samo za samo podjetje, kot smo zdaj spremljali, ampak tudi za zaposlene, za širše gospodarstvo v panogah, ki so posredno ali neposredno odvisne od letalskih povezav s tujino.  No, zgodilo se ni nič. Po manj kot dveh letih na oblasti, je vlada Mira Cerarja Adrio prodala kot star avto. Za borih 100 tisočakov jo je prevzel nek finančni sklad, z neznanim lastništvom. Takoj po prodaji je postalo jasno, da bo ta finančni sklad Adrio izčrpal in iz nje, na kratek rok, povlekel čim več denarja, podjetje samo bo propadlo, zaposleni pa bodo pristali na cesti. Prejšnjo Vlado smo v Levici spraševali, če se tega zaveda. Se je. Kaj so gospe in gospodje naredili? Nič. Gledali so propad - od začetka do konca – in niso naredili nič. Zaposleni na Adrii so že pred meseci opozarjali trenutno vlado Marjana Šarca na to, kaj se lahko zgodi. Naredila ni nič. Tudi ta je stala ob strani in gledala okoriščanje tujega kapitala, na račun edinega, nekdaj državnega, nacionalnega letalskega prevoznika. Vse, do bridkega konca. In potem, ko je bilo vsega, res vsega, že konec, smo dobili piar zakon, s katerim so tisti, ki so vse to zakuhali, reševali svoje obraze in to na način, da bi potem, ko so edinega državnega letalskega prevoznika dokončno pokopali, začeli javni denar z lopato metati tujim letalskim korporacijam, da bi ustvarjali dobičke na nerentabilnih linijah, ki so pa tokrat menda izrednega pomena za državo. Še enkrat naj tu povem, da v zakonu, s katerim so to predlagali, niso vedeli niti, katere bi te linije bile, niti koliko nas bi to »koštalo«. Zakon je Vlada vložila po nujnem postopku, češ, da se preprečijo nepopravljive posledice za delovanje države. No te nepopravljive posledice so žal že nastale. Vse kar imamo na pogorišču Adrie Airways, pardon, vse kar imamo na mestu Adrie Airways, je pogorišče, na katerem krokodilje solze točijo Alenka Bratušek, Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan, našemljeni v gasilce, za hrbtom pa skrivajo kantice z bencinom in vžigalice. In potem, so ti isti ljudje predlagali subvencioniranje letov tujih letalskih korporacij, pod pretvezo zagotavljanja  (nadaljevanje) javne gospodarske službe. To je nekaj, kar so Adrii kategorično zavračali in jo seveda pustili propasti. Če bi Alenka Bratušek, Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan resnično želeli preprečiti nepopravljive posledice za delovanje države, kot temu sami pravijo, bi morali že zdavnaj odstopiti z vseh javnih funkcij in nanje nikoli več ne bi kandidirali. Samo tako bi lahko preprečili nepopravljive posledice za delovanje države, ne pa s tem piar zakonom, za katerega smo v Levici veseli, da je padel že tekom obravnave na matičnem odboru. Situacija je slaba, ja, ni treba, da postane še slabša.
Hvala za besedo, gospod predsednik Državnega zbora. Gospe poslanke in gospodje poslanci! Štirje davčni zakoni, ki jih danes obravnavamo imajo stališča Odbora za finance dve skupni značilnosti, vsi štirje so bili obravnavani na 21. nujni seji odbora, ki je bila 16. oktobra letos in pri vseh štirih so bili prisotni predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Začenjam s sporočilom o Zakonu o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Poleg predloga zakona je odbor prejel še naslednja gradiva: stališče Ekonomsko-socialnega sveta,   (nadaljevanje) mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.  V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke k 2. in 3. členu in Poslanska skupina Nove Slovenije - Krščanskih demokratov k 2. in 3. členu predloga zakona.  V uvodni dopolnilni obrazložitvi je minister za finance pojasnil namen predloga zakona in predlagani rešitve, ki sta zvišanje davčne stopnje ter spremenjen način priznavanja normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila pisno mnenje službe.  V razpravi je bila izpostavljena možnost poslabšanja položaja davčnih zavezancev in nespodbudno davčno in poslovno okolje ter s tem povezano vprašanje tujih investicij in odhod podjetij v bolj spodbudno davčno okolje. Nadalje je bil izpostavljen minimalni pozitivni učinek predloga zakona na proračun ter poudarjena trenutna gospodarska situacija v Sloveniji, kjer je zaznati ohlajanje. Izpostavljeno je bilo dejstvo, da ne gre za pravo davčno reformo, ampak bolj za davčno prestrukturiranje. Bilo je tudi opozorjeno, da mora davčna reforma odražati prioritete države, kjer bi moralo biti pomembno odpravljanje revščine, pomoč invalidom, ureditev dolgotrajne oskrbe ter pozornost usmerjena na zelen in vzdržen razvoj države. Izpostavljeno je bilo dejstvo, da paket davčnih zakonov ni bil usklajen z Ekonomsko-socialnim svetom. Na drugi strani pa je bilo povedano, da ne sme priti do prevelike davčne razbremenitve oziroma prevelike davčne obremenitve kapitala ter da davčni paket razbremenjuje srednji razred, ki tudi prispeva največji delež k dodani vrednosti na nivoju države. Slovenija si ne želi konkurirati na svetovnih trgih z nizko ceno delovne sile, temveč želi več tujih investicij in konkurenčen trg dela. Med razpravo sta minister ter državna sekretarka odgovorila na zastavljena vprašanja in podala dodatna pojasnila.  Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vložene amandmaje in jih ni sprejel. Ker k predlogu zakona niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za finance Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov sprejem v predloženem besedilu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.  Drugi je na vrsti Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.  Odbor je poleg zakona kot dodatno gradivo prejel še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, stališče Ekonomsko-socialnega sveta in pregled amandmajev.  V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine koalicije k dvema členoma, k 3. in 5., Poslanska skupina SDS k 4. in 6. členu, Poslanska skupina Levica k 4. členu in Poslanska skupina NSi k 4. členu predloga zakona.  V uvodni dopolnilni obrazložitvi je minister za finance pojasnil, da predlog zakona predstavlja del zakonodajnega paketa za davčno optimizacijo. Z zakonom se predlaga omejitev zmanjšanja davčne osnove zaradi uveljavljanja davčnih olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube. Poudaril je, da bo s tem dosežena 7 % minimalna obdavčitev. Zakon prenaša tudi dva instituta, ki izhajata iz direktive Sveta Evropske unije in jo je treba prenesti do konca letošnjega leta. Ureja pa tudi spremembo davčne obravnave amortizacije pri poslovnih najemih. Predlog zakona naj bi povišal prihodke državnega proračuna v višini 47 milijonov evrov. Minister je poudaril, da želi Vlada z vsemi ukrepi, med drugim tudi s temi, ki so bili obravnavani na seji odbora, ohraniti konkurenčno in predvidljivo poslovno okolje.  Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da je služba podala pisno mnenje; pripombe, ki izhajajo iz tega mnenja, so vezane na skladnost predloga z Ustavo Republike Slovenije. Pojasnila je, da se z amandmajema koalicijskih poslanskih skupin rešujeta dve redakcijski pripombi, amandmaji poslanskih skupin SDS, Levice in NSi pa so vsebinske narave.   (nadaljevanje) V razpravi so članice in člani odbora predstavili svoja stališča glede obravnavanega predloga zakona in ukrepov Vlade na davčnem področju. Izpostavljen je bil primerjalni vidik obdavčitve dohodkov pravnih oseb predvsem glede na avstrijski sistem in stopnjo obdavčitve. Nekateri izmed članic in članov odbora so zavzeli stališče, da je potrebno zagotoviti transparentno, ugodno in konkurenčno davčno okolje, s čimer bi se pritegnilo več kapitala oziroma investicij. Predlog zakona pa po njihovem mnenju temu ne sledi. Kot alternative, ki bi lahko namesto predloga zakona zagotovila povišanje sredstev državnega proračuna so bili našteti: ukrepi za izterjavo davčnega dolga, uspešnejše črpanje evropskih sredstev in racionalizacijo stroškov oziroma odprava birokratskih ovir. V razpravi je bila izražena tudi podpora predlogu zakona, saj ta zagotavlja obdavčitev nekaterih podjetij, ki sedaj davka ne plačujejo. S tem se ustvarja določeno zaupanje v davčni sistem. Poudarjeno je bilo, da ima predlog zakona in tudi celotni davčni paket podporo v gospodarstvu. Posamezni člani so menili, da predlog zakona predstavlja nezadosten korak sicer v pravo smer, davek od dohodkov pravnih oseb pa bi bilo potrebno urediti tako, da bi zajel tudi največja podjetja. V razpravi je bilo na ministra za finance naslovljeno vprašanje koliko davčnega dolga je bilo odpisanega v obdobju zadnjih 10 let ter prošnja za pisni odgovor. Minister za finance je podal nekatera dodatna pojasnila na vprašanja postavljena v razpravi. Pojasnjeno je bilo, da bo slovensko poslovno okolje še vedno ugodno, da se s predlaganimi ukrepi med katerimi spada obravnavani predlog zakon poskuša uravnotežiti obdavčitev dela in kapitala ter, da ima predlog zakona tudi soglasje delodajalcev. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin koalicije oziroma amandmaja poslanskih skupin koalicije in ju sprejel. Odbor ni sprejel amandmaja Poslanske skupine SDS, Levica in NSi k 4. členu predloga zakona, zaradi tega je postal brezpredmetni amandma Poslanske skupine SDS k 6. členu predloga zakona. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila.  Nadaljujem z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Tudi tukaj smo prejeli dodatna gradiva in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in stališče Ekonomsko-socialnega sveta. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine koalicije in sicer k šestim členom in za nov 14.a člen. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je minister za finance pojasnil, da gre pri predlogu zakona za postopkovne spremembe, ki se navezujejo na spremembe predvidene v ostalih zakonih, ki so del obravnavanega paketa davčnih zakonov. Predlog zakona je tudi posledica razvoja mednarodnih davčnih pravil in sprememb primarne zakonodaje na področju registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. V nadaljevanju je pojasnil kako se posamezni ukrepi navezujejo na ostale zakone v davčnem paketu. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da je služba podala pisno mnenje in predstavili nekatere pripombe, ki izhajajo iz tega mnenja. Pripomba pravno sistemske narave se je nanašala na usklajenost vseh zakonov, ki urejajo register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin torej Zakona o izvršbi in zavarovanju in stvarnopravnega zakonika, glede katerega se postopek Državnem zboru še ni začel. Poudarila je, da mora biti predlog zakona usklajen tudi z ostalimi zakoni v davčnem paketu ter da vloženi amandmaji v pretežnem delu sledijo pripombam Zakonodajno-pravne službe. Razprave o predlogu zakona ni bilo. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandmaje   (nadaljevanje) poslanskih skupin koalicije in jih sprejel. V skladu z 128. členom Poslovnika Državnega Zbora je odbor glasoval v vseh členih predloga zakona, in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega Zbora, pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila.  In nazadnje gospe in gospodje, še poročilo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Poleg osnovnega besedila smo kot dodatno gradivo prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe, dopis Vlade s stališčem Ekonomsko-socialnega sveta, mnenje Komisije Državnega Sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, pripombe o Vseslovenskega združenja malih delničarjev in pripombe Študentske organizacije Slovenije. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega Zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile: Poslanska skupina SDS k dvanajstim členom, Poslanska skupina Levica k trem členom, pri čemer sta bila amandmaja k 5. členu in 7. členu ustno umaknjena. Poslanka skupina NSi, Nove Slovenije krščanskih demokratov, k štirinajstim členom in poslanske skupine koalicije k trem členom. V uvodi dopolnilni obrazložitvi je minister za finance predstavil porazdelitev zavezancem po posameznih davčnih razredih in odmerjene dohodnine. Podal je primerjavo med veljavno ureditvijo in stopnjami obdavčitve, ter predlagano ureditvijo po posameznih davčni razredih. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi pojasnila, da je služba v pisnem mnenju opozorila na potencialno Ustavno neskladje, neskladje s sistemskega vidika in na nekaterih mestih neustrezno »nomo« tehniko. Ministrstvo je sicer dalo nekatera ustna pojasnila, vendar služba ostaja pri svojih pripombah. Glede vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin je pojasnila, da sta bila vložena dva amandmaja redakcijske oziroma »nomo-tehnične« narave, vezano na vložene amandmaje drugih vlagateljev pa je pojasnila, da so vsebinske narave in da služba k njim nima pripomb, z izjemo amandmaja poslanske skupine NSi k 6. členu in 22. členu, ki zaradi uveljavitve novega Zakona o prijavi prebivališča, nista ustrezna, ter amandmaja Poslanske skupine SDS k 24. členu, v katerem bi bilo v tretjem odstavku opustiti poimenovanje akta ministra. V razpravi so nekateri članice in člani odbora rešitve predlagane zakona podprli, saj so menili, da gredo v smeri razbremenitve dohodkov iz dela zavezancev, ki sodijo v srednji dohodkovni razred in predstavljajo najbolj produktiven kader. Izraženo je bilo tudi mnenje, da gre za domišljene in sistemske rešitve, ki bodo vodile v učinkovito prestrukturiranje davčnih bremen, pri tem je bilo izpostavljeno, da predlagane rešitve ne bodo imele negativni posledic v obliki povečevanja stroškov delodajalcev. Nasprotno so drugi razpravljavci opozorili na dileme in negativne posledice povezane z izvedbo predlaganih rešitev, ter menili, da predlagane spremembe niso sistemske, temveč le korekcijske in všečne davkoplačevalcem. Opozorjeno je bilo, da se razbremenjujejo zgolj dohodki višjega, srednjega in višjega razreda, ter da bojo rešitve vplivale na povečanje davčne obremenitve samostojnih podjetnikom in kmetov. Razpravljavci so opozorili na zmanjšanje prihodkov iz naslova dohodnine in s tem pove4zane negativne posledice za financiranje lokalne samouprave. Pri tem je bilo izpostavljeno, da nadomestni učinek davka od dohodka pravnih oseb ne omogoča sofinanciranje lokalne samouprave. Opozorjeno je bilo, da je finančna izravnava s strani države, v primeru ko občina ne zmore financirati svojih obveznosti, v nasprotju z načelom avtonomije lokalne samouprave in predstavlja premik k centralizaciji države. Razpravljavci so se dotaknili tudi predlagane ukinitve vezanosti posebne olajšave za dohodke študentov in dijakov na splošno olajšavo, ji nasprotovali, ter podprli ohranitev njene vezanosti na splošno olajšavo. Odbor je v skladu z 2. odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega Zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin koalicije k 3. členu, 12. členu in 24. členi, ter jih sprejel. Obravnaval je tudi amandmaja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 20. in 23. členu ter ju sprejel, ravno tako tudi amandmaja Poslanke skupine Nove Slovenije k 20. in 23. členu. Odbor ni sprejel amandmajev Poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke k 10. členu, amandmaja Poslanke skupine k 24 .členu in amandmajev Poslanske skupine Nove Slovenije k 12. členu. Kot že rečeno sta bila na seji umaknjena amandmaja Poslanske skupine Levica k 5. in 7. členu. Odbor je v skladu s 128. členu Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
Hvala, podpredsednik, za predstavitev z odbora. S tem, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prvi imate besedo gospod Dušan Šiško, Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke.  Izvolite.
Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Jožef Lenart bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.  Gospa Violeta Tomić imate besedo v imenu Poslanske skupine Levica.  Izvolite.
Hvala, gospod predsednik.  Imam občutek, da bo gospod poslanec želel dopolnitev odgovora.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavil Aleksander Reberšek. Izvolite.
Hvala, gospod predsednik za predstavitev stališča pristojnega matičnega odbora. S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prvi imate predstavitev gospod Jani Prednik v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
Hvala, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi! Zakon o poroštvu za izgradnjo drugega tira in dveh odsekov na tretji razvojni osi, odseku Velenje jug - Slovenj Gradec in avtocesta A2 Novo mesto, vzhod, Osredek, obravnavamo zdaj, ko se tako v zvezi s projektom drugega tira kot v zvezi s projekti na tretji razvojni osi še vedno postavlja cel kup nerešenih vprašanj po eni strani in trenutno že veljavnih rešitev na drugi strani, ki pa so vse po vrsti slabe. Za začetek je treba izpostaviti neprimernost sprejemanja enega zakona o poroštvu za več infrastrukturnih projektov. Na ta način se podpora enemu pogojuje s podporo vsem drugim. Res je, da se lahko zakon tekom obravnave še spremeni, dejstvo pa je, da se bo na koncu še vedno sprejemal samo en zakon. Za poroštvo države pa bi se morali sprejemati ločeni zakoni za ločene projekte. Če gremo na konkretne projekte, pri drugem tiru je za Levico že od samega začetka ključno kako se bo projekt financiral in kakšen bo nadzor. V prejšnjem mandatu smo med prvimi zahtevali čim prejšnji začetek gradnje drugega tira, a ne način s katerim se gradnja pogojuje s privatizacijo Luke Koper, drugega tira samega ali kateregakoli drugega dela državnega premoženja in infrastrukture. To je tudi eden od razlogov zardi katerih smo nasprotovali sprejemu zakona o izgradnji in opravljanju drugega tira. Ta zakon namreč še vedno odpira možnost polovične prodaje podjetja 2TDK drugi državi, ki bo naslednjih 45 let »de facto« lastnik drugega tira. Ministrica za infrastrukturo, Alenka Bratušek, je na zaslišanju za ministrico na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor v začetku mandata izjavila, citiram: »Ocenjujem, da je država sposobna in mora biti sposobna izpeljati takšen projekt sama in se s tem strinjam.« Ampak, če je kdo drug pod našimi pogoji se pravi, če mi postavljamo pogoje, pripravljen pri tem sodelovati, pa tudi jaz sama v tem trenutku ne vidim velikih ovir, ampak pod pogoji, ki jih povemo mi. Novembra lani je Madžarska odpovedala sodelovanje pri tem. Ministrica je takrat izjavila, da bo to projekt pocenilo, ker so bili madžarski, citiram, »obljubljeni določeni donosi, obljubljeno ji je bilo tudi 50 tisoč kvadratnih metrov zemljišča za dolgoročen najem«. Dodala je še, da sama Vladi ne bi nikoli predlagala naj podpre sodelovanje z Madžarsko pod pogoji, ki jih le ta zahteva. Januarja letos je nato Vlada sprejela investicijski program drugi tir Divača-Koper v katerem pa lahko še vedno preberemo, investicija bo financirana z različnimi viri. Največji del naj bi predstavljal kapitalski vložek Slovenije, višina katerega pa bo odvisna od morebitne participacije druge zaledne države. In še, v primeru sodelovanja zaledne države, naj bi le ta prispevala dodatnih 200 milijonov evrov kapitala, v nasprotnem scenariju pa bo ta delež pokrila Slovenija iz državnega proračuna. Torej tudi v predlogu Zakona o poroštvu še vedno ni jasno, ali bo Slovenija drugi tir zgradila sama ali bo v lastništvo 2TDK vstopila še katera druga država. Gre za temeljno vprašanje načina financiranja tega infrastrukturnega projekta, ki tudi v trenutku sprejemanja zakona ostaja neodgovorjeno. To je za nas nesprejemljivo, saj se podjetju katerega lastništvo, s tem pa tudi lastništvo drugega tira še naprej ostaja negotovo, daje državno poroštvo za 417 milijonske kredite. Vse dokler finančna konstrukcija ne bo jasno postavljena iz nje pa izločeni vsi zasebni investitorji in tako imenovane zaledne države in ustrezno spremenjen tudi sam zakon o izgradnji in upravljanju drugega tira, v Levici državnega poroštva za ta projekt ne moremo podpreti. Da to še ni sprejeto, je kriva tako prejšnja Vlada, ki je na vsak način hotela v lastništvo drugega tira pripeljati Madžarsko, kot ta Vlada in prvenstveno infrastrukturna ministrica, Alenka Bratušek, ki je imela več kot leto dni možnost, da to stori, a se kljub odstopu Madžarske od projekta še vedno   (nadaljevanje) oklepa možnosti polovične prodaje podjetja 2TDK. Ampak sedaj po obisku premiera Marjana Šarca pri Viktorju Orbanu pa je kot slišimo ideja prodaje drugega tira znova oživela.  Preden gremo na del zakona, ki govori o poroštvu za tretjo razvojno os, naj poudarimo, da se v Levici že ves čas zavzemamo za to, da se ta začne graditi čim prej tako na severu kot v srednjem delu in tudi kot v južnem delu. Ne pristajamo pa na to, da se gradi na način kot se tega loteva vladajoča politika, ki zbira najtežje trase na najzahtevnejšem terenu, ki uničuje največ kmetijskih zemljišč in zahtevajo rušitev največ domov, stanejo pa neprimerno več kot gradnja po alternativnih, smotrnejših trasah in ne nazadnje, zaradi njihove zahtevnosti tudi podaljšujejo sam čas gradnje tretje razvojne osi. Na tak način se gradi tudi cesta na odseku Velenje jug-Slovenj Gradec. Ta cesta bo ena najdražjih v zgodovini Slovenije. Po trenutnih tekočih vrednostih, ki jih navaja Vlada v predlogu zakona bo gradnja 17 kilometrov in pol dolgega odseka ceste in še manj kot 2 kilometra dovoznih cest stala 720,03 milijona evrov brez DDV in stroškov financiranja. Zakon pa Darsu podeljuje poroštvo za kredite v višini polovice tega zneska oziroma 360 milijonov evrov. Cena gradnje enega kilometra ceste, v kolikor ta znesek štejemo tudi vse dovozne ceste torej znaša dobrih 37 milijonov evrov. 1 kilometer ceste 37 milijonov evrov. Kolegice in kolegi, državljanke in državljani, to je več kot cena ene najdražjih gradenj avtocest pri nas, to je gradnja preko Trojan, kjer je cena na kilometer ceste znašala 35 milijonov evrov in ta znesek je še predenj se je gradnja sploh začela in še preden so začeli sklepati aneksi, ki bodo gradnjo tako kot je bila vedno praksa pri nas še podražili. Za bistveno manj denarja bi lahko zgradili cesto po trasi od Slovenj Gradca mimo Mislinjske Dobrave, ki bi se ognila Mislinji s tunelom pod Luščencem in od priključka Gornji Dolič naprej skozi tunel pod Pečenikovim vrhom vzhodno od Hude luknje ter po dolini Pake do Sela, kjer bi se s tunelom pod Dobračem in odsekom pri Bevčah priključila na obstoječo cesto in razbremenila Velenje tranzitnega prometa. Dela je na več mestih mogoče izvesti tudi kot rekonstrukcijo pod prometom brez odpiranja DPN razen pa seveda za predore. Ob sprejemanju Zakona o poroštvu je ministrica za infrastrukturo v zvezi z odsekom Velenje jug-Slovenj Gradec izjavila, citiram: »Koroško bomo končno povezali z glavnim mestom in omogočili celovit razvoj države.«. Ampak namen tretje osi ni navezava Velenja-Slovenj Gradca-Novega mesta itd., na glavno mesto, namen je, ker piše tudi v predlogu zakona povezava regijskih središč, katerega namen je spodbuditi regijski razvoj gospodarstva ne pa zgolj gradnja hitrih cestnih povezav do glavnega mesta, s čimer se dosega ravno nasprotno se pravi dosega se še večja centralizacija Slovenije. To je sicer trenutno problem večine predlaganih tras poteka tretje razvojne osi. Namreč, da ne povezujejo regij med seboj in ne izboljšujejo prometnih tokov med njimi, ampak zgolj povezujejo regije z glavnim mestom in skrajšujejo potovalni čas do Ljubljane.  Če naj povzamem še enkrat vse našteto. Zaradi neprimernosti sprejemanja enega poroštvenega zakona za več infrastrukturnih projektov, zaradi nerešenega vprašanja vstopa zunanjih investitorjev v lastništvo 2TDK in posledično drugega tira in zaradi slabih in škodljivih odločitev o izbiri tras na tretji razvojni osebi bomo v Levici glasovali proti predlogu tega zakona.  Hvala.
Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci. Cilj predlagane dopolnitve zakona je določiti pravno podlago, ki bo omogočala vzpostavitev obvezne javne gospodarske službe za mednarodni zračni prevoz, skladno z evropsko zakonodajo. Z dopolnitvijo je predlagatelj želel, da se ustvarja pravna podlaga za vzpostavitev mednarodnega rednega zračnega prevoza kot obvezne javne gospodarske službe v primeru, da za določene strateško pomembne letalske povezave ni komercialnega interesa. Pri tem evropska zakonodaja določa pogoje oziroma izjeme, pod katerimi je posamezno progo v mednarodnem rednem zračnem prevozu mogoče opravljati v obliki obvezne javne gospodarske službe. Te izjeme so naslednje. Uvedba rednih zračnih prevozov med letališčem v Evropski uniji in letališčem, ki službi v obrobni regiji ali regiji v razvoju. V primeru redkega zračnega prometa na določenem letališču, ko se posamezna proga izkaže za izredno pomembno za gospodarski in socialni razvoj območja. Ta obveznost velja le do obsega, ki je nujno potreben, da se na progi zagotovi minimalno opravljanje rednih zračnih prevozov, za katere ni komercialnega interesa. V Evropski uniji je bilo leta 2017 136 prog, ki so se izvajale kot obvezna javna gospodarska služba. Po ocenah Evropske komisije so države za subvencije takšnih prog namenjale približno 300 milijonov evrov. Država je letalskega prevoznika za določeno progo dolžna izbrati preko mednarodnega razpisa. V Sloveniji se v manjkajočih letih danes o tem sploh ne bi pogovarjali, če bi pred leti Adrio prodali odgovornemu kupcu. Pri privatizaciji se vedno išče odgovornega lastnika, odgovorni lastnik pa ni poštni nabiralnik. V Novi Sloveniji prav tako menimo, da so zmotni načrti o ustanavljanju novega nacionalnega letalskega prevoznika, saj je letalska dejavnost visoko specializirana in globalnemu trgu podvržena dejavnost, kjer ključno vlogo igra digitalizacija, ekonomija obsega in optimizacija dejavnosti posameznega prevoznika. Kot na slovenskem primeru govori že zgodovina, vloge letalskega prevoznika ne more opravljati država, ampak to lahko zagotovi zgolj trg. Po propadu Adrie Airways je ključno, da v prvi fazi prepustimo trgu, da zapolni letalske linije, za katere obstaja komercialni interes. V drugi fazi država preko mednarodnega razpisa zagotovi vzpostavitev določenih subvencioniranih prog, ki so ključna za gospodarski in turistični razvoj Slovenije in zanje tržni interes ne obstaja. Zato je bila odločitev Odbora za infrastrukturo pravilna, odločanje pa ob napačnem času, ko so letalska podjetja že začela vzpostavljati manjkajoče lete. Upam, da nismo dali napačnega signala.
Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.  Zakon v Državnem zboru je potreben. Prav je, da se pripravi ta zakon in da danes odločamo o zakonu, ki sistemsko ureja to področje. Osrednji namen zakona je neodvisnost Državnega zbora. Avtonomijo zagotavlja neodvisno in samostojno urejanje parlamentarnega delovanja. Takšno delovanje v vsaki demokratični družbi nuja. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke si že dlje časa prizadevamo za krepitev ugleda poslanske funkcije, saj slednjo nedvomno veliko doprinese k ustroju demokratične republike. Menimo, da bo vsaj posredno sprejem Zakona o Državnem zboru k temu tudi pripomogel. Vsi pomembnejši organi v naši državi imajo tako imenovan svoj zakon. To so Ustavno sodišče, Varuh človekovih pravic, Banka Slovenije in še bi lahko našteval. Na Odboru za notranje zadeve smo izpostavili določene pomisleke kateri so se nam pojavili pri preučevanju zakona. Predmetni zakon nam daje kot že povedano podlago za dosledno zagotavljanje neodvisnosti Državnega zbora. Državni zbor je institucija zakonodajne veje oblasti,zato je nedvoumno nujno potrebno, da je neodvisen pri urejanju svojih notranjih vprašanj. Morda bo marsikdo mislil, da se s tem zakonom podeljuje kakšne dodatne pravice poslancem, ampak to ne drži. Gre za zakon, ki ureja upravno, finančno, premoženjsko in varnostno delovanje Državne zbora. Veseli nas, da so potrebo po tem zakonu s sopodpisi izkazale vse poslanske skupine. S tem, se je po dolgem času doseglo široko politično soglasje pri sprejemu novega zakona. Želimo si da bi se trenutna politika večkrat poenotila predvsem pri reševanju odprtih vprašanj v zvezi z zdravstveno problematiko kakor tudi problematiko na področju šolstva in sociale. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke danes obravnavani zakon bomo podprli.
Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora.  Zadeva je preveč resna, da bi se smeškali ob tako pomembni temi, kot je črpanje edinih nepovratnih razvojnih sredstev. Gospod predsednik Marjan Šarec, niste mi odgovorili z nobenim od konkretnih ukrepov, s čim boste dali pospešek. Poslanci smo že leta 2014 dali pospešek na Odboru za zadeve Evropske unije in na Odboru za gospodarstvo, ko smo takrat sprejeli sklep in zavezali vse vlade – in dobro da to spoštujete – da nam kvartalno poročate.  Omenjali ste Računsko sodišče. Seveda tudi nas je zaskrbelo, član Evropske računskega sodišča gospod Samo Jereb zelo jasno opozarja na slabo črpanje evropskih sredstev v Sloveniji. Da danes v tretjem tisočletju govorimo, da je informacijski sistem problem, poglejte, to bi morali že davno davno dati z dnevnega reda.  Je pa nekaj, gospod prvi minister, če kdo, potem prav vi, ki ste bili dolga leta župan, potem vi najbrž edini v vladi najbolje razumete, kaj pomeni to, da občine praktično nimajo dostopa do razvojnih sredstev. V ustavi imamo zapisano pravico do pitne vode. Kar nekaj občin vam lahko naštejem, kjer še nimajo zagotovljene te pravice do pitne vode. Dogovor za razvoj regij preprosto ne deluje, še ni zaživel.  Kar niz novih vprašanj je, na katera pa res, gospod predsednik, pričakujem zelo konkretne odgovore, po možnosti opremljene tudi s časovnico.
Hvala lepa za besedo, podpredsednik. Pozdravljeni vsi prisotni gostje, spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci. Skupina poslank in poslancev je dne 16. 9. 2019 v obravnavo vložila predlog zakona o dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V Sloveniji je sistem uveljavljanja pravic iz javnih sredstev združen v enem zakonu. Pravica iz javnih sredstev se dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa ta zakon in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. V Sloveniji lahko torej posamezniki in družine, če izpolnjujejo zakonske pogoje, uveljavljajo različne transferje iz javnih sredstev: od otroških dodatkov, štipendij, subvencije malice in kosila, subvencije vrtca, subvencije najemnin za stanovanja, nadomestilo za družinskega pomočnika, varstveni dodatek, redna in izredna socialna denarna pomoč in druge. Z njimi država sledi cilju, da družine in posamezniki ne zapadejo v socialne in finančne stiske in preprečuje revščino. Socialni transferji pomembno znižujejo revščino, stopnja katere je bila v Sloveniji v letu 2018 13,3 odstotna.  V Sloveniji pa imamo kljub temu zelo slabo demografsko sliko. Rodnost, ki je nizka, je delno odvisna tudi od primerne družinske in socialne politike. Ti dve pa sta žal združeni v krovni zakon, to je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ta pa, kot že rečeno, določa vse pravice iz javnih sredstev, tako denarne prejemke, kot tudi subvencije. Med dohodke, ki se upoštevajo pri določitvi višine posameznih pravic iz javnih sredstev, spadajo tudi kadrovske štipendije ter študentsko delo. Zaradi občasnega dela dijakov in študentov ali pridobljene kadrovske štipendije, je marsikatera družina, katere otrok dela, v slabšem položaju od tiste, katere otrok študent ne dela. Oškodovane in na nek način na koncu te zgodbe kaznovane so pridne družine saj zaradi občasnega dela otrok izgubijo druge prejemke ali subvencije. Prav pa je, da svoje otroke še naprej vzgajamo k delu in predlog dopolnitve zakona sledi k temu, da je delo vrednota in da se pridnost nagrajuje. Kadrovske štipendije so nedavno tega imele pomembno vlogo in so bile motivacijski moment pri zagotavljanju kadrov v podjetju. Danes so precej izgubile svojo vlogo saj podjetniki, delodajalci na nekem področju bolj varčujejo. Po drugi strani pa se številni gospodarstveniki soočajo z manjkom kadrov določenih profilov in ti se še vedno odločajo za podeljevanje kadrovskih štipendij ter si tako zagotovijo ustrezno kvalificirane kadre in bodoče delavce. Toda kadrovske štipendije se po obstoječem zakonu vključujejo v dohodek, ki je osnova za izračun posameznik pravic iz javnih sredstev. Nekateri dijaki in študentje ter zlasti tisti iz socialno šibkejših družin se iz tega razloga ne odločajo za pridobitev kadrovske štipendije. Predlog dopolnitve zakona, da se iz dohodka družine, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, izvzame kadrovske štipendije in študentsko delo, je pomemben tudi za slovensko gospodarstvo ter za napredek in razvoj države. Izobraženi mladi kadri bodo, če jih bomo pravilno motivirali ter zaposlili v njihovih najbolj produktivnih letih, gonilo razvoja in gospodarske rasti države. Zato se morajo odstraniti ovire, ki mladim otežujejo šolanje in študij ter vzpostaviti ugodni pogoji, da bodo čim prej nastopili delo, za katerega obstajajo dolgoročne potrebe. Dobrodošla delovna izkušnja ter način izboljšanja gmotnega položaja študenta ali dijaka je tudi delo preko študentskega servisa. Če torej študent želi delati, da lažje in bolje doseže izobraževalne cilje, naj njegov boljši gmotni položaj ne vpliva na gmotni položaj in socialni status celotne družine. Obstoječi zakon in iz njega izhajajoče pravice do prejemkov in subvencij, torej ni pravičen. Ker v SDS ocenjujemo, da je predlagana dopolnitev zakona pozitivna, tako za mlade dijake in študente ter za njihove družine, kot tudi za slovensko gospodarstvo, bomo zakon podprli. Ob tej priložnosti voščim vsem prisotnim, pa tudi vsem državljankam in državljanom Slovenije, ponosno praznovanje dne suverenosti. Hvala.
Spoštovani predsednik, spoštovani minister, kolegice in kolegi! V Poslanski skupini Socialnih demokratov nas veseli, da bomo uvodoma predstavili skupna stališča do celotnega paketa zakonskih predlogov, ki so danes pred nami ne le na račun prihranka časa, pomembneje je, da nam ta način omogoča pogledati širšo in celotno sliko preden se za ves dan posvetimo posameznim podrobnostim iztrganim iz konteksta. Širši pogled in celotna slika sta namreč ključna pri tako pomembni zadevi kot je davčna zakonodaja. Ko bomo danes hvalili ali grajali kakšno od podrobnosti tega svežnja, moramo imeti stalno pred očmi, da so del celote, ki je precej širša od štirih novel zakonov, ki jih bomo obravnavali danes. Ko bomo danes razpravljali o izboljšanju ali poslabšanju položaja ljudi, se zavedajmo, da tega položaja ne krojijo le višine davčnih stopenj in širine davčnih razredov. Zato, spoštovani zbor, ko se bomo danes jezili drug na drugega, se na prvem mestu spomnimo, da je eden od ključnih slovenskih razvojnih izzivov razbremeniti dohodke iz dela ter bolj obremeniti dobičke iz premoženja iz lastništva kapitala. To je osnovna usmeritev, ki povezuje več kot eno koalicijo ali eno vlado. Kdor se preživlja z delom naj plača manj davkov, kdor pobira sadove svoje lastnine naj ga plača več. S to trditvijo se v osnovi strinjamo vsi v tej dvorani in zagotovo tudi velika večina ljudi v državi. Tudi sveženj davčne zakonodaje sledi temu cilju, da bi to videli ga moramo gledati kot celoto. Ko danes preračunavamo položaj zaposlenega skozi davčne lestvice pa naj ima minimalno plačo povprečno ali pa njen večkratnik, v njih ne bomo našli dela paketa, ki je že bil sprejet in izplačan. 700 tisoč zaposlenih je letos že prejelo višji regres, ker smo ga skupaj razbremenili tako dohodnine kot prispevkov. Regres bo tako razbremenjen tudi v prihodnosti. Pogled skozi davčne razrede nam ne bo povedal, da se bo skoraj 40 tisoč prejemnikov minimalne plače ta z naslednjim letom ponovno povišala za 33 evrov mesečno, ker smo skupaj sprejeli zakon, ki minimalno plačo vsaj malo približuje poštenemu plačilu za delo. Dodatkov do katerih bodo delavci na minimalcih končno upravičeni žal več ne moremo tako enostavno prikazati, a izplačani bodo, pa niso stvar davčne zakonodaje, so pa del celote. Zato ji mora slediti tudi davčna zakonodaja. Zvišanje plače potegne za seboj višje davke. Tega si pri slabše plačanih nihče ne želi. Povišanje splošne olajšave na 3500 evrov, ki jo prav tako podpiramo vsi, je pomembna rešitev, ki bo mnogim delavcem in delavkam blizu minimalne plače omogočila, da zvišanja plač ne bo zajedal davek. Posebej nas veseli, da je pomemben del te celote tudi rešitev, ki bo po dolgih letih prizadevanj Socialnih demokratov omogočila vsem, ki zaslužijo manj kot 1100 evrov mesečno, da si dodano znižajo davčno olajšavo in s tem davčno obveznost. Skupaj z zvišanjem splošne olajšave, to za prejemnike nove minimalne plače pomeni, da tega davka ne bo več plačal, namesto 300 evrov dohodnine, ki bi jih plačal sicer po sedaj veljavni ureditvi. Uveljavitev omenjenega znižanja bo tudi delavcu z neto mesečno plačo   (nadaljevanje) tisoč 100 evrov na zgornji meji prvega davčnega razreda prinesla 100 evrov manj davka na leto, 7 evrov mesečno ali 82 evrov letno manj davka to pomeni za prejemnika neto mesečne plače v višini 900 evrov. Vsi, ki s svojim delom in znanjem letno zaslužijo do 13 tisoč 300 evrov, si bodo tako lahko dodatno znižali svojo dohodnino, brez strahu, da bi jim dodaten evro zaslužka prinesel nekaj 10 evrov višji davek. V SD smo zato zadovoljni, ker bo ljudem z nižjimi dohodki omogočena višja davčna olajšava.  Zakaj namenjati toliko časa le položaju slabše plačanim, se morda kdo sprašuje. Ljudje, o katerih sem govoril do sedaj, ljudje, ki z delom zaslužijo manj kot tisoč 100 evrov neto, predstavljajo dve tretjini vseh. Za nas kot Socialne demokrate je bil cilj - in ta cilj tudi ostaja - več za večino. In v celotni zgodbi nam je pomembno, da se razbremeni tiste, ki jim delodajalci namenjajo najmanj, razbremeniti pa jih je mogoče le toliko, kolikor so z davkom obremenjeni. Delavcu s plačo 700 evrov, ki bi sicer plačal 300 evrov dohodnine na leto, je, žal, skozi dohodnino mogoče dati največ 300 evrov, in toliko bo tudi dobil. Prišteti pa moramo še regres in morebitne dodatke, za katere se dohodnina več ne bo skokovito poviševala. Zato se zavedajmo, da z nizkimi davki ne bomo rešili problema nizkih plač; nizke plače so posledica odločitev in poslovnih modelov lastnika, davčna politika ne more nadomestiti plačne politike. Tudi pri nadaljevanju razbremenjevanja tistih, ki najbolj polnijo dohodninsko vrečo, a to počnejo s svojim delom, se v pomembnem delu nadaljuje razbremenitev tistih s plačami nad povprečjem. Znižanje davčne stopnje drugega in tretjega razreda pomembno razbremenjuje tiste, ki z delom sicer več zaslužijo, a v svoje delo pogosto tudi mnogo več vlagajo in ustvarjajo za druge vrednost, ki se ne meri samo z denarjem.  Toliko opevani srednji razred, pa naj se nahaja v drugem ali tretjem ali celo kakšnem višjem dohodninskem razredu, žal, ne predstavlja večine. »Žal« pravim zato, ker je delo še vedno premalo cenjeno. A njihovo delo ima skoraj neizmerno vrednost za vse nas, od učiteljev do ravnateljev, od tehnikov do inženirjev, od srednjega menedžmenta do državnih uradnikov, od zdravnikov do gradbenikov, od raziskovalcev do podjetnikov, od uspešnih športnikov in celo umetnikov. Preprosto preveč jih je, da bi lahko zajeli vse, ne da bi občutili tudi vsa pozitivna ali negativna čustva do katerega od teh poklicev. To ne zmanjša njihovega pomena v družbi, če ga kdo priznava ali ne. Pomembno pa se je zavedati, da gre tudi pri njih za zaslužke, ki izvirajo iz dela in od katerih se povrhu vsega plačujejo tudi prispevki za socialno varnost nas vseh. Socialni demokrati smo se kljub temu zavzeli za več solidarnosti in dosegli znižanje meje za vstop v najvišji dohodninski razred, ki pa je še vedno daleč od najvišjih na svetu. Žal, koalicija ni sprejela našega predloga za podobne korake tudi v četrtem dohodninskem razredu.  Z uveljavitvijo predlaganih sprememb bi kdo v prihodnosti težko trdil, da je v Sloveniji produktivno delo preveč obremenjeno z dohodnino. Razbremenitev v zadnjih letih je bila obsežna ter v velikem delu izvedena tudi na strani bolje plačanih. S predlogom, ki je pred nami, pa se ustvarja tudi precejšen pritisk na javna sredstva. Zato moramo poudariti svoja pričakovanja do ministra za finance, da zmanjšanih sredstev iz tega naslova ne bo skušal nadomeščati na račun najšibkejših.  Vse do zdaj smo govorili le o davkih na zaslužke iz dela, tudi sicer se ponavadi tem namenja največ časa in pozornosti. Drugače je s premoženjem in dohodki, ki jih mnogi posamezniki prejemajo zgolj zaradi lastništva. Davki na te prihodke pa so v Sloveniji primerjalno gledano nizki. Na to nas redno opozarjajo celo institucije, kot je OECD, zato moramo razbremenitvam na strani dela vedno dodati tudi smiselno obremenitev kapitala. Predlog pred nami gre v to smer. Žal še vedno ohranja koncept enotne davčne stopnje, za katero se predlaga zvišanje za 2,5 odstotne točke na 27,5 odstotkov. Tudi pri določanju osnove za davke iz najemnin se uporablja podoben splošen pristop, ki omogoča lastnikom, da ne vlagajo v nepremičnine, ki jih oddajajo. Upoštevanje 15 % normiranih stroškov pa vendar vsaj nekoliko blaži nadaljnje prelivanje višjih davkov v povišanje najemnine. Na ta način se bo obremenitev kapitala približala evropskemu povprečju, kar pozdravljamo, a bo še vedno vse obremenjevala v enakem odstotku, male delničarje in najemodajalce enega stanovanja enako kot tiste, ki si iz lastništva podjetij in nepremičnin zlahka izplačajo milijon ali dva.   (nadaljevanje) To temeljno konceptualno napako predlog žal ohranja in Socialni demokrati obžalujemo, da pripravljavci zakona niso bolj ambiciozno posegli po progresivni lestvici tudi za obdavčitev kapitalskih dohodkov. S progresivnimi davki na kapitalske prihodke ne bi le dosegli več pravičnosti, da bi tisti, ki imajo več tudi več prispevali, temveč bi to imelo zelo pozitiven in dobrodošel vpliv tudi na prihodke proračuna. Hkrati bi bil to pomemben prispevek o oživitvi malega in delavskega delničarstva, zato bomo Socialni demokrati že v prihodnosti zahtevali, da se pri obdavčitvi kapitalskih prihodkov upoštevajo skupni prihodki posameznika iz tega naslova in uveljavi načelo: »Kdor več služi naj več plača.«. V prihodnosti pričakujemo tudi več posluha za predloge rešitev, ki bi lastnike stanovanj in kapitala motivirale za oddajo in investiranje v dostopna najemna stanovanja namesto v kratkoročne dobičke. Resno jemljemo zavezo ministra, da bo take rešitve preveril v oživljenjem socialnem dialogu, kljub vsemu temu pa ocenjujemo, da je dvig obdavčitve dobičkov in najemnin kakor je predlagan korak v pravo smer in ga podpiramo. Na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb je bila zahteva po dvigu splošne davčne stopnje ob hkratni uvedbi minimalne efektivne davčne stopnje spremenjena v predlog, ki je pred nami danes. Vlada predlaga, da se splošna stopnja davka na dohodek pravnih oseb ne poviša. Namesto tega se za minimalno stopnjo, do katere si podjetja z olajšavami še lahko zniža davek določi 7 odstotno osnovo oziroma promet podjetja. Zvišanje efektivne stopnje na ta način pozdravljamo, vendar tudi na tem področju kapitalskih obdavčitev v prihodnosti pričakujemo še nadaljnje spremembe in izboljšave.  Pomembne, čeprav najmanj izpostavljene, pa so tudi predlagane spremembe Zakona o davčnem postopku, katerih namen je zagotoviti bolj učinkovit postopek davčne izterjave. Na področju neizterjanih davkov je tudi po zatrjevanju pristojnega ministrstva še ogromno rezerv. Posebnih novih orodij, s katerimi bi si lahko obetali višje finančne izplene predlog dopolnitve Zakona o davčnem postopku ne daje, zato bo ambiciozne načrte ministrstvo v učinkovitejšem pobiranju davkov potrebno doseči tudi z bolj učinkovitim delom po že veljavnih pravilih. V Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o davčnem postopku, ker omogočajo bolj natančno določanje osnove pri obdavčevanju kapitalskih dobičkov. Vlado in pristojnega ministra pa pozivamo, da zlasti pri davčni izterjavi uveljavita načelo: »Vzemi tam, kjer je veliko.«. Nikakor si namreč ne želimo, da bi se načrti o učinkovitejšem pobiranju davkov sprevrgli v nove nesorazmerne izvršilne postopke pri ljudeh, ki si česar takega niso zaslužili. Ne zatiskajmo si oči pred dejstvom, da paket predlaganih sprememb ni fiskalno nevtralen ob siceršnjih politikah in usmeritvah ministra za finance. Za to ne moremo mimo ponovnega poziva, da se mora stroške proračuna nadomeščati na strani kapitala in nikakor ne na strani dela, ne na račun socialnih in razvojnih politik.  K predlogu štiri zakonov, ki jih danes obravnavamo v Poslanski skupini Socialnih demokratov napovedujemo podporo.
Spoštovana poslanka, najlepša hvala za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.  Gospod Jožef Horvat, vi pa imate besedo v imenu poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.  Izvolite.
Hvala lepa. Nik Prebil bo predstavil stališče PS SD, oprostite, LMŠ.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil mag. Andrej Rajh. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine. Besedo ima gospa Monika Gregorčič v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Zvonko Černač, imate besedo v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik, spoštovana gospa ministrica s sodelavkami, drage kolegice in kolegi. Na mizi je predlog poroštvenega zakona s projekta Drugi tir, Divača-Koper, in tretja razvojna os bo točno del tretje razvojne osi. Poroštvo za drugi tir je omejeno na 417 milijonov evrov, za tretjo razvojno os pa je največja višina poroštva omejena na 360 milijonov evrov. Skupni znesek poroštva države je, zanimiva številka, 777 milijonov evrov. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana ministrica, Nova Slovenija bo v prvem branju glasovala za. Mi bomo ta zakon spustili v drugo branje, ker je šele v drugem branju, v parlamentarni proceduri je potem možno zakon izboljševati oziroma zahtevati ključna vprašanja, odgovore na ključna vprašanja, na katera morda danes ne bi dobili odgovorov. Skrajni čas je, gospe in gospodje, da Koroško priključimo Sloveniji. Da Koroško priključimo Sloveniji, kar se tiče cestne povezave. Kot nekdo, ki prihaja iz Prekmurja, to zelo dobro razumem. Pojavlja se nam kar nekaj vprašanj. Eno je vprašanje spoštovanja načel pravne države. Ne spomnim se, da bi imeli kdaj na mizi poroštveni zakon, ki bi nekako mešal tako avtocestno infrastrukturo kot železniško infrastrukturo. Oziroma, da bi z zakonom dajali poroštvo kar za dve podjetji, na eni strani je to Družba 2 TVK, družba z omejeno odgovornostjo, na drugi strani je to Delniška družba DARS. Lahko rečemo, da je ministrica ali pa vlada zelo zvito pripravila ta zakon, ampak pričakujemo mnenje Zakonodajno-pravne službe in odgovore predvsem glede naših pomislekov vprašanja pravne države.  Tukaj na tem mestu naj spomnim, da je komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ pred časom med drugim predlagala računskemu sodišču, da preveri vsa javna naročila Družbe 2 TVK v povezavi z gradnjo drugega tira Divača-Koper. Tudi mi se sprašujemo, zakaj je tako imenovani Junckerjev sklad Slovenijo zgolj oplazil. Zgolj oplazil. Junckerjev sklad obsega nekje okrog 500 milijard evrov. Če to preračunamo na 500 milijonov državljanov, torej EU 28 še vedno, ki živimo znotraj Evropske unije, bi Slovenija lahko po nekem sklepnem računu iz Junckerjevega sklada koristila reci in piši 2 milijardi evrov. Kje sta ti 2 milijardi evrov? In preprosto nimamo odgovora na to vprašanje, zakaj smo tukaj slabi glede koriščenja sredstev iz Junckerjevega sklada.  Dejstvo je, da dobro prometno infrastrukturo potrebujemo. Gre za to, da zagotovimo večji pretok ljudi, večji pretok blaga, in vse skupaj zelo varno, da povečamo varnost, tukaj predvsem mislim na tretjo razvojno os, na cestno infrastrukturo. In seveda, da omogočimo tudi čim bolj, če dovolite, zeleni promet. Vemo, da je promet izjemen onesnaževalec okolja, na tem področju nas čaka seveda še veliko dela, da ta promet ozelenimo. Vsaka infrastruktura pa seveda, tako cestna kot železniška, mora odgovoriti tudi na vprašanje rentabilnosti. Tudi mi se sprašujemo, a je res možno, da je kilometer avtoceste tako drag in da je v Sloveniji najdražji. A je res možno, da je železniška infrastruktura po kilometru prav v Sloveniji najdražja. Tu preprosto nimamo odgovora in zaradi tega smo sklicali in morda še bomo kdaj sklicali sejo Komisije za nadzor javnih financ, ker bomo pod drobnogled vzeli te velike državne projekte. Ves ta denar, ki ga vložimo v infrastrukturo, se dejansko mora tudi povrniti. Zato govorim, ne samo povrniti, oplemeniti pravzaprav, zato govorim o rentabilnosti in vsak evro, ki ga davkoplačevalci vložijo v prometno infrastrukturo, mora bit vložen, potrošen, po načelih dobrega gospodarja in zaradi tega je prav naloga Državnega zbora, da je tukaj nek nadzorni organ nad trošenjem državnih sredstev. Mi bomo vse te investicije budno spremljali in v kolikor bomo zaznali, da se dogajajo nepravilnosti, da se negospodarno troši javni denar, denar davkoplačevalcev, ki nekateri težko živijo, ampak plačujejo v nekem strahospoštovanju do države, plačujejo svoje davke in na ta način tudi investirajo v prometno infrastrukturo. In v kolikor bom opazili, da zadeve ne grejo v smeri gospodarnega trošenja javnega denarja, bomo zagnali velik hrup. Kot rečeno, danes bomo temu poroštvenemu zakonu prižgali zeleno luč in budno spremljali proces nadaljevanja v parlamentarni proceduri in prispevali izboljšavi tega zakona tudi v drugem branju. Hvala lepa.
Hvala, če smem nadaljevati tam, kjer sem končal. Če se osredotočimo na kohezijsko politiko, se naj bi ta po predlogu komisije v proračun Evropske unije znižala za 10 %. Za Slovenijo je komisija predlagala približno 9 % nižjo ovojnico kot v obdobju 2014–2020, kar pomeni 3,07 milijarde evrov. Vendar zaradi deloma že omenjenih objektivnih razlogov, kot so razpoložljivost novejših statističnih podatkov razvitosti držav in regij, pritiski nekaterih držav članic na znižanje obsega večletnega finančnega okvira, to so neto plačnice, in sredstev za kohezijo v proračun Evropske unije ter dejstvo, da se za zahodno Slovenijo izteče relativno ugoden prehodni režim na področju alokacije kohezijskih sredstev, obstaja tveganje, da bodo kohezijska sredstva za Slovenijo kot celoto dodatno znižana. Zato med naše prioritete omenjenih pogajanj sodijo: 1. ohranitev obsega kohezijskih sredstev na ravni, primerljivi s predlogom Evropske komisije; 2. ugodna rešitev položaja zahodne Slovenije, ki bo v prihodnje deležna bistveno manj kohezijskih sredstev ter 3. zmanjšanje padca sredstev skupne kmetijske politike, še posebej sredstev razvoja podeželja. Na ta pogajanja se je Vlada že pred časom tudi pripravila. Kar se tiče ukrepov, ja, imeli smo probleme z informacijskim sistemom. V zadnjih mesecih je bilo izvedenih več nadgradenj aplikacije, kot so razširitev funkcionalnosti aplikacije pri poročanju o udeležencih na operaciji, spremenjeno delovanje nekaterih sistemskih kontrol, ki onemogočajo oddajo nepopolnih zahtevkov, in sprememba izračuna vrednosti določenih podatkov. Razvoj in vzpostavitev informacijskega sistema e-MA je ena izmed glavnih prioritet tudi v akcijskem načrtu za pospešitev črpanja sredstev iz operativnega programa evropske kohezijske politike 2014–2020. Aktivnosti so skoraj v celoti izpolnjene. Ponavljam, bistveno je to, da je bolj prijazen uporabnikom, hkrati pa se je izboljšala tudi njegova funkcionalnost. Dograjen je bil poročilni sistem, ki omogoča dostop do poročil tudi zunanjim uporabnikom. Dodatno se zavedamo, da je za uspešno črpanje pomembno tudi izobraževanje na tem področju, kar pa tudi že izvajamo. Se pravi, ukrepi pri informacijskem sistemu, ki je bil tudi ena velikih ovir, da je šlo tako počasi, so bili narejeni, nekaj jih še manjka, ampak v najkrajšem možnem času bo tudi to izvedeno. In pa, izobraževanje, veliko je tudi projektov, ki niso dobro pripravljeni in potem so tudi tam težave. Hvala.
Dobro jutro, spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi poslanci.  Danes bom začel malo drugače in se bom na začetku v stališču PS LMŠ oprl predvsem na mlade. Mladi se v današnji družbi namreč soočamo s številnimi ovirami. Na eni strani, kamor sodi stanovanjska problematika, iskanje zaposlitve in pa druge, ter pa s številnimi ugodnostmi tudi na drugi strani, kot so subvencionirana študentska prehrana in pa prevoz, lahko rečemo v večini brezplačen študij in pa kadrovske štipendije. V Poslanski skupini LMŠ stojimo za mladimi, saj se zavedamo, da mladi predstavljamo del družbe na katerih temelji prihodnost. Ob tem smo vedno odprti za iskanje rešitev, ki na kakršenkoli način pripomorejo k izboljšanju položaja in ne samo šibkejše populacije, ampak iskanju tudi rešitev, ki zagotavljajo dostojno življenje vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije. s kadrovskimi štipendijami lahko mladi ob študijo pridobivajo delovne izkušnje, za opravljeno delo tudi plačilo in kasneje tudi redno zaposlitev. A ko danes obravnavamo novelo s katero bi kadrovske štipendije in dohodek za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice, tukaj seveda govorimo o tem dijaškem oziroma študentskem delu, izvzeli iz upoštevanja dohodka pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, moramo upoštevati vse vidike, ki bi jih sprejem take novele prinesel. Socialna zakonodaja na podlagi katere se odloča o pravicah iz javnih sredstev, je v naši državi izjemno kompleksna. In še več, včasih resnično lahko deluje nepravično, zlasti ko govorimo o upoštevanju dohodkov ali premoženja. Zaradi tega v Poslanski skupini LMŠ menimo, da je potrebno najprej proučiti možnost uvedbe novega načina upoštevanja dohodkov in posledično tudi v vpliv dohodkov na socialne transferje. In tega naj bi se že lotilo Ministrstvo za delo, ki pripravlja predlog sprememb zakona s katerimi bomo dosegli bolj enostavno, bolj poenoteno in pa najpomembnejše, bolj pravično delitev socialnih transferjev in v tem kontekstu pričakujemo konkretne rešitve, ki bodo šle v smer izboljšanja položaja mladih in tudi pogojev, da bi se mladi ne samo odločali, ampak tudi bolj izkoristili možnost pridobitve kadrovske štipendije. Ne pozabimo pa vseeno, da smo določene ukrepe s katerimi krepimo položaj različnih družbenih skupin z Vlado Marjana Šarca začeli izvajati takoj ob začetku mandata. Dvignili smo minimalno plačo, denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, odpravili smo vse varčevalne ukrepe na področju družinske politike, povišali smo zneske otroških dodatkov, višji je tudi dodatek za nego otroka, dodatek za veliko družino in pomoč ob rojstvo otroka. In s temi ukrepi se je položaj družin nedvomno izboljšal. Povišali smo tudi državne štipendije, spoštovani, do katerih je zaradi dviga cenzusa sedaj upravičenih še 8 tisoč 500 novih študentov oziroma dijakov, povišala se je tudi študentska urana postavka. Naj omenim še, da je Vlada Marjana Šarca pospešila tudi gradnjo najemniških stanovanj, ki so se v Ljubljani začela ravno v tem tednu. In z novimi stanovanjskimi enotami želimo olajšati dostop do stanovanj vsem, ki si jih po tržnih pogojih ne morejo privoščiti, pa naj bodo to mlade družine kot tudi starejše generacije z nizkimi ali pa srednjimi dohodki. In s podobnimi ukrepi želimo nadaljevati in tudi bomo nadaljevali v prihodnje. A kljub vsemu, da v Poslanski skupini LMŠ pozdravljamo namen predlagatelja in razpravo o tej noveli, pa žal predloga zakona danes, ki je pred nami, ne moremo podpreti. Predlagana novela je na prvi pogled sicer res zelo všečna, a vseeno predvideva zgolj izvzetje kadrovskih štipendij in študentskega dela iz ugotavljanja dohodka pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. To pa bi prineslo dodatno kompleksno, že tako kompleksnega sistema, predvsem, če gledamo iz vidika izračunavanja višine dohodka. Ampak ti dohodki se vseeno v določeni meri že ugodneje obravnavajo, poleg tega pa predlagatelj v predlogu vseeno ni pravilno ocenil finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva. S sprejetjem te novele bi finančne posledice zagotovo nastale. In kot rečeno, pa vseeno želimo in pa tudi verjamemo, da bo pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sprejelo celovite ukrepe za izboljšanje položaja mladih na tem področju, predvsem glede poenostavitve socialne zakonodaje, ki naj bi postala bolj prijazna in razumljiva tako uporabnikom kot tudi izvajalcem.  Hvala lepa.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani. Za Predlog zakona o letalstvu se je na odboru matičnega delovnega telesa pred 14 dnevi zakonodajni postopek končal. Sledi le še sklepni del. Tudi v Poslanski skupini SAB bomo to možnost izkoristili, da še zadnjič predstavimo svoje poglede na ta zakon kot na njegovo nesprejetje. Predlog zakona izkorišča možnost ene od uredb Evropske unije. Ta članicam omogoča, da za linije, ki imajo izrazit gospodarski in socialni pomen za razvoj posameznih območij, uvedejo obveznost javnih služb. Vsi računamo na to, da bo trg opravil svoje, in verjamemo, da je bil izid na seji matičnega delovnega telesa tudi zato tak, kot je bil. V Poslanski skupini SAB želimo, da bo na koncu res tako in da nesprejem zakona za državo in državljane ne bo imel prevelikih posledic. Ob tem naj poudarim, da si poleg nadomestitve linij želimo tudi, da bosta ustrezno nadomeščeni njihova frekventnost in termini, tako imenovani letalski sloti, ki bi uporabniku omogočali vrnitev iz destinacije znotraj enega dneva ali pa dostop do primernih povezav na mednarodna letališča. Pa vendar se sprašujemo, ali se je varno zanašati le na želje in pričakovanja. V Poslanski skupini SAB se nam zdi smiselno, da bi se država ustrezno pripravila tudi na morebitne drugačne scenarije. Kaj če se bo odsotnost pomembnih povezav začela kazati v obliki posledic za gospodarstvo? Prepričani smo, da bodo takrat ta isti nasprotniki zakona glavno opozarjali na nedopustnost česa takega in Vladi očitali, da za nemoteno delovanje slovenskega gospodarstva ni ustrezno poskrbela. Zakon je torej dajal zgolj možnost posredovanja države ko in če bi se izkazalo, da je to potrebno. Denimo v primeru, ko noben prevoznik na trgu ne bi želel prevzeti rednih letalskih linij.  Na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor je bilo slišati kritike, da je zakon nesprejemljivo sprejemati zgolj za vsak primer. Čemu, se sprašujem. Mar ni gospodarska konkurenčnost, ki je pogojena tudi s povezljivostjo določene države izjemnega pomena? Če bi se čez leto ali dve ugotovili, da je bil sprejem zakona popolnoma nepotreben in da je trg sam nadomestil vse pomembne povezave bomo s tem lahko samo zadovoljni. Sprejeti zakon pa kljub temu ne bi nikogar nič stal.  V Poslanski skupini SAB kot neutemeljene in nesmiselne označujemo očitke, da predlog zakona ne vsebuje izračuna o finančnih posledicah za državni proračun. Le kakšne izračune bi ministrstvo lahko ponudilo, ko pa se z zakonom ustvarja zgolj podlaga za izvajanje gospodarske javne službe. Zakon kot tak ni predvideval nobene konkretne linije. Vsaka morebitna napoved pa bi bila prav tako zgolj samo ugibanje. Enako bi veljalo tudi za izračune. Neupravičene se nam zdijo tudi trditve, da bi se Vladi s sprejetjem zakona podelila bianco menica. Resnica je namreč povsem drugačna. S sprejetjem zakona bi se, če bi sploh bilo treba, trdo delo in vlaganje naporov šele začelo. Zato še enkrat poudarjam, Vladi bi bila s sprejemom Zakona o letalstvu dana zgolj podlaga, da se s soglasjem Evropske komisije vzpostavijo določene linije. Če kdo, potem je Evropska komisija tista, ki bianco menic ne sprejema. Kajti, dobro vemo, kako stroga so evropska pravila in kako daleč bi bila zelena luč Evropske komisije za ustanovitev javne službe ob sprejetju zakona. Ob tem v poslanski skupini z obžalovanjem gledamo tudi na dejstvo, da z nepodporo zakona zamujamo priložnost tudi za mariborsko letališče. Veliko naporov je bilo vloženih v to, da je letališče danes ostalo odprto. Do zadovoljive ravni obratovanja pa je še dolga pot. Število potnikov, ki so preko letališča Maribor potovali v zadnjih desetih letih je enako 0,06 % potnikov, ki so v lanske letu potovali preko ljubljanskega letališča. Čeprav je v zgodbi, ki bi jo morda omogočil sprejem zakona o letalstvu veliko č-jev nas takšen razplet tudi z vidika mariborskega letališče, mene pa še posebej kot Mariborčana žalosti. Kajti, morebitne nove letalske povezave, ki bi z razpisom vzpostavila gospodarska javna služba, bi se lahko izvajali ne samo iz Ljubljane, ampak tudi iz Maribora.  Sklenem torej lahko, da v Poslanski skupin SAB ne razumemo naporov združene leve in desne opozicije. Odrekli sta podporo zakonski podlagi, ki bi lahko imela izjemen pomen za slovensko gospodarstvo in morebitni nadaljnji razvoj Aerodroma Maribor. Hvala lepa.
Spoštovani predsednik, minister, poslanke in poslanci! V Poslanski skupini Stranke modernega centra podpiramo zakonski paket davčne optimizacije, saj smo prepričani, da se mora delo izplačati. Glavni cilj in namen sprememb, ki so danes pred nami je, da bodo zaposleni imeli višje neto dohodke, delodajalec pa zato ne bo imel višjih stroškov dela. Posledično bo ta ukrep lahko pomembno prispevka k dvigu konkurenčnosti našega gospodarstva. Že prejšnja Vlada je pričela s postopnim procesom davčnega prestrukturiranja aktualni minister pa v tej smeri nadaljuje še z bolj odločnimi koraki, ki mu jo omogočajo ugodnejše gospodarske in javnofinančne razmere. Letos spomladi je bilo tako najprej poskrbljeno za popolno davčno razbremenitev regresa za letni dopust do višine povprečne mesečne bruto plače. Bistvo današnjega paketa sprememba pa je znižanje davčnega primeža, ki bo slovenski trg dela naredilo mednarodno bolj konkurenčnega. Poslovno okolje bo zato bolj privlačno za investitorje, ki ustvarjajo visoko dodano vrednot in torej izplačujejo nadpovprečno visoke plače, saj se zagotovo strinjamo, da ne želimo konkurirati le z nizko ceno delovne sile. Ob tem pozdravljamo ministrova pričakovanja, da naj bi že prihodnje leto sledil nov krog pogajanj s socialnimi partnerji za oblikovanje nadaljnjih davčnih sprememb v smeri blaginje in socialne varnosti, seveda, če bodo to dopuščale gospodarske oziroma javnofinančne razmere. Žal je dosedanja razprava že pokazala, da so davki zelo primerna politično demagoška tema. Vsi se najbrž zavedamo stare resnice, da so na tem svetu gotovi le smrtni davki. Prav gotovo se nikomur ne mudi umreti, pa tudi davkov si vsi gotovo želimo plačati čim manj. Če pa v nekaj besedah spet povzamem ključne vsebinske rešitve današnjega davčnega paketa, delo bo manj obdavčeno, sorazmerno višja bo obdavčitev kapitala. Veseli nas, da se je minister obdavčitve kapitala lotil še posebej preudarno in previdno, saj je kapital plaha ptica, ki takoj, ko začuti trohico in sapico nezaželenosti, svoj let preusmeri drugam. Vsako populistično pretiravanje pri obdavčitvi tudi poveča vsesplošno nagnjenost k utaji davkov in beg zavezancev v davčno prijaznejša okolja. Nikakor tudi ne zdržijo očitki, da predlagane davčne spremembe povzročajo nadaljnje razslojevanje prebivalstva in da se davčni odpustki delijo le premožnejšim, na najranljivejše pa pozabljamo. Naša država je socialno najmanj razslojena država med vsemi razvitimi državami OECD. Stopnja dohodkovne enakosti merjena z Ginijevim koeficientom je med vsemi razvitimi državami najmanjša, saj so za nami celo države s pregovorno najboljšim socialnim sistemom kot sta na primer Danska in Švedska. Ta Vlada pa se je že v začetku svojega mandata z dvigom minimalne plače in socialnim transferjem je najprej poskrbela prav za najranljivejše skupine. Tokratne davčne spremembe pa so nujne v izogib uravnilovki, ki destimulativno deluje na motiviranost in produktivnost zaposlenih, predvsem pa bodo te spremembe, ki so danes predlagane, preprečile nadaljnji beg možganov, predvsem mladih razvojnih kadrov v tujino. Nikakor si ne želimo, da bi mladi po končanem šolanju odšli in ostali v tujini, Želimo si pa zdravega kroženja možganov, da bi se mladi z novimi delovnimi izkušnjami radi vračali v Slovenijo, ter s svojim svežim znanjem in idejami prispevali k našemu nadaljnjemu razvoju, vendar pa za to potrebujemo tudi ustrezno davčno in plačno politiko in posledično mednarodno konkurenčen trg delovne sile. Zatorej davčni populizem, da nagrajujemo bogate resnično ne bi smel imeti mesta v današnji vsebinski razpravi, ko preko elementov davčnega prestrukturiranja iščemo dodatne spodbude za kreativnost, inovacije in razvoj, vse to s ciljem povečati razpoložljivi dohodek najbolj perspektivnega in najbolj produktivnega kadra. Ta kader želimo, kot rečeno, obdržati v Sloveniji, preprečiti njegov odliv v tujino, pa tudi pridobiti nove razvojne kadre na svetovnem trgu. Kako škodljive so posledice prevelikega davčnega primeža, pa lahko v praksi že vidimo, ko so nekateri ustanovitelji najbolj propulzivnih slovenskih podjetij v tujino prenesli ne le sedeže teh podjetij pač pa tudi svoja davčna rezidentstva in sledili so jim tudi njihovi najboljši razvojni kadri. Na ta način so v tujino odšle cele generacije najboljših. Na drugi strani pa je nemogoče oceniti koliko potencialnih tujih investitorjev se do sedaj ni odločilo za vstop na naš trg ravno zaradi neugodnega poslovnega okolja, katerega ključni element je davčna politika. Danes obravnavani predlogi zakonov tako na eni strani upoštevajo mednarodno primerljivost obremenitev z davki in s prispevki, na drugi strani pa zasledujejo cilj ohranjanja mednarodne konkurenčnosti podjetij oziroma celotnega gospodarstva.  Še glede očitkov o izpadu proračunskih sredstev. Ukrepi davčne razbremenitve dela bodo povzročili izpad virov v višini okoli 138  (nadaljevanje) milijonov evrov. Približno polovico teh proračunskih izgub bodo nadomestili tako imenovani mehki ukrepi učinkovitejšega pobiranja davkov, na malce daljši rok pa bo vključen multiplikativni učinek gospodarske rasti zaradi povečane gospodarske aktivnosti. Okvirno 64 milijonov evrov dodatnih prilivov pa je predvidenih iz naslova povečane obremenitve kapitala. Tako je predlagano zvišanje stopnje davka na dohodke iz kapitala in na dohodke, pridobljene iz oddajanja premoženja v najem. Je pa na področju obdavčitve pravnih oseb predvidena ključna novost - uvedba tako imenovane minimalne efektivne obdavčitve v višini 7 %, ki zasleduje cilj, da vsak zavezanec, ki v tekočem davčnem obdobju ne izkazuje davčne izgube, plača vsaj nekaj davka, saj davčnih olajšav ne bo več moč uveljavljati do celotne, torej do 100 % višine davčne osnove. S tem ukrepom se hkrati preprečuje tudi izmikanje plačilu davka. Ob tem je treba opozoriti, da je koalicijska pogodba sicer predvidevala uvedbo nižje, 5 % efektivne davčne stopnje, a je prvotni predlog davčnih sprememb vseboval tudi vzporeden dvig splošne obdavčitve dohodka pravnih oseb z 19 na 20 %. Slednjemu dvigu pa je gospodarstvo bilo izrazito nenaklonjeno, in naj tu posebej poudarim, da smo tudi v Poslanski skupini Stranke modernega centra že od vsega začetka načeloma nasprotovali zviševanju obremenitev za gospodarstvo. Veseli nas, da zato sedanja 19 % davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb ostaja nespremenjena, saj se na ta način ohranja davčna predvidljivost in stabilnost našega poslovnega okolja.  V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo vse predloge davčnih novel podprli.  Hvala lepa.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, lep pozdrav, lep pozdrav tudi vsem ostalimi prisotnim! V imenu predlagatelja smo že slišali osnovne parametre tega zakona, zaradi tega verjetno nima smisla ponavljati vsega kar je bilo do zdaj glede tega še povedano. Nismo slišali danes stališča Vlade, smo ga pa slišali na odboru in mogoče bi bilo glede tega reči nekaj besed. Ker se je na seji odbora glavni del razprave med Vlado in Državnim zborom odvijal o tem ali je tak Zakon o Državnem zboru sploh potreben ali ne in druga točka ali lahko parlament samostojno postavlja svoj finančni okvir oziroma finančni okvir za svoje delovanje ali ne. Po mnenju Vlade ne, po mnenju Državnega zbora da. Po mnenju Vlade ne rabi Državni zbor zakona, ima itak Poslovnik in po mnenju Vlade Državni zbor ne more imeti izvorne finančne suverenosti. To stališče Vlade ne samo, da kaže na popolno nerazumevanje parlamentarne demokracije in delitev oblasti, to stališče je treba razumeti tudi v luči zadnjih dogodkov, ki se dogajajo v tej državi, kjer smo priča udoru v parlamentarno demokracijo s strani izvršne veje oblasti oziroma konkretno s strani predsednika Vlade. S tem, ko je predsednik Vlade posegel v parlamentarni nadzor je derogiral eno izmed temeljnih načel Ustave Republike Slovenije, ki govori o tem, da imamo oblast v Sloveniji razdeljeno in jo imamo v tem delu razdeljeno na parlamentarno in izvršilno vejo oblasti. Seveda lahko tudi po naši zakonodaji izvršilna veja oblati na predlog predstojnika nadzorovane službe Vladi predlaga, da se začasno nadzor parlamentarni odloži za tri mesec pravi zakon, če so izpolnjeni pogoji. Ampak v tem primeru nobeden od pogojev in bil izpolnjen in tudi takega predloga ni bilo. Torej, v tem konkretnem primeru smo imeli in imamo še danes, ker to še traja, neposredni udor v parlamentarno demokracijo in ne čudi, da je stališče Vlade oziroma uradnikov v Vladi, ki so podrejeni gospodu Šarcu tako kot smo ga poslušali na seji odbora. Izvršilna veja oblasti se pod vodstvom gospoda Šarca vedno bolj in vsak dan bolj postavlja nad parlamentarno vejo oblasti. Kdo je komu odgovoren se vprašamo po Ustavi. Poslanci smo odgovorni ljudstvu in Vlada je odgovorna poslancem, Vladi in posredno ljudstvu. To je bistvo parlamentarne demokracije in o tem očitno govori ta zakon, ki govori o tem, da je parlament samostojen, in da si lahko samostojno določa finančne okvire za svoje delovanje, če lahko odloča o desetih milijardah, ne more o nekaj 100 tisoč oziroma nekaj milijonih evrov ali kaj, lepo vas prosim. Torej, uradniki pač govorijo nek jezik, ki je jezik nekega absolutista. To ravnanje gospoda Marjana Šarca spominja na tisti izrek »l'etat c'est moi« vemo kdo ga je izrekel, država to sem jaz absolutist Ludvik XIV, sončni kralj. In v tej luči je treba razumeti sprejemanje tega zakona danes in zato je ta zakon potreben, da se ga sprejme, ne zaradi s tega, ker bi s tem zakonom dvignili ugled parlamenta, lepo vas prosim. Nobena institucija si ne more dvigniti ugleda s sprejemom nekega zakona, ki določa njeno delovanje. Vse institucije v tej državi pa si lahko ugled dvignejo s svojim delom in parlament si ga lahko dvigne samo, če dela v korist ljudi, vseh seveda. Ampak zakon je potreben v tej konstalaciji kot sem jo omenil prej, v temu, da preprečimo absolutistične namere gospoda Marjana Šarca, ki gredo v smeri, da si izvršilna veja oblasti, še več, on osebno kot predsednik Vlade podredi tudi parlamentarno vejo oblasti. In jaz mislim, da bi bil čas, da to razumete tudi koalicijski poslanci, kajti vi sprejemate te odločitve, ki jih dobivate s strani Vlade. Parlament je suveren in je samostojen, in če pride v parlament slaba odločitev, ne glede na to na kateri strani tega parlamenta kdo sedi, je prav, da pove, da je taka odločitev slaba, in je prav, da pove, da ni dobro, da se jo sprejme, z argumenti seveda. Ne z močjo nekega absolutističnega vladarja, čemur smo priča po zadnjih dogodkih v tej državi, ko govorimo o gospodu Marjanu Šarcu. Iz tega razloga je seveda ta zakon danes potrebno sprejeti in v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ga bomo podprli.  Hvala.
Hvala lepa.  Mag. Marko Koprivc bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.  Izvolite.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Ivan Hršak.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za vašo predstavitev. Mag. Andrej Rajh, imate besedo v imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Izvolite.
Hvala, gospod predsednik za dopolnitev odgovora. Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala, gospa poslanka, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.  Gospod Luka Mesec, imate besedo v imenu Poslanske skupine Levica. Izvolite.
Hvala gospod poslanec za predstavitev vašega stališča.  Gospod Igor Peček, v imenu Poslanske skupine LMŠ.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Že skoraj 3-urna razprava na petkovi seji Odbora za zadeve Evropske unije, kjer smo obravnavali poročilo, je pokazalo na to, da je res eno od ključnih vprašanj tega trenutka, kako čim bolj učinkovito počrpati 3 milijarde in 68 milijonov evrov? Gospod predsednik, Odbor za zunanjo politiko in Odbor za zadeve Evropske unije sta nekako soglašala s stališčem Vlade, da poskušate na evropskem Svetu dobiti čim več pristašev tega, kar zagovarja Slovenija. To se pravi nezmanjšanje kohezijskih sredstev za 10 % in nezmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko in razvoj podeželja za minus 15 %, ker bo to močno udarilo Republiko Slovenijo. Razprava o tem na seji Državnega zbora, ta predlog mi namreč poslovnik omogoča, je nujna.  Če pogledamo neskladni razvoj naše Slovenije, te ugotovitve, ti podatki dejansko kažejo nujnost takojšnjega ukrepanja. Še enkrat, vzhodna Slovenija samo na 70 % razvitosti povprečja Evropske unije, zahodna, hvala bogu, na 102 % povprečja razvitosti Evropske unije. Problem je, da se ta razkorak iz leta v leto povečuje in naše podeželje izgublja. Res je, res je, in to bom še stokrat ponavljal, očitno se iz Ljubljane do periferije ne vidi. Tu bi morali dejansko odpreti razpravo, ne samo o črpanju evropskih sredstev, ampak tudi o skladnem regionalnem razvoju, ki ga preprosto ne znamo realizirati.  Zato, spoštovane kolegice in kolegi, verjamem, da boste jutri na glasovanju ta moj predlog podprli, da bomo vendarle, tako kot smo poslanci že nekoč, ponavljam, leta 2014 dali Vladi pospešek za črpanje evropskih sredstev, da to naredimo tudi v tem mandatu. Hvala lepa.
Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik.  Spoštovane kolegice in kolegi! Pred nami je predlog novele zakona o letalstvu, ki bi v primeru, da bi bil sprejet, državi dal možnost ustanovitve javne gospodarske službe v letalstvu. V primeru stečaja letalskega prevoznika Adrie Airways d.o.o, ki je sedaj žal že v teku, in v primeru, da drugi letalski prevozniki Evropske unije ne bi pričeli opravljati mednarodnega zračnega prevoza iz Slovenije oziroma v Slovenijo. Na tak način bi zagotovil nadomestitev morebitne izgube letalskih povezav, ki so za Republiko Slovenijo velikega pomena.  Na seji matičnega delovnega telesa členi zakona niso bili izglasovani, zato je obravnava predloga novele končana in posledično danes ne bo glasovanja.  V naši poslanski skupini smo na seji delovnega telesa podprli predlog novele, kajti ocenili smo, da gre zgolj za vzpostavitev pravne podlage za ustanovitev obvezne javne službe mednarodnega zračnega prometa, ki bi omogočila, da se z Evropsko komisijo sploh lahko začnemo pogajati za vzpostavitev neke letalske linije. Nismo se strinjali z nasprotniki novele, da gre za podelitev bianco menice Vladi, da z uredbo sama določi katere letalske linije bo subvencionirala in s kakšnimi finančnimi posledicami, je pa res, da bi bili vsi skupaj bolj pomirjeni, če bi bile znane vsaj približne finančne posledice za državni proračun. Dejstvo je, da so pogoji za izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev javne letalske službe izredno strogi, zato bi bila pogajanja za uvedbo neke potencialne letalske linije zelo naporna in dolgotrajna, Vlada pa bi morala evropski komisiji predložiti močne argumente za odobritev take letalske linije. Drži pa to na kar so opozarjali nasprotniki novele in sicer, da bi bila subvencija podeljena tujemu prevozniku. Drži iz preprostega razloga, domači prevoznik je namreč šel v stečaj. Za enkrat sicer kaže, da se tuji prevozniki kar dobro odzivajo na nastalo situacijo v Republiki Sloveniji in upamo, da bo šlo samo še na boljše. Hkrati pa že v naprej opozarjamo, da v kolikor se pokaže, da bi takšno gospodarsko javno službo resnično kdaj potrebovali in ne bomo imeli ustrezne pravne podlage, to nikakor ne bo krivda sedanje koalicije.  Hvala.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!  V Poslanski skupini LMŠ smo sopodpisniki predlaganega zakona in bomo danes zakon podprli. Ne bi rad ponavljal vsebinskih rešitev, ki jih zakon prinaša. O tem smo že slišali predstavnico predlagatelja, rad pa bi izpostavil ključen vidik za katerega v Poslanski skupini LMŠ ocenjujemo, da opravičuje oziroma še več, terja sprejem zakonov v Državnem zboru. To je avtonomija. Avtonomija parlamenta kot institucije, ki izhaja iz načela delitve oblasti in je opredeljena v večini ustav evropskih držav. Sicer je avtonomija odvisna od družbene, demokratične in politične kulture, zato se vendarle v nekaterih državah parlamenti soočajo s precejšnjo odvisnostjo od izvršile veje oblasti. Ta kreira državno politiko, parlament pa ji služi kot orodje za sprejemanje potrebnih predpisov. To seveda znižuje neodvisnost zakonodajne veje oblasti. Pri avtonomiji parlamenta gre torej za to, da predstavniško telo samostojno in neodvisno opravlja zakonodajno funkcijo in ima pristojnost sprejemanja lastnih pravil v skladu s katerimi deluje. Vendar avtonomija parlamentu ne daje posebnih pravic, če zakonodajno vejo oblasti primerjamo z izvršilno ali sodno. Zato je avtonomija parlamenta omejena in dopustna samo do ravni, ki upošteva specifičnost organizacije in dela parlamenta ter onemogoča drugim vejam oblasti, da bi vplivale na učinkovitost in kakovost delovanja zakonodajne veje oblasti. Parlament si tako lahko samo določa organizacijo dela, vendar v sklopu te avtonomije ne sme poseči v delovanje drugih državnih organov, ki imajo lasten ustavno-pravno varovan položaj in seveda slednje velja tudi v obrnjenem položaju, ko niti Vlada niti sodstvo ne sme posegati v zakonodajno vejo oblasti. Državni zbor je ustavno pravno gledano Vladi enakovreden organ, katerega samostojnost in neodvisnost mora v določeni meri segati tudi na proračunsko področje. Finančna avtonomija Državnega zbora izhaja iz njegovega položaja v sistemu organizacije oblasti, ki pa na normativni ravni ni nikjer določena. Bistveno vprašanje finančne avtonomije Državnega zbora je tako zlasti v tem kolikšna mera samostojnosti in neodvisnosti mu je zagotovljena pri sestavi svojega finančnega načrta ter kolikšno samostojnost ima pri   (nadaljevanje) njegovem izvrševanju med proračunskim letom. Finančna avtonomija torej sledi veljavni določbi 8. člena Zakona o Ustavnem sodišču in na pravnosistemski ravni ne prinaša novosti, je odraz enega od najpomembnejših že uveljavljenih proračunskih načel, to je načela predhodne potrditve proračuna, iz katerega izhaja, da se proračun lahko začne izvrševati šele, ko je sprejet v predstavniškem organu.  Tudi predlagana določba, povezana z nadzorom Računskega sodišča na porabo sredstev parlamentarnega proračuna, na pravnosistemski ravni ni novost in predstavlja zgolj dosledno spoštovanje načela delitve oblasti, po katerem lahko nadzor nad porabo proračunskih sredstev Državnega zbora izvaja le neodvisen in samostojen organ, kot je Računsko sodišče, in ne Vlada.  Če strnem, parlamentarna avtonomija, ki jo z današnjim predlogom urejamo na zakonski ravni, tako zajema regulativno, upravno in finančno avtonomijo ter avtonomijo pri zagotavljanju varnosti. Namen zakona je jasno opredeliti statuse zaposlenih ter podlago za delovanje služb Državnega zbora, ki bodo prilagojene njegovi posebni naravi dela. In kot smo danes že slišali, imata tako Vlada kot, recimo, Ustavno in Računsko sodišče svoj zakon, Vlada tudi svoj poslovnik, zato po našem mnenju ni nič nenavadnega, da sprejmemo svoj zakon tudi za zakonodajno vejo oblasti.  Hvala.
Hvala lepa podpredsednik za besedo. Spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci!  Socialni demokrati menimo, da so kadrovske štipendije zelo dobra priložnost za mlade, da si zagotovijo ustrezno izobrazbo in prvo zaposlitev po končanju šolanja. Kadrovske štipendije so tudi učinkovit način kako si lahko podjetja zagotovijo ustrezen kader, ki ga potrebujejo, saj preko dolgoročnega načrtovanja kadrov pripomorejo k razvoju kadrov in na ta način tudi prispevajo k razvoju podjetja. Kadrovske štipendije so tudi uspešen ukrep za zmanjševanje dolgoročne brezposelnosti, saj z njimi usklajujemo razmerje med ponudbo in povpraševanjem po posameznih kadrih v določeni regiji. Iz tega razloga tudi podpiramo delovanje javnih regijskih shem za sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih izvajajo regionalne razvojne agencije.  V poslanski skupini nismo povsem nenaklonjeni predlaganim rešitvam, vendar dvomimo, da bi izvzetje kadrovskih štipendij resnično pripomoglo k temu, da bi ta vrsta štipendij postala bolj zanimiva za dijake in študente iz socialno ogroženih družin ter da bi se zadnje odločili še pogosteje, kot sedaj. Socialni demokrati namreč menimo, da je glavni problem pri kadrovskih štipendijah, da danes mladih ne prepriča več zgolj obljuba zaposlitve po končanju šolanja, niti višina sama štipendije. Glede na to, da so mladi najbolj mobilni del prebivalstva in imajo zaradi prostega pretoka delavcev znotraj Evropske unije tudi bistveno več priložnosti za zaposlitev kot v preteklosti bi pričakovali, da se bodo delodajalci še bolj potrudili, da pridobijo mlade in perspektivne kadre. Ob današnjem načinu življenja se mladi le stežka zavežejo, da bodo živeli v določenem kraju po koncu šolanja. Marsikateri dijak ali študent pa si tudi želi vsaj nekaj let študirati ali delati v tujini in si s tem pridobiti izkušnjo, kako je živeti v drugih državah. Poleg tega mladi danes iščejo delodajalce, ki jim lahko omogočijo zanimivo in kreativno delo, kakovostnega mentorja, dobre delovne odnose v kolektivu, predvsem pa primerno plačilo za delo, ki je dovolj konkurenčno plačilu za primerljivo delo v tujini. Predlagatelj predlaga, da se kadrovske štipendije in dohodek iz študentskega dela do višine posebne olajšave za to delo izvzame iz dohodka gospodinjstva, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kot so socialna pomoč, otroški dodatek, varstveni dodatek ali državna štipendija. Predlagatelj meni, da so zaradi tega prizadete predvsem socialno šibkejše družine, ki so pogosto prikrajšane za posamezno obliko socialne pomoči, ker se jim v skupni dohodek šteje kadrovska štipendija ali prihodek iz študentskega dela, pri tem pa predlagatelj ne postreže s podatki koliko družin je na takšen način prikrajšanih, niti ne poda finančnih posledic sprejema svojega predloga za državni proračun.  Socialni demokrati predloga ne bomo podprli, ker menimo, da je potrebno tako kompleksen sistem, kot je sistem kot je sistem socialne pomoči, spreminjati preudarno in celoviti. Obenem pa tudi pričakujemo, da bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v čim krajšem možnem roku predstavilo svoje predloge za spremembo, določil, ki določajo kateri dohodki in premoženje ter v kakšni višini se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Te spremembe je namreč ministrstvo že napovedalo. Hvala lepa.
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani kolegice in kolegi. Danes je pred nami splošna razprava o tako imenovanem poroštvenem zakonu. Gre za izjemno pomemben zakon, s katerim bomo omogočili delovanje zadolževanje družb 2TDK in DARS. Predlog zakona v Poslanski skupini SAB ocenjujemo kot zelo dober. Ob primerjavi z ostalimi poroštvenimi zakoni, ugotavljamo, da tako natančnega zakona še nismo imeli. Državno poroštvo ima pri takih projektih še posebej dragoceno vrednost. Posojilodajalci namreč na posel veliko lažje pristanejo, če vedo, da za poroštvo jamči država. To je dobrodošlo za obe strani, saj je tveganje za posojilodajalca manjše, za posojilojemalce pa so stroški financiranja bistveno nižji. V Poslanski skupini SAB delimo zaupanje Ministrstva za infrastrukturo, ki je prepričano, da do unovčenj poroštev sploh ne bo prišlo. Naj se na kratko dotaknem obeh projektov, ki jih bomo s sprejemom zakona spravili v tek oziroma poskrbeli za njun dodaten zagon. Neuradni začetki, povezani z načrtovanjem tretje razvojne osi segajo v 70. leta prejšnjega stoletja. Obljubam ni bilo videti konca, papir pa je prenesel marsikaj. Pretirano optimistične in nerealne so bile tudi časovnice. Na žalost se je že večkrat izkazalo, da zastavljeni cilji niso bili izvedljivi. Zamude so se vrstile in zaznamovale praktično vse vidike načrtovanja in gradnje severnega dela osi. Ministrstvo za infrastrukturo v aktualni sestavi pa je tisto, ki je po dolgih letih končno presekalo gordijski vozel in projektu dala nov veter v jadra. Ob tem naj dodam, da nič ni manj pomemben tudi južni del tretje razvojne osi in da se skupaj s prebivalci veselimo, lahko rečem, kar tektonskih premikov. Nedopustno je, da je določen del države bolje povezan s sosednjo državo, kot pa z osrčjem lastne, kar za Koroško nedvomno velja. To se zrcali v begu možganov in selitvam gospodarstva onkraj meja. Migracije v Avstrijo in potovanja do Ljubljane preko Avstrije temu pritrjujejo. Brez sodobnih prometnic in ustrezne infrastrukture, so gospodarstvenikom močno omejene možnosti razvoja, odrezanost pa prebivalci občutijo tudi v vsakodnevnem življenju. Čas je, da se to konča in se kolesje zažene naprej. Omeniti velja, da bi se nam zdelo v Poslanski skupini SAB v finančno konstrukcijo smiselno zajeti vse odseke vzdolž celotne trase osi. Torej tudi za dva, za katere še ni investicijskega načrta. Poroštveni zakon namreč sam po sebi ne daje nikakršne garancije in ni zadostna podlaga za pridobitev poroštva, saj je treba podpisati tudi poroštveno pogodbo. Ob morebitnih zapletih in ne potrditvi investicijskih programov, bi to za preostala dva odseka pomenilo, da je poroštveni zakon zgolj mrtva črka na papirju. Ko bosta investicijska programa potrjena, bo treba začeti zagotavljati vire za njuno izvedbo. To pomeni, da bomo takrat zakon znova odpirali in dopolnjevali, čeprav bi se temu lahko izognili na način, da bi že zdaj v finančno konstrukcijo zajeli celotno traso tretje razvojne osi. Primerljivo pomemben kot tretja razvojna os za Slovenijo je projekt drugi tir železniške proge Divača-Koper. Pretok tovora narašča in bo v skladu s podnebnimi smernicami, ki narekujejo selitev s cest na železnice, zagotovo še naraščal. Trenutna proga je za razmere komajda še ustrezna, kaj šele za obremenitve, ki prihajajo. Z novo 27 kilometrsko progo bomo pospešili razvoj slovenske logistične industrije in slovenskemu gospodarstvo, v prvi vrsti Luki Koper zagotovili boljše pogoje za nadaljnji razcvet. Tako kot pri tretji razvojni osi je tudi tu časovna komponenta velikega pomena. Če si želimo pravočasne izvedbe projekta, moramo zagotoviti dodatne vire financiranj. Znano je, da je slovensko javnost maja letos razveselila novica o uspešnem razpletu težkih pogajanj z Evropsko investicijsko banko. Ta je kot temeljni pogoj za financiranje določila državno poroštvo in s sprejemom zakona bomo ta pogoj izpolnili.  Danes je na vrsti prvi korak potrditve sklepa, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot gradbenega, pooblaščenega inženirja, projektanta me zelo veseli, da celo po 30 letih umeščanja v prostor, spoštujemo odločitve in dognanja relevantne inženirske stroke. Upoštevamo legitimne in legalne postopke, ki jih je potrdilo Ustavno sodišče in predvsem ne nasedamo predlogom inovativnih in v praksi nepreverjenih rešitev samooklicanih strokovnjakov. Te rešitve se bodisi nanašajo na tehnologijo izvedbe, bodisi na izbiro variante trase. Z zavajanjem brez primera in kančka dobrega okusa, smo bili žal priča tudi v našem Državnem zboru. Stroka je namreč ugotovila, da je ena trasa dražja, zato je ni izbrala. V primeru izbire manj ugodne trsa, bi morali znova odkupiti nova zemljišča in urejati služnosti, kar bi postopke gradnje oddaljilo vsaj za 10 let. In to je alternativa, ki jo nekateri zagovarjajo in ponujajo. Za dobrobit države in njenih državljanov ohranjanje gospodarske rasti, varstva okolja, kontinuitete blaginje in za uresničitev pravice do ustrezne povezljivosti, bomo v Poslanski skupini SAB prej omenjeni sklep soglasno podprli. Hvala lepa.
Hvala za besedo. Lep pozdrav! Davčni paket, ki ga je pripravila Vlada, ne služi dohodkom srednjega razreda, ampak najbolje plačanih. In ta povišica plač za najbolje plačane, predvsem za 5 % najbolje plačanih v državi nas bo stala 135 milijonov evrov. Slišim, da v koalicijskih vrstah govorijo, da je to davčni populizem, ampak nagrajevanje 5 % najbolje plačanih v tej državi, začenši s tistimi, ki imajo dvokratnik povprečne plače, s 35 milijoni evrov, je davčna neumnost. Teh 135 milijonov evrov bi lahko porabili za marsikaj drugega. Lahko bi jih porabili za gradnjo stanovanj, konec koncev se je koalicija v koalicijski pogodbi zavezala k temu. 180 milijonov evrov naj bi začela namenjati, 10 tisoč stanovanj naj bi zgradili v dveh mandatih, realizacija na tej postavki v proračunu 3 milijone evrov. Lahko bi jih porabili za odpravo dopolnilnega zavarovanja. Vsak upokojenec - skoraj 80 tisoč jih živi pod pragom revščine - bi bil z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja na boljšem za preko 400 evrov na leto; to je za marsikoga od njih ena dodatna letna pokojnina. Pa ste se namesto tega raje odločili, da boste dali 640 evrov letno tistemu z dvokratnikom povprečne plače, kar ni srednji razred, ampak smo poslanci, 800, 900 evrov ministrskemu zboru, tisoč 100 evrov menedžerju. Tako je sporočilo te Vlade jasno - lahko počaka 80 tisoč upokojencev, ki živijo pod pragom revščine. Lahko počakajo tisti, ki so v vrstah za domove za starejše, ki jim je Vlada obljubila, da bo uredila dolgotrajno oskrbo, ampak je na postavkah za gradnjo domov za ostarele 5 milijonov evrov. Lahko počakajo tisoči mladih, ki ne morejo do stanovanj, ki jim je Vlada obljubila stanovanja, ki jim je Vlada obljubila stanovanja, ampak smo na to postavko dali 3 milijone evrov namesto tega 135 milijonov evrov prerazporejamo kar najbolje plačanim. Lahko počakajo vsi, ki imajo težave s plačevanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Njegova ukinitev bi po našem predlogu, ki je v 95 % usklajen s koalicijo stala 69 milijonov evrov, ampak ne, Vlada se je odločila za to, da bo raje enkrat višjo vsoto denarja namenila najbolje plačanim v tej državi. Vlada ima pač drugačne prioritete.  Zdaj, če se nekoliko vrnem v prejšnji mandat ta reforma še zdaleč ni prva v tem smislu, ki se sprejema. Cerarjeva Vlada je sprejela novelo o dohodnini, s katero so več kot 100 milijonov evrov že podarili zaposlenim z več kot 1,6-kratnikom povprečne plače, to je 9 % najbolje plačanih, ki prejemajo več kot 2600 evrov bruto ali več kot 1600 evrov mesečno. Z reformo, ponavljam, ki jo sprejemate danes, se kanalizira dodatnih na teh 100 milijonov dodatnih 135 milijonov, ki bodo imeli predvsem učinke v zgornjih treh dohodninskih razredih. Vlada tukaj govori o srednjem razredu, ampak srednji razred niso tisti, ki so na sredini dohodninske lestvice, se pravi, če imamo pet dohodninskih razredov, niso srednji razred tisti, ki so v tretjem razredu, v tretjem, četrtem in petem razredu, je skupaj samo 5 % najbolje plačanih v tej državi. Srednji razred, kolikor ga v Sloveniji imamo, je v prvem in drugem razredu in ti bodo s to dohodninsko reformo potegnili kratko. Minimalna plača bo razbremenjena za 1,6 evra, povprečna plača bo razbremenjena za 12 evrov mesečno. Ko govorite o inženirjih, medicinskih sestrah, učiteljih, policistih, vojakih tako naprej, lahko greste pred odločanjem pogledat na internet kakšne plače dejansko ti ljudje imajo in boste videli, da jih je večina celo pod povprečno plačo. Pri nas imamo dve tretjini zaposlenih pod povprečno plačo, medianska plača je 300 evrov pod povprečno plačo. To je dejansko stanje v državi. In govoriti, da je srednji razred pri nas od dvokratnika povprečne plače naprej, je skregano ne samo s tem realnim stanjem, ampak je skregano tudi z mednarodnimi standardi za to kaj srednji razred je. Po OECD-ju je namreč srednji razred med 80 % in 200 % povprečne plače. Ta reforma gre v veliki meri mimo njega.  Na tej točki bi se dotaknil dvojnih meril, ki veljajo za usklajevanje zakonov v ekonomsko-socialnem svetu. Pred 14-mi dnevni smo imeli velik halo zaradi usklajevanja minimalne študentske urne postavke v ekonomsko-socialnem svetu, kjer so delodajalci prekinili socialni dialog. Iz koalicijskih vrst je bilo slišati, da je za to prekinitev kriva Levica, ker tega zakona ni uskladila na ekonomsko-socialnem svetu, čeprav Levica sploh ni partner tam, tam so partnerji sindikati, delodajalci in Vlada, a kakorkoli. Tam smo se pogovarjali o neto dvigu minimalne študentske urne postavke za dobrih 40 centov, ki nima kakšnega bistvenega vpliva na nobeno stvar, ki se jo tiče socialni dialog. Ko pa govorimo o 135 milijonski davčni reformi, ki bo imela posledice na vse kar sem prej našteval, pa Vlada s premierjem na čelu pride v parlament in reče: »Ta stvar je usklajena v ekonomsko-socialnem svetu«, pa čeprav je jasno v stališču ekonomsko-socialnega sveta z dne 4. oktobra 2019, da se sindikalna stran s predlaganimi spremembami davčne zakonodaje ni strinjala, čeprav so po tem, ko je minister Bertoncelj rekel, da so se uskladili v ekonomsko-socialnem svetu na svoji tiskovni konferenci sindikati protestirali proti tej navedbi, ste to v naprej ponavljali. Ne nazadnje je premier Šarec na moje poslansko vprašanje v ponedeljek   (nadaljevanje) odgovoril, da se Ekonomsko-socialni svet s tem strinja in da je stvar usklajena. Tukaj samo pod črto, mislim da ste začeli zamenjevati delodajalsko zbornico in Ekonomsko-socialni svet. Če se delodajalci s nečem strinjajo, to še ne pomeni, da se z njim strinjajo vsi socialni partnerji.  Tretji problem s to reformo je, da minister navaja, da je javno finančno nevtralna, kljub temu da je koalicija sprejela amandma na odboru, ki nekoliko prestriže dvige na vrhu lestvice, prej bi bili najbolje plačani menedžerji razbremenjeni za 166 evrov na mesec, sedaj bodo za 92. Ta dohodnina še vedno prinaša 135 milijonski izpad. Na prihodkovni strani sicer obstajata v davčnem paketu, ki ga je predlagal minister dva ukrepa, ki bosta ta izpad umilila. In sicer predvsem, uvedba minimalne stopnje davka od dohodka pravnih oseb bo prinesla 47 milijonov evrov, ter z obdavčitvijo kapitalskih dohodkov in dohodka iz oddajanje premoženja bomo dobili 17 milijonov evrov, ampak celokupno je še vedno minusa v proračunu za 71 milijonov evrov. Minister od teh 71 milijonov odgovarja, da bo ta denar pridobljen v proračun z nedavčnimi ukrepi, kar pomeni z izboljšanjem pobiranja davka na FURS. Tukaj imam dva ugovora, prvi je, da teh nedavčnih ukrepov nikjer v tej reformi ne morete najti. Nikjer ni nobenega mehanizma, nobene metode, ki bi to izboljšala. Se pravi to naj bi se zgodilo, samo po sebi, mimo davčne reforme. Se pravi minister trdi, da bo 71 milijonov evrov, ki zmanjkajo v tej davčni reformi, prineslo v proračun nekaj, kar sploh nima nobene veze s to davčno reformo. S tem Vlada zopet postavlja dvojna merila, ko smo se pogovarjali o ukinitvi Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, smo do zadnjega evra računali kako ga bodo dobili v proračun. Tukaj zmanjka 70 milijonov evrov in minister reče: »ah sej bodo pač na FURS bolj pedantno zbirali davke«. Na ta način lahko katerokoli luknjo v proračunu pokrijemo, lahko tudi za naš predlog Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi ga 6. novembra lahko ukinili na odboru, rečemo, da ne bo stal proračuna 69 milijonov, ampak bo izkupiček 0 ali pa celo pozitiven, ker bomo z nedavčnimi ukrepi ta denar prenesli v proračun. Če je to postal standard ministrstva, ne vem zakaj ne bi postal standard opozicijskih strank. In sedaj, če grem na konkretne ukrepe, najprej o najmanj problematičnem delu, to je uvedba minimalne stopnje davka na dohodek pravnih oseb, ki prinaša minimalen 7 % davek na dobiček. To uvedbo pozdravljamo, smo sami, ko smo lani poleti pisali koalicijsko pogodbo predlagali, da se uvede minimalna stopnja davkov, davka na dobiček 10 %, saj je stanje sledeče. Slovenija ima eno iz najnižjih, od najnižjih efektivnih obdavčitev dobička v Evropi. Znaša 13 % po kriterijih Evropske komisije, je manj kot 12,5 % davka na dobiček že kriterij, ko se država začne uvrščati v davčno oazo. Se pravi, če bi gledali samo efektivno pri nas, smo na pragu tega, da smo po kriteriju davka na dobiček davčna oaza. Zaradi tega je jasno, da z naslov a kapitala zberemo bistveno manj davka kot primerljive Evropske države, namreč od davka na dobiček zberemo samo 1,6 % BDP davka, medtem ko je evropsko povprečje 2,6 %. Z uvedbo minimalne stopnje se bo to sicer nekoliko popravilo, ampak bo efektivna stopnja, se popravila samo iz 13 % na 14 %, ker 82 % podjetij že sedaj plačuje davek po stopnji, ki je višja od  (nadaljevanje) 7 odstotkov. Mi smo predlagali, da se uvede 10 odstotno in 22 odstotno splošno stopnjo, s čimer bi se približno približali evropskemu povprečju, kjer velja, da imajo bolj razvite države višjo stopnjo davka na dobiček. Predvsem pa je treba preprečiti to, da se velika podjetja, ki nimajo izgovorov za to, da se plačilo davka na dobiček izogibajo pač to delajo. Imamo velika podjetja kot so SI, ELES, Revoz, Pivovarna Laško, Lidl itd., ki praktično davka na dobiček v zadnjih letih ne plačujejo. To pa je ne fer tako do državljanov in državljank kot do malih in srednjih podjetij, ker ponavadi so ravno velika podjetja tista, ki najbolj s pridom uporabljajo preveč radodarno politiko države glede olajšav pri davku na dobiček. Kakorkoli tudi uvedbo 7 odstotne minimalne stopnje bomo podprli, ker gre za korak naprej. Opozarjamo pa, da se tukaj odpovedujemo prihodkom v proračun. Če bi jo dvignili na 10 odstotkov bi v proračun dobili še 67 milijonov evrov oziroma 20 milijonov več kot po vladnem predlogu. Če bi splošno stopnjo dvignili na 22 odstotkov bi v naslednjih treh letih pridobili 240 milijonov evrov, ki bi jih lahko podarili za tista področja v proračunu, ki so deficitarna.  Če pa zaključim, ker mi zmanjkuje časa, z dohodnino. Pri davku na dohodnino smo oziroma pri dohodninski lestvici / znak za konec razprave/ smo vložili amandma, s katerim to sporno dohodninsko lestvico, ki vrsta 135 milijonsko luknjo v proračun in razbremenjuje predvsem plače od dvokratnika naprej, kar pomeni 5 odstotkov najbolj plačanih v državi ne srednje razred lahko koalicija danes si še vedno premisli. S sprejemom našega amandmaja črta in na ta način dobimo 135 milijonov v proračun, ki ga lahko uporabimo v bistveno / znak za konec razprave/ bolj pametne namene.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec za vaše stališče. Gospod Ivan Hršak v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.  Mag. Matej Tonin imate besedo v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala, gospod poslanec. Mag. Bojana Muršič, v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvolite.
Hvala lepa.  Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanske skupine Modernega centra.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, imate besedo, izvolite.
Hvala lepa.  Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine SNS.  Izvolite.
Hvala lepa.  Zahodnoevropska unija je prenehala s tistim bedastim gonjenjem klimatskih zadev in se je obrnila na novo pot, in sicer na tako imenovane, kot pravijo Nemci neue Seidenstrasse, nova svilna pot. Slovenija ni nikjer vključena v to novo svilno pot.  Zato vas, predsednik, sprašujem:  Kako se bo Slovenija glede na svoj položaj vključila v to svilno pot, v povezovanje z zahodno Evropo, z vzhodnim delom Evrope, da nas ne bodo odrinili na stran?  Hrvati intenzivno delujejo na gradnji kopenskih vodnih poti, in sicer nameravajo zdaj zgraditi še kanal med Vukovarjem in slavonskim Šabcem, to se pravi, povezali bodo Donavo in Savo, da bodo skrajšali to donavsko pot, kajti donavska pot gre v centralno Evropo. Slovenija bi se lahko priključila na tej donavski poti, vendar je zanimivo to, da naši gospodje ministri oziroma gospe ministrice ne naredijo ničesar na tem področju.  Slovenska nacionalna stranka je poslala gospe Bulčevi študijo o tej zadevi, dali smo jo tudi gospe Alenki Bratušek, vendar se nič ne dogaja v zvezi s tem. Ravno tako se ne dogaja nič v zvezi s povezovanjem pristanišč v tako imenovani Pozejdonov trirog Koper–Trst–Reka, kjer je edina možna varianta, da se to poveže preko skupne poti preko Divače in navzgor. Na OECD, kjer sem bil pred kratkim, moram povedati, pričakujejo od Slovenije zahteve, da se naredijo kakšne analize, da se pretehtajo kakšne poti, kakšne nove poti, kakšni večji projekti in da se na področju tega začne kaj delati. Slovenska ministrstva tu zaostajajo, ne delajo ničesar, mislim, da niti kontaktov nimajo z OECD, ki je izredno močna pravzaprav gospodarska organizacija, ki podpira ta gospodarski razvoj. Zanimivo je, da bi lahko vse te projekte vključili v bodoče predsedovanje Evropski uniji. Tam je treba predočiti določene velike strateške projekte, ki jih Evropa lahko potrdi. Tako bi se lahko Slovenija pozicionirala drugače, kot če bomo govorili samo o človekovih pravicah tam, človekovih pravicah tukaj in tako naprej.  Sprašujem, gospod predsednik:  Ali boste na nivoju Vlade sklicali kakšen širši sestanek vseh tistih, ki bi morali biti prizadeti pri tej zadevi, in ali bodo začeli kaj delati v tej smeri?
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem! Torej, ukrepi na področju socialnih zadev in na področju družine imajo v naši državi poseben pomen in tako predstavljajo temelj socialne države. Z zakonom, ki ga obravnavamo danes Nova Slovenija želi, da se iz upoštevanja dohodka pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev izvzame kadrovske štipendije in študentsko delo do višine posebne olajšave. Ta s sprejetjem novele zakona o dohodnini znaša 3 tisoč 500 evrov. Ker se pri upravičenosti do socialnih transferjev v dohodek šteje študentsko delo in kadrovske štipendije je po mnenju predlagatelja oškodovana marsikatera družina, saj zaradi počitniškega dela otrok lahko izgubijo subvencijo za stanovanje, šolsko malico in kosilo, imajo nižji otroški dodatek in tako dalje. Vendar predlagatelj, žal, ne postreže z informacijo koliko takšnih družin v Sloveniji je. Ocena finančnih posledic k predlogu zakona je po našem mnenju neustrezna, kar pripisujemo ravno temu, da predlagatelj nima podatkov o tem koliko družin bi bilo zaradi predlagane ureditve v boljšem položaju. Namreč, jasno je, da bi bilo zaradi predlaganih sprememb dodeljenih več pravic oziroma bi bila višina že dodeljenih pravic višja. Zato ne moremo kar tako enostavno trditi, da predlog zakona nima finančnih posledic za proračun.  V SMC sicer razumemo namen predlagatelja in se strinjamo, da so ukrepi za izboljševanje položaja socialno šibkejših družin pomembni in potrebni. Ti ukrepi pomenijo tudi neposredno uresničevanje ustavnega določila, da je Slovenija socialna država. Za to se nam zdi pomembno poudariti, da so bili v preteklih letih, pa tudi že v tem mandatu, sprejeti ukrepi za izboljšanje socialnega položaja družin in veseli smo, da so bili po šestih letih s 1. januarjem letos, odpravljeni vsi varčevalni ukrepi na področju družinske politike. Kljub temu pa menimo, da Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ne moremo kar tako na hitro in počez spreminjati, zlasti zato, ker lahko tudi dobronamerna sprememba vpliva na druge pravice iz javnih sredstev. Vsi vemo, da je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev kompleksen in zato se je takšnih sprememb treba lotiti premišljeno in morajo temeljiti na strokovno opravljenih analizah in simulacijah. V luči tega pozdravljamo tudi to, da pristojno ministrstvo že dela na poenostavitvi socialne zakonodaje, ki bo uporabnikom in izvajalcem bolj prijazna in bo rezultirala tudi v bolj pravični delitvi socialnih transferjev. Ministrstvo za delo je torej že napovedalo obsežnejše spremembe socialne zakonodaje in možnost uvedbe novega načina upoštevanja dohodkov, s katerim bo celovito preučilo tudi vpliv dohodkov na socialne transferje. V Poslanski skupini SMC zaradi naštetega menimo, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.
Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Cilj predlaganega Zakona o Državnem zboru je, da se Državnemu zboru kot najvišji instituciji zakonodajne veje oblasti na zakonski ravni uredi upravna, finančna in varnostna avtonomija. Avtonomija pomeni zmožnost Državnega zbora, da sam oblikuje in sprejme svoja pravila in si zagotovi sredstva, ki so potrebna za učinkovito izvrševanje svojih pristojnosti. Državni zbor potrjuje mandate poslancev, odloča o imuniteti poslancev, sodnikov Ustavnega sodišča in sodnikov ter varuha človekovih pravic. Pristojnosti Državnega zbora pa niso omejene le na sprejemanje zakonov in drugih pravnih aktov, izjemno pomembna naloga Državnega zbora je v okviru volilne funkcije, da se voli, imenuje in razrešuje najpomembnejše nosilce funkcij v Državnem zboru, Vladi, Ustavnem sodišču in v skladu z ustavo in zakoni v drugih institucijah. Poleg zakonodajnega dela odloča tudi o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil. V okviru nadzorne funkcije pa Državni zbor odreja parlamentarno preiskavo, odloča o zaupnici in nezaupnici Vladi, odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika Vlade in ministrov pred Ustavnim sodiščem, postavlja poslanska vprašanja in pobude predsedniku Vlade, ministrom in generalnemu sekretarju Vlade. Avtonomija Državnega zbora se kaže v tem, da pri svojem delu in izvrševanju svojih funkcij ni podrejen drugim državnim organom, predvsem pa v razmerju do izvršilne veje oblasti, saj ima ta dejansko največjo moč v državni organizaciji. Pri finančni avtonomiji pomeni, da si samostojno določi finančna sredstva za nemoteno delovanje izvajanja nalog, nadzor nad porabo finančnih sredstev pa bo opravilo Računsko sodišče Republike Slovenije. Vlada je v mnenju izpostavila, da je za odgovornost doseganja fiskalne stabilnosti ter trajnega in stabilnega narodnogospodarskega razvoja podeljena Vladi. A brez skrbi - tega se vsi zavedamo -, že ob sprejemanju proračunskih sredstev se neprestano tehta, komu in koliko, za socialo, za zdravstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, znanost, varnost države, infrastrukturo, investicije in še bi lahko naštevali. Za blaginjo posameznika in države je ne nazadnje pomemben vsak ta segment.  Priznamo ali ne, delo v Državnem zboru je specifično. Treba je organizirati delo 90 izvoljenih predstavnikov ljudstva ter zaposlenih javnih uslužbencev, ki skrbijo za nemoteno delovanje te najvišje državne institucije. Strokovna, tehnična in administrativna podpora Državnemu zboru na zakonski ravni do sedaj ni bila urejena. Sprejetje Zakona o Državnem zboru pa bo pomenilo, da imamo podlago za dosledno zagotavljanje upravne avtonomije Državnega zbora, ki bi Državnemu zboru omogočala, da deluje po svojih lastnih pravilih in ne le po splošnih predpisih oziroma da je avtonomen pri urejanju svojih notranjih vprašanj. In če se tu navežem samo še na potek dela. Če že za nas, poslanke in poslance, velja, da smo funkcionarji 24 ur  (nadaljevanje) sedem dni na teden oziroma 365 dni na leto za ostale javne uslužbence Služb Državnega zbora in poslanskih skupin tega ne moremo reči. Njihova delovna obveznost je vezana na delo nas poslank in poslancev kadar smo tukaj in lahko zagotovim, da praviloma ni omejeno na 8-urni delavniki kot za ostale javne uslužbence, ki delajo pravilom od 8.00-16.00, zato je prav, da ima vodstvo Državnega zbora, ki skrbi za nemoten potek delovnih procesov v rokah možno, da z internimi pravili uredi tudi to. O popolni varnostni avtonomiji Državnega zbora se je pričelo razmišljati predvsem ob hišnih preiskavah v Državnem zboru. Po tehtanju ali uvesti popolno varnostno avtonomijo Državnega zbora s svojo varnostno službo ali obstoječi sistem varovanja urediti tako, da se ob vstopu preiskovalnih organov, zaradi preiskovalnih sodb, odredb omogoči nadzor za navzočnostjo predstavnika Državnega zbora je prevladalo mnenje, da je slednja rešitev v danem trenutku najracionalnejša. Ali so predlagane rešitve idealna bo pokazal / znak za konec razprave/ čas vem pa, da smo si v času priprave zakona vzeli čas, pretehtali veliko rešitev in si prizadevali najti najboljšo rešitev. Predlagani Zakon o Državnem zboru bova poslanki Socialnih demokratov in poslanci Socialnih demokratov podprli.  Hvala.
Lep pozdrav vsem skupaj!  Spet je skoraj bilo treba na horuk sprejeti novelo zakona na vrat na nos, po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Sprašujem vas, kje ste bili par let nazaj, da niste o tem trezno in premišljeno razmišljali, ko je bil čas za to, in so vas na to opozarjali. V zadnjem času mnogi niso želeli leteti z Adrio Airways, to pa zato, ker niso želeli čakati tri ure in več, kar smo tudi mi poslanci že to doživeli. Marsikomu je bližje letališče v Zagrebu, Trstu, Dunaju, Gradcu, tako da tam ni čakanja. Sram vas je lahko, kajti Adria je včasih bila naš ponos, resnično naš ponos. Celotna flota letal se je lepo razprodala, ko bi vsaj v muzej dali katerega, da bi imeli lepe spomine na te zlate čase. Seveda, sedaj pa je v stečaju, ker je neporavnanih ostalo tudi za milijon pa pol evrov do evropskega regulatorja zračnega prometa, zaposlenim pa naj bi vsega skupaj ostali dolžni 600 tisoč evrov za preostanek plače. Obvezna javna služba ni vredu zadeva, ker gre za sprejetje za vsak slučaj in tako malenkostno šlampasto je tudi pripravljena. Nič od nič, bi lahko gotovo dejali. Po drugi strani pa je naša dvomilijonska Slovenija tako majhna, da jo v dveh do treh urah prevoziš po diagonali, tako da bi tudi brez tega šlo. Še dobro, da si naši veljaki ne zamislijo še notranjih letov, recimo med Koprom in Ormožem in bi lahko kolegica Meira letela do mojega prijatelja Janija na kakšno pijačo. Vidi se, da smo skrajno neresna slovenska država, ki se nam vsi v EU smejijo, nam slovenskim hlapcem. Smešno je, da Zakon o letalstvu pozna izraz linija, med tem, ko predpisi EU uporabljajo izraz ruta in proge. Rute nosijo stare babe, tirih se pa vozimo z vlaki. Če pogledamo kdo je ponavadi letel, to so bili razni direktorji, menedžerji, športniki in tisti, ki so bolj vplivni ljudje. Raja si tega ni mogla privoščiti, razen ko je šla na dopust, je enkrat, mogoče dvakrat letela z letalom. Malo manj kot 560 zaposlenih v Adrii, ni majhna številka. Nekateri so si med tem časom že našli zaposlitev, pri drugih letalskih družbah, drugi si še bodo, nekateri pa bodo šli v penzijo. Ja, res je to sramota, pa ne samo za delavce Adrie, tako je delovala naša preljuba država. Podjetje morajo propasti in jih moramo prodati tujcem, pa čudežno pridejo zaprositi za finančno pomoč.  Na odboru sem postavil dve vprašanji in sicer predstavnike vlade sem spraševal, kdo so z imeni in priimki osebe, ki so sodelovale pri prodaji Adrie nemškemu skladu 4K Invest. Zanimali so me tudi razlogi, zakaj je bila Adria prodana prav nemškemu 4K Invest. Seveda odgovora nisem prejel. Želel pa sem predvsem za to, ker je bila 4K Invest osma, poudarim osma, najugodnejša ponudba ob nakupu. Res me zanima pravi razlog za prvih sedem ponudnikov, iz katerih razlogov niso bili izbrani. Mogoče pa niso komisiji dali dovolj provizije.
Dober dan, poslanke in poslanci. Minister.  Kako že pravijo, »da smrti pa davkom ne moreš ubežati« in zato na neki način so to tiste prave stvari, o katerih moramo v tej hiši govoriti o davkih, o poslovnemu okolju, kako bomo uredili naša življenja, zato da se bomo v tej državi prijetno in dobro počutili. V Novi Sloveniji imamo nekaj zelo enostavnih pravil. Prvo tako pravilo je, da ljudje vedno bolje vedo kako z denarjem ravnati kot država in ker ljudje bolje vedo kako ravnati z denarjem kot država je modro, da z davčnimi zakoni in z davki storimo vse, da v žepih naših državljanov ostane čim več denarja. Naše drugo pravilo je, da bi si želeli, da bi v tej državi plačevali čim nižje davke, vendar pa vsi ljudje. Čim nižje davke, ampak vsi državljani. Ker, če so davki previsoki, potem ljudje - ki so pametna bitja - začnejo iskati vse mogoče variante za optimizacijo. Najdejo se različne stvari in ne nazadnje tudi zelo pogosta so vprašanja ali želite neko stvar z računom ali brez, to se zgodi, če so davki v neki državi previsoki. Moram priznati, da se na eni točki strinjam z Levico in to je, da nas za bogate ne skrbi. Bogati bodo vedno sami vedno znali poskrbi za sebe. Imajo denar in s tem denarjem si lahko vedno zagotovijo najboljše svetovalce, s katerimi se bodo vedno znali najboljše davčno optimizirati. Imajo možnosti na Cipru, imajo možnosti na Luksemburgu in še kakšni drugi davčni oazi. Kljub bajnemu bogastvu bodo vedno znali poskrbeti tako, da bodo plačali kar se da malo davka. Tako da v Novi Sloveniji nas za bogate ne skrbi in se tudi z njimi ne ukvarjamo. Skrbijo nas pa tisti ljudje, ki so ustvarjalni, ki delajo v tej državi vsak dan, da bi od tega dela jim kaj ostalo, da bi lahko poskrbeli za svoje družine in tudi s svojim delom prispevali, da bi se ta država razvijala naprej. In zakoni, ki so danes pred nami naj bi govorili točno o teh stvareh. Predvsem pa naj bi pomagali ljudem, da bi se te stvari lahko zgodile.  In kje je sedaj bistvena razlika med Levico na eni strani in Novo Slovenijo na drugi strani? Levica pravi, da dajmo zakone narediti take, da bodo davki čim višji in da jih bo plačevalo malo ljudi. Mi na drugi strani pravimo, da naj bodo davki čim nižji in da jih bo plačevalo čim več ljudi. Ker če bomo imeli nizke davke in če jih bo plačevalo veliko ljudi, seveda, potem se bo to v državne proračune nateklo veliko denarja, kar po drugi strani spet pomeni, da bo država lahko zagotovila ustrezen servis, od cest, do bolnišnic, do šol in tako naprej. Če pa podpiraš principe Levice, to pomeni, da dajmo čim več davka za čim manj ljudi, pa enostavno teh ljudi naenkrat zmanjka in s tem zmanjkajo tudi davčni viri. Potem pa se znajdemo v težavah, da enostavno državni proračun nima dovolj sredstev zato, da bi zagotavljala država za tisto, kar je poklicana.  Danes je tako pred nami pet zakonov, ki so jih nekateri poimenovali davčna reforma. Mi jih seveda tako ne moremo poimenovati. Lahko rečemo, da gre za davčno optimizacijo. Če se na začetku za trenutek ozremo na izdatke državnih blagajn, lahko v zadnjih letih opazimo precej veliko povečanje trošenje država. Vlada v svojih proračunskih okvirih med letoma 2018 in 2022 izdatke sektorja država povečuje za kar 3 milijarde in 710 milijonov evrov oziroma drugače povedano, državni proračun, lokalni proračuni, zdravstvena, pokojninska blagajna, skratka vsi računi, ki se plačujejo iz davščin in dajatev, ki jih plačujemo državljani, se bo v letih od 2018 do 2022 nateklo 3 tisoč 710 milijonov evrov več denarja. Torej, če obrnemo drugače, 3 tisoč 710 milijonov evrov bo pobranih ljudem zaradi davkov. In tukaj se lahko državljani upravičeno sprašujejo, kaj bo bolje, kaj od tega bodo imeli več. Ali bodo kaj krajše čakalne vrste? Ali bodo imeli boljšo cestno ali železniško infrastrukturo? Ker če se v vseh teh letih vse te državne blagajne nabere za 3 tisoč 710 milijonov evrov več, potem se seveda bi to moralo v osnovi nekje poznati. Vsak se pa lahko vpraša, ko dobi konec meseca plačo ali penzijo ali obišče zdravnika ali kakršnokoli drugo stvar ali se to tudi pozna. Glede na ambicioznost številk pri povečanju državne porabe bi seveda lahko pričakovali tudi nekoliko več poguma pri razbremenitvi državljanov. Prav zaradi davkoplačevalcev, ki redno plačujejo davke, si namreč vsakokratna oblast lahko privošči vedno obsežnejše deljenje sredstev, ki pa so seveda na koncu zbrani iz naših žepov, to je z davki.  Danes obravnavamo zakone, ki naj bi tudi za davkoplačevalce prinesli razbremenitev. Nekatere rešitve iz paketov zakonov, ki so pred nami so sicer korak v pravo smer. Vendar pa imajo na drugi strani tudi precej omejene učinke. Druge rešitve, ki so predlagane ko ti protiukrep zmanjšanju davčne obremenitve dela pa prinašajo seveda poslabšanje davčnega in poslovnega okolja, čemur pa v Novi Sloveniji tudi nasprotujemo. Najprej spremembe Zakona o dohodnini povečujejo splošno dohodninsko olajšavo, višajo meje dohodninskih razredov ter za 1 % točko nižajo davčni stopnji v drugem in tretjem dohodninskem razredu. Vse to naj bi davkoplačevalce razbremenilo za okoli 138 milijonov evrov letno. Vendar pa opozarjamo, da Zakon o dohodnini ob enem prinaša tudi povišanje dohodnine od dohodka iz kapitala. Za 5 % se bodo povišale stopnje dohodnine pri odsvojitvi kapitala, ki so odvisne od obdobja imetništva tega kapitala. Prav tako se bodo povišale stopnje dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem iz sedanjih 25 % na 27,5. Ne vem, če je to povišanje smiselno, ker po številnih podatkih je že danes veliko oddajanja v najem na črno, s tem, ko si bo država pri teh najemninah vzela še več kot četrtino, bo tega po naši oceni še več. Vsi ti ukrepi bodo zavezance za dohodnino obremenili za dodatnih 17 milijonov evrov. Poleg tega enake cilje zasleduje tudi novela Zakona o davku od dobičkov od osvojitve izvedenih davčnih inštrumentom, ki bo prenesla, zdaj pa poslušajte zelo dobro, povečanje davčne obremenitve za 30 tisoč evrov. Ali smo mi normalni? Da v tem hramu sprejemamo neko spremembo zakonodaje, ki bo prenesla po nekih ocenah dodatnih 30 tisoč evrov v državni proračun. Pa saj to je norost, norost zato, ker ta sprememba pomeni spremembo poslovnega okolja, manj predvidljivo, računovodje bodo morali določene stvari spet drugače delati, skratka za sabo potegne en kup birokracije, zato, da bo država dobila v proračun dodatnih 30 tisoč evrov. Mislim, to je nenormalno. In v Novi Sloveniji tovrstnim zakonom absolutno nasprotujemo, celo več, da ste se na Odboru za finance o tem zakonu ukvarjali tri ure in več in da na koncu je izplen 30 tisoč evrov, to je milo rečeno izguba časa. In tukaj bi podprl tisto ministrovo tezo, morda bi bil bolj učinkovit triurni sestanek na FURS-u, kjer bi z bolj učinkovitim, bolj intenzivnim delom lahko teh dodatnih 30 tisoč evrov zbrali zelo hitro, glede na seznam dolžnikov, ki je dolg in obsežen.  Če pri spremembah Zakona o dohodnini naredimo izračun in potegnemo črto bo torej davkoplačevalce v splošnem na letni ravni razbremenilo za okoli 121 milijonov evrov, kar pa na drugi strani v Novi Sloveniji pozdravljamo. Torej, da bodo dohodninski zakoni prinesli ljudem 121 milijonov evrov, torej našim državljanom bo toliko državljanom ostalo v žepu. Del tega paketa zakonov je tudi novela Zakona o davkov od dohodka pravnih oseb, ta predlog za razliko od novele Zakona o dohodnini pa ne prinaša nobene davčne razbremenitve, ampak na drugi strani še dodatno obremenitev. Zakon prinaša omejitve zmanjšanja davčne osnove zaradi uveljavljanja davčnih olajšav na eni strani in pokrivanja prenesene izgube iz preteklih let na 63 % davčne osnove. To pomeni, da bo minimalna davčna osnova znašala najmanj 37 %, ter da bo to pomenilo, da je dejansko uvedena 7 % minimalna obdavčitev. Ob tem opozarjamo na to, da predlagana ureditev poslabšuje položaj zavezancev, ki velik del dobičkov investirajo naprej v raziskave in razvoj. Sprejem tega ukrepa ni v skladu s prizadevanjem za spodbujanje investicij in razvoja gospodarstva. Prav tako opozarjamo, da ima lahko tak predlog negativne učinke za podjetja, ki zaposlujejo invalide, pa tudi za podjetja, ki znanje prenašajo na vajence, dijake in študente. Uvedba omejevanja koriščenja davčnih olajšav bi lahko tudi zmanjšala donacije za dobrodelne, znanstvene, športne, kulturne in druga   (nadaljevanje) društva, ki delujejo v splošno koristne namene. Na letni ravni bodo zaradi sprejetja tega zakona tudi taka podjetja obdavčena z dodatnimi 47 milijoni evrov. Novela Zakona o davku od dohodka pravnih oseb torej prinaša poslabšanje slovenskega davčnega in poslovnega okolja, dodatne obremenitve gospodarstvu, čemur pa v Novi Sloveniji nasprotujemo.  V Poslanski skupini Nove Slovenije smo k predlogoma zakonov na Odboru za finance predlagali amandmaje, ki bi ohranili pozitivne spremembe ter bi hkrati črtali negativne. Žal, v veliki večini naša opozorila niso bila slišana. Upoštevan in sprejet pa je bil amandma Nove Slovenije, ki je preprečil neutemeljeno slabšo obravnavo dijakov in študentov - Vlada je namreč zanje predlagala olajšavo, ki bi bila nižja od splošne dohodninske olajšave. Medtem ko bi se splošna olajšava povečala na 3 tisoč 500 evrov, bi olajšava za študente in dijake ostala za skoraj 200 evrov nižja, popolnoma brez potrebe. Amandma Nove Slovenije, ki je predlagal črtanje takšne sporne določbe, je Odbor za finance soglasno podprl, za kar se še enkrat zahvaljujemo vsem poslanskim skupinam.  Nova Slovenija je ob obravnavi zakona na odboru predlagala tudi povišanje odstotka dohodnine, ki jo je mogoče nameniti upravičenim organizacijam, z 0,5 na 1 % naše dohodnine; saj veste, tisto, ko izpolnjujemo, kam se nameni majhen delež naše dohodnine. Za nekatera društva in organizacije, ki delujejo v javno korist, je to zelo pomemben vir denarja in povišanje tega odstotka bi pomenilo, da bi dejansko ljudje odločali, katere organizacije želijo podpreti, kar se mi zdi bistveno bolje, kot pa da je država tista, ki z nekimi razpisi, včasih tudi prirejenimi, določa, kdo in kako bo denar dobil. Naš predlog temelji na načelu subsidiarnosti pri financiranju organizacij civilne družbe in ostalih organizacij, ki jim tako zakon daje možnost prejemati ta sredstva.  Med amandmaji Poslanske skupine Nove Slovenije je bil tudi predlog za znižanje najvišjega dohodninskega razreda s 50 % na 43 %. Poudarjam, da gre za predlog, za katerega je bilo že pred kakšnim letom in malo več doseženo soglasje sedanjih koalicijskih strank v fazi pogajanj za oblikovanje koalicijskega sporazuma. V Sloveniji so namreč visoko obdavčeni predvsem višji dohodki, kar daje slab signal za razvoj gospodarstva, za visoko dodano vrednost, ki zahteva tudi visoko kvalificirane zaposlene. Vpliv obdavčitve na motiviranost za delo teh oseb je gotovo povezan tudi z najvišjo mejo davčne stopnje, ki nam prikaže delež, ki ga mora zavezanec za vsako zasluženo enoto plače nameniti državi. In zdi se mi pomembno - ko bodo spet neki očitki, kaj v Novi Sloveniji zagovarjamo -, da je med državami OECD Slovenija po teh kazalnikih na prvem mestu, kar je zagotovo slab signal za investitorje. V Novi Sloveniji bi si želeli, da bi imeli v Ljubljani, Mariboru ali kakšnem drugem slovenskem mestu veliko svetovno znanih podjetij, ki bi imela tu svoje razvojne oddelke in tudi dobro plačane ljudi, ker bi to pomenilo, da bi za seboj naprej potegnili tudi celotno Slovenijo. In vprašajmo se, zakaj se ta velika svetovna podjetja zlasti selijo na Irsko, zakaj se selijo v Estonijo, na Češko in tako naprej. Zakaj ne v Slovenijo - zaradi tega, ker v Sloveniji zaradi nekih iracionalnih ideoloških razlogov vztrajamo na tem, da je treba ustvariti videz, da se bogatim pobere vse. Resnica je pa ta, da je iz teh določb izplena v proračunu zelo malo, kot pa sem uvodoma dejal, pa bogati vedno zase poskrbijo, ker se znajo davčno optimizirati. Na koncu tovrstne določbe škodijo samo Sloveniji in našim državljanom, ker k nam ne prihajajo najbolj razvita tehnološka podjetja. Po kriteriju višine najvišje dohodninske stopnje je Slovenija med državami EU v vrhu, pred njo sta le Nizozemska in Avstrija,   (nadaljevanje) ki pa stopnjo 55 odstotkov obdavčita le dohodke nad milijon evrov. Mi imamo to obdavčitev že pod 100 tisoč evrov. Povprečna najvišja dohodninska stopnja med vsemi EU državami pa znaša 38,4 odstotka, kar je seveda veliko nižje kot v Sloveniji. Slovenija ni neki mili mehurček sama, ampak živimo v nekem globalnem svetu in tudi ureditve drugje vplivajo na nas. Tako visoka najvišja davčna stopnja signalizira predvsem nekonkurenčnost najbolj kvalificiranih delavcev v Sloveniji poleg tega je najvišji davčni razred vsega zelo majhen odstotek vseh zavezancev, zato kot sem že prej rekel je to bolj ideološko vprašanje kot pa vprašanje nekih resnih finančnih prilivov in pa rokovanja z bogatimi ljudmi. Žal koalicija ni zbrala dovolj poguma za sprejetja vsaj neke normalne razumne rešitve, sprejet je bil celo amandma, ki je višini meje najvišjega dohodninskega razreda znižal iz 80 tisoč evrov na 72 tisoč evrov. V Novi Sloveniji smo zato za današnjo obravnavo vložili amandma, ki bi mejo najvišjega dohodninskega razreda določil na ravni, ki jo je predlagal minister za finance, to je, 80 tisoč evrov. Če torej potegnemo črto in seštejemo na eni strani razbremenitev dela s spremembami na področju dohodnine in na drugi strani povečanje davčne obremenitve gospodarstva ugotovimo, da bodo davkoplačevalci na leto plačali slabih 74 milijonov evrov manj denarja torej s temi rešitvami, ki jih imamo danes na mizi bi pomenilo, da bi slovenskim državljanom v njihovih žepih ostalo na leto 74 milijonov evrov več denarja. Okej, ampak glede na to, da je bilo po vseh teh letih toliko več proračunskih prilivov smo v Novi Sloveniji prepričani, da bi se dalo narediti še mnogo več in da bi lahko državljanom ostalo še več. Kljub temu, da se zavedamo, da Zakon o dohodnini prinaša določeno razbremenitev dela mu iz tega razloga v Novi Sloveniji ne bomo nasprotovali. Prav tako ne bomo nasprotovali spremembam Zakona o davčnem postopku. Ne moremo pa podpreti zakonov, ki prinašajo zgolj poslabšanje položaja gospodarstva, zato bomo glasovali / znak za konec razprave/, zato bomo glasovali proti noveli Zakona o dohodku pravnih oseb in proti noveli Zakona o davku od dobička od osvojitve izvedenih finančnih instrumentov.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik, spoštovana ministrica z državno sekretarko, s sodelavkama, spoštovane kolegice in kolegi! Drugi tir Divača-Koper in tretja razvojna os sta projekta, o katerima je bilo prelitega že ogromno črnila, izrečenih nešteto besed, izmenjanih na stotine različnih mnenj, tako da bi jo lahko imenovali že kar za infrastrukturni odisejadi. Pri obeh projektih se stvari počasi premikajo. Najprej se je leta in leta o njima samo govorilo in debatiralo, zdaj sta oba že večinsko umeščena v prostor, pridobivajo se razno razna dovoljenja, soglasja in podobno. Poleg urejene dokumentacije, pa je za dokončno realizacijo potreben denar. Ker gre za obeh primerih velik finančni zalogaj in ker gre za projekta, ki imata oba izjemno velik pomen za nadaljnji razvoj države, bo po več preigranih možnih scenarijih, kje zagotoviti vire financiranja, denar za oba s poroštvom zagotovila država. Gre za skupno poroštvo v višini 777 milijonov evrov. Za projekt drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, predlog zakona predvideva do 417 milijonov evrov poroštva, za dva odseka tretje razvojne osi, hitro cesti med Slovenj Gradcem in Velenjem ter med Novim Mestom in Osredkom, pa do 360 milijonov evrov poroštva. Državno poroštvo zagotavlja, da bodo banke verjetneje dale kredit, hkrati pa poroštvo omogoča, da bodo obrestne mere posojil, ki jih bosta za izvedbo projektov najeli družbi DARS in 2TDK, bistveno nižje. O sami pomembnosti izvedbe obeh projektov ni moč kaj več veliko dodati, kajti v preteklih letih smo slišali marsikaj. V naši državi, kjer je večinsko strinjanje zelo redko, smo se torej praktično vsi strinjali, da sta projekta izjemno pomembna, še posebej zato, ker bo z njuno realizacijo Slovenija ohranila pomen svoje geostrateške lege, saj bomo okrepili Luko Koper, slovensko gospodarstvo – in vsaj upamo, zagotovili dodatna delovna mesta.   Daleč od enotnosti pa smo pri tem, kje naj trasa enega ali drugega projekta teče. Zato sta oba projekta deležna takšnih ali drugačnih blokad s strani celega kupa različnih civilnih iniciativ, ob hkratnem zatrjevanju, da niso proti projektu, vendar pa naj bo le-ta izpeljan na njihov način ali pa ne bo nobenega. Zato v poslanski skupini DeSUS nismo prepričani, da bo pa ob morebitnem sprejemu tega predloga zakona in odobrenih kreditih vse potekalo gladko. Če zakon ne bo deležen veta ali celo ustavne presoje, pa se bo zagotovo zapletlo pri javnih razpisih za izvedbo del, kot se dogaja pri skoraj vseh projektih, ki so v interesu države. Naj kot zadnji tak primer izpostavim gradnjo druge cevi predora Karavanke, kjer pri gradnji že krepko zaostajamo za Avstrijci, pri katerih je gradnja stekla že septembra lani. Naj se vrnem k temu predlogu zakona, ki je pred nami. Posojilo za drugi tir mora biti dokončno odplačano do leta 2063, kar predvideva tudi zakon o drugem tiru. Viri za odplačilo posojil so že zagotovljeni in se že pobirajo, in sicer višja cestnina, taksa na pretovor v Luki Koper in višja uporabnina na železnicah. Zato unovčenja poroštva pristojno ministrstvo ne pričakuje. Tudi pri izgradnji tretje razvojne osi ne pričakuje unovčenja poroštva, saj je DARS finančno stabilna družba. V poroštveni zakon sta sicer vključena odseka, ki imata že potrjen investicijski program. Na severnem delu je to odsek od Velenja do Slovenj Gradca, na južnem delu pa odsek od Novega mesta do Osredka. Posojilo mora biti odplačano najpozneje do leta 2055. Vsem nam je verjetno jasno, da bodoči prihodki iz odsekov tretje razvojne osi v življenjski dobi rabe ceste ne bodo zadoščali za vračilo investicije, vključno z njenim upravljanjem in vzdrževanjem. Kot vir za poplačilo kredita so namreč predvidena sredstva iz cestnin in drugih virov trženja avtocest, zato bo v prihodnosti potrebno zagotoviti ustrezen mehanizem prilagajanja višine cestnine. To lahko razumemo kot dvig cene vinjete in cestnine, kar pa med uporabniki cest skoraj zagotovo ne bo sprejeto z razumevanjem.  Seveda bomo poslanci iz poslanske skupine Desus predlog zakona soglasno podprli, kajti tudi v naši stranki že leta in leta opozarjamo na nujnost realizacije obeh projektov. Hkrati pa bomo tudi mi zahtevali transparentnost izvedbe obeh projektov, kajti prepričani smo, da se bodo mnogi želeli polastiti zagotovljenega vira denarja, verjetno tudi s kakšno nepošteno prakso v obliki nizanja aneksov k osnovni pogodbi, čemur smo bili priča v bližnji preteklosti pri večini večih državnih investicij. Hvala.
Hvala, gospod poslanec, tudi za predstavitev vašega stališča.  Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa. Primož Siter bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.  Gospod Marko Bandelli je v imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Gospod poslanec, mikrofon je vaš.
Hvala lepa. Zvonko Černač bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Izvolite.
Hvala, gospa poslanka, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine. Gospod Jani Möderndorfer v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Izvolite, poslanec.
Dober dan, dobro jutro za nekatere! Danes je v bistvu glede na to, da je Državni zbor pričel delovati 23. decembra 1992 pravzaprav poseben dan za Državni zbor. Kajti, 27 let je ta ustanova potrebovala, da je pravzaprav pričela z resnim delom to pa je postavitvijo svojih temeljev. Temeljev, ki pa jih seveda vsi v tej državi ne razumejo enako. Ne samo ta Vlada, mi smo danes slišali že nekaj besed, da naj bi ta Vlada ovirala pravzaprav sprejemala sprejem zakona in mu odtegovala pravico avtonomije. Nobena Vlada v 27. letih se ni strinjala s tem, da bi Državni zbor imel svoje zakon. Zakaj pravzaprav lahko imajo vsi organi oziroma vse ostale institucije svoje zakon? To velja za Ustavno sodišče, za sodno vejo oblasti, za Računsko sodišče, za Državni svet, za Vlado za Državni zbor pa to ne velja. Seveda še posebej predstavnica državna sekretarka za finance na odboru matičnem, ki je obravnaval predlog zakona je utemeljevala in se sklicevala na določbo Ustave, ki govori, da Državni zbor ima svoj poslovnik in da je to dovolj. Ni pa povedala, da ta ista Ustava govori v 101. členu, da ima tudi Državni svet samo Poslovnik pa vendar ima Državni svet svoj zakon, Državni zbor pa ne. Kje pravzaprav je skrit adut in ta večna želja niti ne politike, vendar bolj uradnikov, da pravzaprav imajo lahko nadzor tako finančni kot ostali, kar se tiče Državnega zbora predvsem, zaradi oblikovanja proračuna in seveda moči. Avtonomija Državnega zbora, če hoče opravljati dve svoji temeljni nalogi to pa je sprejemanje zakonov in nenazadnje nadzor na izvršno vejo oblasti mora imeti finančno avtonomijo tako proračunsko kot premoženjsko in nenazadnje tudi prostorsko in seveda iz vidika varovanja, če želi opravljati tisto funkcijo, ki mu je ljudstvo v demokratični ureditvi seveda tudi podelilo. S tem zakonom seveda v Poslanski skupini SMC nismo najbolj zadovoljni še posebej zato ne, ker ne urejamo predvsem tudi tega zadnjega dela to je sistem varovanja pa vendar smatramo, da je zakon nujno potreben že zato, da ga Državni zbor ima in da ga lahko kasneje v času, ko bodo tudi finančne zmožnosti boljše seveda tudi primerno tudi to vprašanje lahko uredil. Je pa seveda to opozorilo predvsem na spoštovanje delitev oblasti in to vseh treh vej oblasti v tej državi, ki ga nekateri še danes ne razumejo ali pa zelo skopo črkobralsko s svojim branjem in znanjem tako Ustave kot zakonodaje interpretirajo tako kot jim tudi ustreza. Naj omenim na koncu tisto kar je za nas najbolj pomembno. Državni zbor potrebuje tudi svojo brado takšno kot so si jo ustvarili tudi vsi ostali oziroma jim je postavil Državni zbor v svoji preteklosti. S to svojo brado pa postavlja v prvi vrsti predvsem odgovornost do tistega zaradi česar obstaja, to pa je, da dela v imenu ljudstva. Hvala.
Hvala lepa za besedo. Predlog, ki ga danes obravnavamo ime dve poglavitni rešitvi za katere v Levici menimo, da gresta v pravi smeri. Predlagano je, da se dohodek iz naslova študentskega dela in kadrovske štipendije ne bi štel kot dohodek študentove družine, ko se ugotavlja upravičenost do socialne pomoči ali drugih socialnih transferjev. Glede dohodka iz študentskega dela pa se predlaga, da se dohodek ne bi štel do višine posebne olajšave za študentsko delo, ki je bila ta teden določena pri višini 3 tisoč 500 evrov letno. 3 tisoč evrov letno pomeni, da bi pri uveljavljanju letnih pravic, kot je subvencija vrtca ali otroški dodatek, ta predlog pomenil bistveno izboljšanje za socialno šibke družine. Pri uveljavljanju mesečnih pravic, kot je denarna socialna pomoč ali varstveni dodatek, pa se določen del prihodka iz študentskega dela že danes ne upošteva. Zaslužek študenta do 201 evra se že danes upošteva pri uveljavljanju mesečnih pravic družine. Oziroma naj se ne bi upošteval. Prakse po posameznih centrih za socialno delo glede upoštevanja teh in ostalih dohodkov ter premoženja, se namreč močno razlikujejo. Kar je problem zase. Skratka, pravilno zapisana bi predlagana rešitev pomenila, da bi se dohodek, ki se ne upošteva povečal za slabih 100 evrov, kar prav tako pomeni izboljšanje za socialno šibke družine. V nasprotju z Vlado, ki trdi, da mora družina izčrpati vse možnosti za preživetje preden je lahko upravičena do solidarnosti države, smo v Levici prepričani, da je vloga socialne države bistveno drugačna. Vloga socialne države ni v tem, da ljudi sili v podplačano in izkoriščevalsko delo, ampak, da jih od njega osvobaja in jih opolnomoči, da ga zavrnejo. Vloga socialne države ni v tem, da prisili revna gospodinjstva, da porabijo vse prihranke in prodajo vse premoženje preden sploh lahko postanejo upravičeno do pomoči. Ampak, da jim pomaga, da se izvijejo iz spirale revščine. Vloga socialne države ni reprodukcija revščine, ampak njena odprava. Država, ki revščino vzdržuje, namesto, da bi delovala s ciljem njene odprave, pač ni socialna. Država, ki revne zgolj vzdržuje pri življenju, da lahko delajo, je država kapitala. Socialni transferji v taki državi ne služijo zgolj reprodukciji delovne sile za kapital, pa služijo – se opravičujem – zgolj reprodukciji delovne sile za kapital, njegovemu subvencioniranju, ne pa emancipaciji ljudi in realizaciji njihovih potencialov. Današnji predlog Nove Slovenije se bržkone pomotoma približuje temu.   (nadaljevanje) Do določene mere bi preprečil, da bi dohodek, ki študentu omogoča študij ali pa občasen, denimo, počitniški zaslužek, ki študentu omogoči, da si privošči nekaj zase, zniževal socialne prejemke njegove družine, njegovih staršev ter bratov in sester. Ukrep bi olajšal prizadevanja posameznikov, da se iztrgajo iz primeža revščine, saj bi do določene mere preprečil to, kar se dogaja danes - da se dohodki iz študentskega dela porabljajo za preživljanje študentove družine.  Druga predlagan rešitev je podobna, le da gre za dohodek, ki ga predstavljajo kadrovske štipendije. Tudi tu se v primerih revnih gospodinjstev prihodek študenta porablja za preživetje družine. Pridobitev kadrovske štipendije ni pogojena s socialnim stanjem štipendista, je pa od socialnega statusa študenta in njegove družine odvisno, kako se bo štipendija porabila, ali za študentov razvoj ali pa za spopadanje njegove družine z revščino; slednje ni namen kadrovske štipendije.  Torej, v Levici smo takim spremembam naklonjeni in smo pripravljeni sodelovati pri oblikovanju ustreznega zakonskega zapisa, saj je po naših ocenah trenutni zapis členov nekoliko pomanjkljiv, kar bo zagotovo izpostavila tudi Zakonodajno-pravna služba. Vendar to ne predstavlja nobene ovire, da tega ne bi v nadaljevanju ustrezno popravili. Zato bomo v Levici ta predlog podprli in sodelovali pri njegovi nadaljnji obravnavi.  Predlagatelja pa bi rad opomnil, da ne drži, da predlog ne bo imel finančnih posledic za državni proračun, kot je zapisal v gradivu. Če se dela dohodkov ne bo več štelo pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih transferjev, to pomeni, da se bo krog upravičencev nekoliko razširil in da bodo tisti, ki so do transferjev že upravičeni, prejeli nekoliko več. V nasprotju s Krščanskimi demokrati se v Levici namreč zavedamo, da je za boj proti revščini treba nekje denar vzeti. Če poenostavim, vzeti ga je treba tam, kjer je, in dati tja, kjer ga ni - od bogatih torej k revnim. Socialne politike brez tega ni. Prav tako je ni brez visokih davkov na najvišje dohodke, davkov na kapital in premoženje. Dokler boste v NSi predlagali nižanje davkov, privatizacijo, zmanjšanje javne porabe in še naprej prodajali že zdavnaj povožene neoliberalne mantre vitke države in zveličavnosti prostega trga, so takšni predlogi lahko sicer dobronamerni, a neskladni z vašim siceršnjim programom in vašimi politikami na področju davkov. Treba je poudariti tudi to, da ste še včeraj zagovarjali, da se za najbolj ranljive zmanjša socialna pomoč in da se zmanjša število oseb, ki so do socialne pomoči oziroma socialnih transferjev sploh upravičeni. Danes pa predlagate ravno obratno. Včeraj vas proračun revnih družin ni zanimal, danes na njem gradite svoj argument - to je dvolično, to je nenačelno.  Bi pa na tem mestu rad spomnil, da je do leta 2012 že veljalo, da se dohodek iz študentskega dela do višine posebne olajšave - torej to, kar je danes predlagano - ne upošteva kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih transferjev. To, da se prihodki študenta uporabljajo za premagovanje revščine njegove družine, namesto da bi za to poskrbela socialna država, je zasluga Socialnih demokratov in njihove antisocialne reforme iz leta 2010. Z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih, ki sta začela veljati leta 2012, je takrat Pahorjeva Vlada ukinila državne pokojnine, ki jih je tedaj prejemalo okoli 16 tisoč žensk brez lastne starostne ali kmečke pokojnine, hkrati so varstveni dodatek spremenili iz pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v socialni prejemek in začeli strogo upoštevati premoženjske cenzuse. Posledica teh dveh ukrepov je, da je 50 tisoč ljudi, večina starejših in žensk, ostalo brez kakršnekoli socialne pomoči. Prav tako je nova socialna zakonodaja uvedla strožje pogoje za prejemanje socialnih pomoči, uvedla fiktivno upoštevanje dohodka, ki je bilo odpravljeno šele letos, in v upoštevanje dohodka uvedla kar 13 novih dohodkov, med njimi tudi dohodek iz študentskega dela. Negativne posledice te antisocialne in protidelavske zakonodaje bomo odpravljali še dolgo.  Hvala lepa.
Hvala lepa za vprašanje.  Kitajska nadaljuje s projektom oživitve nekdanje svilne poti med Evropo in Kitajsko. Gre za tako imenovano pobudo Belt and Road Initiative. To je strateški kitajski projekt povezovanja z Evropo, Bližnjim vzhodom in Afriko, skupno zajema 65 držav, ki predstavljajo 60 % svetovnega prebivalstva in okoli tretjino svetovnega BDP. Kitajska razvojna banka je za okoli 900 projektov že leta 2015 namenila 890 milijard dolarjev, v letu 2017 je dodala še 124 milijard dolarjev. Slovenija je novembra 2017 ob robu vrha 16 plus ena, se pravi, Kitajska, vzhodno- in srednjeevropske države, v Budimpešti podpisala krovni dokument o tej pobudi. To je podpisal minister Počivalšek. S podpisom tega dokumenta in sodelovanjem v pobudi 17 plus ena – letos se je v Dubrovniku pobudi pridružila še Grčija – se Slovenija pri sodelovanju s Kitajsko osredotoča na konkretne projekte, ki so vezani predvsem na področje krepitve blagovne menjave. Kitajska je najpomembnejši trgovinski partner Slovenije v Aziji. V letu 2018 je blagovna menjava med državama znašala milijardo 314 milijonov evrov. To je 12-odstotna rast, kar uvršča Kitajsko na 13. mesto med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami. Tudi v prvem polletju leta 2019 je zaznati rast menjave za 11 %. V letu 2017 je na Kitajsko izvažalo 475 slovenskih podjetij, s Kitajske je uvažalo 12 tisoč 581 slovenskih podjetij. Na kitajskem trgu so prisotni konkretni slovenski produkti. Naj jih omenimo le nekaj – prehrana, mleko, med, ribje konzerve, perutnina, svinjina, vino, registracija zdravil, to je Krka, izdelava in prodaja ultra lahkih letal, Pipistrel, razvoj in programska podpora za super računalniške sisteme na Fakulteti za računalništvo in informatiko, razvoj komponent za e-vozila in tako dalje. Za okrepitev slovenskega izvoza na Kitajsko je treba identificirati nove tržne niše za izdelke visoke dodane vrednosti, ki bodo prenesli strošek transporta in tudi konkurence na kitajskem trgu. Vemo, da je tam trg organiziran drugače, so nekateri protekcionistični ukrepi in je precej reguliran trg. Kar zadeva povezljivost, velja tudi poudariti, da kitajski trg predstavlja pomembno tržišče tudi za Luko Koper. Prek Luke Koper se namreč že sedaj pretovorijo večje količine blaga v obe smeri, kitajski trg pa predstavlja velik potencial za rast in razvoj v prihodnje. Pristanišče Koper predstavlja najkrajšo transportno pot za blago, namenjeno v srednjo in vzhodno Evropo. Sodelovanje Luke Koper s kitajskem tržišču na kontejnerskem segmentu predstavlja največjo priložnost, za kar si Slovenija prizadeva predvsem pri podpori prepoznavnosti koprske in severnojadranske transportne poti pri kitajskih špediterjih in izvoznikih.  Slovenija tudi aktivno sodeluje na vseh pomembnejših dogodkih iniciative in pobude 17 plus 1 in tudi s srečanji na politični ravni pomaga pri krepitvi sodelovanja na različnih področjih. Zavedamo se tudi potrebe po oblikovanju skupnega EU pristopa, ki bo upoštevajoč temeljna načela, se pravi demokracijo, človekove pravice, vladavino prava, transparentnost in odgovornost, znal izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja sodelovanje s Kitajsko. Sodelovanje želimo okrepiti predvsem v transportu in logistiki, visokih tehnologijah, turizmu, živilski industriji, novih materialih, alternativnem pridobivanju energije, ravnanju z odpadki in vodami. Treba pa še povedati, da večje države Evropske unije niso preveč naklonjenem sodelovanju v tej pobudi, ampak Slovenija bo pač ravnala tako, kot je v slovenskem interesu. Tako se deloma lahko tudi strinjam z vami, da ne gre vedno slediti večjim državam Evropske unije, ampak je treba zasledovati tudi svoj interes.
Lep pozdrav.  Pred samo imamo eno skrpucalo od nekega predloga zakona, v katerem je deset strani navedb o tem, kako delajo v drugih državah tako na cestnih povezavah kakor na železniških. Kaj to nas zanima? Mi tega ne znamo, mi tega nočemo, ker mi povsod hočemo krasti in si basati žepe, zato tudi takle zakon, kot je, tukajle pri nas. Včeraj so se pri meni oglasili Korošci in so prosili, da naj podpremo ta zakon, kajti tukaj notri je en del, ki ga bo Koroška dobila, in sicer, to je tisti ubogi košček od Velenja na jugu do Slovenj Gradca na jugu. Korošci potrebujejo povezavo, samo potrebujejo normalno povezavo, ne take, kot jo tukajle v tem zakonu v nadaljevanju hoče na vsak način gospa Bratušek pripeljati notri, in sicer tisti drugi odsek, ki bi uničil ogromno premoženja, hiš, najboljše zemlje in tako naprej. Jaz sem prepričan, da gre tukaj za eno sprego, za en dogovor med dvema strankama, in sicer SAB in pa SD. Te gospodje in gospe bi si radi nabasali žepe, kajti to se je že dogajalo pri drugih zadevah. Bojim se, da je tukaj enako. In, takšna podlost, da se veže pomoč Korošcem in pa pomoč Dolenjcem v enih majhnih segmentih in se notri stlači poroštvo za ta drugi tir, je svinjarija, enostavna svinjarija. Ob nesposobnosti ministrice, da bi iz Junckerjevega sklada dobila karkoli, kakršenkoli evro, bo tukajle zahtevala poroštvo. Za kaj pa? Zato, da bo 2TDK dobil denar za svoje delo, ampak ne za tisto delo na terenu, ampak verjetno za tisto delo v pisarnah, kajti to je tisto kar se tukajle gredo. Seveda SAB in SD obvladata te rabote in zagotovo bosta te zadeve peljali še naprej. Konec koncev, kaj pa drugi konci Slovenije. kaj pa cesta na Ormož, pa obvoznica pri Ormožu. 20 let se že prerivajo ljudje tam, pa se nič ne zgodi. Zakaj? Verjetno se tam ne da kaj v žepe stlačiti. Zdaj pa tukaj povezujemo, na vsak način povezujemo Velenje s Slovenj Gradcem. Povezovanje od Velenja do avtoceste, je pa tista črna luknja v kateri je že implementirano notri nekaj sto milijonov, ki bodo izginili. Ne bo se delala najbolj optimalna, najboljša in najbolj enostavna in najcenejša pot. Ne. Delalo se bo tam kjer se da kaj pobasati, kjer se da v žepe stlačiti, kjer bodo določeni gradbeni lobiji krasno služili, seveda pod komando tistih, ki se zelo zavzemajo, da bi se to speljalo na vsak način.  Glede proge, ki jo delajo, ki jo bodo delali oziroma se že nekaj koplje in je že kar nekaj desetin milijonov izginilo v razne požrešne žepe določenih. Pred kratkim je slovenska inženirska zveza izdala tole knjigo. Knjigo z nazivom, Dvotirna proga Koper-Kozina-Divača. Tukaj notri je razloženo s stališča stroke, da je ta načrt, ki ga zdaj ponuja gospa Bratuškova, na vsak način, da je slab, da je zanič, da ni razvojen. Gradimo eno štreko. Pa kdo je to že videl, kje na svetu. To se je gradilo leta 1870, pa že 1882 so gradili dvotirne štreke. Ne, pri nas še zmeraj enotirno in ne vem kaj. In hlipanje in jokanje in tuneli niso pravi in vse skupaj. Cena je že zdaj bistveno previsoka. Bistveno previsoka. Povišala se bo pa še vsaj za 80 do 90 %, glede na to kako se je to dogajalo v TEŠ 6, verjetno bo povečana cena za okrog 120 do 135 %. Fino. Državni zbor bo to požegnal, vsi bodi tiho, nekateri si bodo nabasali žepe in jaz sem prepričan, da gre tukaj za dogovorno varianto, v prvi vrsti med Stranko Alenke Bratušek in med Socialnimi demokrati. To je moje absolutno prepričanje, ki temelji na kar nekih pogovorih z določenimi ljudmi, tudi kakšen ugled na terenu in podobne stvari. Vse skupaj je čudno. In hinavsko je tukaj notri napisano, da poroštvo po tem zakonu se ne podeljuje za projekt tretje razvojne osi kot tak, temveč samo za dele tretje razvojne osi, ki izpolnjujeta pogoje za podelitev poroštva. To je tisti odsek Velenje-jug-Slovenj Gradec. Ampak potem pa naprej piše takole, da je tudi za odseka Šentrupert-Velenje, to se pravi, od avtoceste po najlepših predelih zemlje, ki je hudičevo malo imamo v Sloveniji, je že sprejet državni prostorski načrt. Trasa je jasno določena, določeni so vsi potrebni cestni objekti, izvajajo se že nekatere aktivnosti v zvezi s pripravljalnimi deli in odkupi zemljišč, saj navedenih odsekov ni mogoče obravnavati ločeno od odsekov za kater se s tem zakonom predlaga poroštvo. Skratka, je že vse  pripravljeno, da bodo šli po dražji varianti, da bo nekdo pobasal kakšni sto milijonov v žep oziroma si jih bodo razdelili. Tisti, ki pa tam živijo bodo stali pač brez domov. 46 hiš približno bodo zrušili, okoli 120 hektarjev zemlje bodo uničili, gradili bodo na kupico nadvozov, podvozov, lukenj in ne vam kaj vse, nasipov za ceste in uničili in devastirali slovensko kulturno in naravno dediščino. Ampak to nikogar ne briga. Briga jih koliko bo kapnilo komu v žep. In to je tisto. In ta zakon je pravzaprav eno skrpucalo. Če primerjamo te kvazi izračune v zakonu s tem, kar je napisala slovenska inženirska zveza so tukajle bistvene razlike, na eni strani stroka, na drugi strani, po mojem mnenju, lopovščina. Kdo mislite, da bo zmagal? Kot vedno v Sloveniji: lopovi. Kot vedno v Sloveniji. Mislite, da bo kdo odgovarjal? Ne bo. Bodo imeli pa eni polne žepe. In če bodo s polnimi žepi hodili naokrog se jih nihče ne bo upal dotakniti, ker v Sloveniji se tolče po revežu ali pa po tistemu, ki govori resnico. To je slovenska realnost.  Mi bomo to podprli. Zakaj? Samo zaradi Korošcev in Dolenjcev. Zaradi tistih ubogih 17 in nekaj kilometrov, pa za tistih približno 6 kilometrov na Dolenjskem. Zato. Čeprav je to premalo. To pravzaprav ni nič. To je metanje peska v oči. V tem metanju peska v oči je gospa Bratuškova izvedenka, ena od taboljših, ne le v Sloveniji, bi kar rekel v Evropi. Na žalost pa sedi v tem amfiteatru kupica tudi bedakov, ki ničesar ne razumejo, ampak ki kimajo zaradi tega, ker določen minister ali ministrica nekaj zahteva. In pri teh zadevah ni važno kaj mislijo ljudje. To je tisto kar je narobe v tem parlamentu. In to je zelo narobe. Da do privatni interesi nad interesi države in državljanov, to je zločin. V kakšnih normalnih državah, celo v nekdanji Jugoslaviji se kaj takega ne bi moglo zgoditi. V drugih državah vidimo kaj se dogaja kadar se kakšne take zadeve izpeljejo. Kar kmalu so kakšni gospodje na odpisu, v zaporu in jim je zaplenjeno premoženje. Kaj pa pri nas? Hvala.
Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, spoštovani minister! Slovenci sami zase radi rečemo, da smo priden, delaven, če ne celo garaški narod. Za nas je delo ena najpomembnejših družbenih vrednot in danes bomo to vrednoto s predlaganimi spremembami še bolj utrdili in okrepili. Nagrajujemo predane posameznike in hkrati spodbujamo tiste, ki menijo, da se povedano po domače delo ne splača. Naj povem, da se delo mora izplačati. Odraz tega pa je stimulativno plačilo. Bruto plače Slovencev v Sloveniji so bolj obremenjene glede na druge primerljive države, to pomeni, da delavec v Sloveniji glede na enak bruto dohodek prejme nižji neto prihodek pa vendar Slovenija ni edina država, ki se sooča z visoko obremenitvijo dohodkov iz dela. To je težava večine držav članic OECD. Razbremenitev stroškov dela je že vrsto let med najpomembnejšimi zahtevami delavcev in sindikatov kot tudi delodajalcev, obrtnikov in podjetnikov a zavedati se moramo, da tako trdega oreha ne bomo strli z enim samim udarcem. Razbremenitev mora potekati postopoma in previdno, saj se nam bo sicer vrnila kot bumerang in povzročila kolaps javnofinančne stabilnosti. Eden prvih davčnih ukrepov, ki smo mu bili priča v letošnjem letu in ga občutili v naših denarnicah, je za razbremenitev regresa. Po novem, od regresa za letni dopust ni več treba plačati dohodnine in tudi prispevkov za socialno varnost ne, če ta ne presega povprečne bruto plače. V Poslanski skupini SAB menimo, da je bil ukrep uspešen, saj so številna podjetja svojim delavcem izplačala višje regrese in s tem pozitivno vplivala na njihov letni neto dohodek. Danes obravnavamo drugi paket davčnega svežnja za razbremenitev dohodkov iz dela - naj bo jasno – in nekaj protiukrepov, ki dodatno obremenjujejo kapital. Z razbremenitvijo dohodkov iz dela, se odzivamo tudi na zvišanje minimalne plače in sicer tako, da splošno olajšavo dvigujemo iz sedanjih dobrih 3 tisoč 300 evrov na 3 tisoč 500 evrov. Višja bo tudi dodatna splošna olajšava. Naj dodam, da se za vse tiste, katerih skupni dohodek znaša 13 tisoč 316 evrov, višina dodatne splošne olajšave določa linearno. Povedano drugače, se tem osebam dodatna olajšava znižuje glede na višino skupnega dohodka. S tem bomo zagotovili, da zaposleni zaradi zvišanja minimalne plače, ne bodo za nič prikrajšani. Sveženj davčnih sprememb prinaša tudi dvig meja vseh davčnih razredov, pri čemer se dohodninska stopnja v drugem in tretjem razredu niža za 1 odstotno točko. Z razbremenitvijo srednjega dohodkovnega reda, želimo kader, ki smo ga izobraževali v Sloveniji pri nas, tudi obdržati. Si pa ne zatiskamo oči, da so za dosego tega cilja, nujni dodatni ukrepi, ne samo nekaj 10 dodatnih evrov. Predlagane davčne spremembe pa ne bodo imele učinka le za srednji razred, temveč tudi za preostale razrede. Ob upoštevanju ukrepov za razbremenitev dela, se delavcu z minimalno plačo neto dohodek letno poveča za 150 evrov, delavcu s povprečno plačo za 477 evrov in delavcu z dvojno povprečno plačo za 614 evrov letno. Kot ukrep, ki sledi cilju omejitve zniževanja davčne osnove po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, se tudi na področju dohodnine pri zavezancih, ki dosegajo dohodke iz dejavnosti ter dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, omejuje zmanjšanje davčne osnove za zavezance, ki v tekočem davčnem letu ne izkazujejo davčne izgube. Omejitev višine znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti se zaradi uveljavljanja olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube v davčnem obdobju omejuje na 63 % davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. Omejitev znižanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti uvajamo zaradi uveljavljanja investicijske olajšave. To uvajamo skupaj z neizkoriščenim delom olajšave iz preteklih obdobij, a največ v višini 63 % davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. S tem omejujemo višino znižanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti tako, da se ne more določiti pod to višino oziroma se preostala davčna osnova vedno določi v višini vsaj 37 % davčne osnove. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala se zvišuje iz 25 na 27 in pol procentov. Prav tako se zvišujejo stopnje dohodnine od dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala. Tovrstne dohodninske stopnje so odvisne od obdobja in imetništva kapitala, zato stopnje dohodnine znašajo sledeče: po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala 20 %, doslej je bilo 15 %. Po dopolnjenih desetih letih imetništva kapitala 15 %, doslej je bilo 10 % in po dopolnjenih petnajstih letih imetništva kapitala 10 procentov, doslej 5. Na strani obdavčitve kapitala nekoliko zvišujemo stopnjo dohodnine od dohodka oddajanja premoženja v najem in sicer iz 25 na 27,5 %. Prav tako se zvišuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka oddajanja premoženja v najem in sicer, z 10 na 15 procentov. Da povzamem – predlagane spremembe davčne zakonodaje so narekovane spremembe Zakona o davčnem postopku. Ta se spreminja tudi zaradi prenosa mednarodnih davčnih pravil proti izogibanju davkom ter zaradi prenove sistema registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin. To bo odslej vpisoval davčni organ in ne več AJPES. V Poslanski skupini SAB ocenjujemo, da ukrepi razbremenitve dela ne bodo vplivali samo na blaginjo naših državljank in državljanov, temveč tudi na dobrobit vseh. Davčni sveženj namreč obeta večjo domačo uporabo in krepitev konkurenčnosti poslovnega okolja. To bo ugodno vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti Slovenije. Na drugi strani razbremenitve dohodkov iz dela nekoliko bolj obremenjujejo dohodke iz kapitala in dohodke pravnih oseb, saj so ti v Sloveniji nižji glede na stopnje v primerljivih državah. In da tovrstno prestrukturiranje je dobro. Zagotavlja nam stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke. Stabilnost vsakega ukrepa pa odpira vrata novim ukrepom, ki bodo dodatno razbremenili dohodke iz dela. Ne smemo pozabiti, da na neto plačo delavca ne vpliva le višina dohodnine, temveč tudi precej visoka stopnja prispevkov za socialno varnost. Slovenski delavci prispevke za socialno varnost plačujejo po drugi najvišji prispevni stopnji med državami članicami OECD. A pri tem ne gre zanemariti, da je obseg socialnih pravic pri nas večji kot v primerljivih državah. Poleg ukrepov na področju socialne zakonodaje, bodo potrebni dodatni ukrepi davčne zakonodaje. Teh ne bomo, kot že rečeno, se jih bomo lotili preudarno in tudi postopoma. Da zaključim. Razbremenitev dela iz naslova obdavčitve plač je le ena od zavez, ki smo jo SAB dali svojim volivcem. Ponosni smo, da jo zdaj skupaj s koalicijskimi partnerji tudi uresničujemo. Po našem mnenju delo ne sme biti zgolj sredstvo za preživetje, ampak dragocena vrednota, v kateri bomo našli motivacijo in zadovoljstvo. Verjamemo, da bo k dodatnemu zagonu prispeval tudi predlog davčnih sprememb. Ker se delo enostavno mora splačati ali kot je dejal starogrški dramatik Sofokles – brez dela nič ne uspeva. V Poslanski skupini SAB predloge zakonov podpiramo.  Hvala za pozornost.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim! Novela Zakona o letalstvu je bila s strani ministrice Alenke Bratušek oziroma vlade Marjana Šarca predlagana zaradi stečaja Adrie Airways in zaradi bojazni, da trg ne bo uspel urediti razmer na tem področju. Danes je bilo že nekajkrat povedano, ampak mislim, da je potrebno povedati še enkrat, kdo so grobarji Adrie Airways. Grobarji Adrie Airways so po tem vrstnem redu, kot jih bom zdaj naštel: vlada Boruta Pahorja, Socialni demokrati, vlada Alenke Bratušek, Jankovićeva Pozitivna Slovenija in vlada Mira Cerarja. To so grobarji Adrie Airways. Prva vlada zaradi tega, ker je Adrio Airways nenormalno zalagala z državnim denarjem preko državnih podjetij in postavljala nekompetentne uprave, drugi dve pa zaradi tega, ker je bila Adria prodana špekulativnemu skladu, kar je bilo že omenjeno – 4K. In zdaj pridejo tisti ljudje v Državni zbor in naj bi ta zapitek, ki so ga že v desetinah milijonov preko teh dokapitalizacij, ki so izginile neznano kam, ponovno plačevali davkoplačevalci, tokrat pa ne slovenskemu nacionalnemu prevozniku, ampak tujim letalskim družbam preko subvencij. Res brezsramno početje, moram reči in Slovenska demokratska stranka je na odboru predlagala, da se ta novela zakona umakne. V dveh členih je bila ta novela. Predlagali smo umik zaradi tega, ker nismo imeli na mizi nobenih finančnih izračunov, nismo imeli podatka niti kateri leti naj bi bili tisti, ki bi jih bilo potrebno subvencionirati. Če so bili nerentabilni do zdaj, zakaj že zdaj niso bili subvencionirani torej, zakaj šele po stečaju slovenskega prevoznika. Predsednik odbora tega ni hotel dati na glasovanje, čeprav bi to moral storiti in zaradi tega smo v razpravi opozorili na vse tisto, kar je bilo potrebno opozoriti in koalicija tokrat, čeprav je enotno glasovala, ni izbrala dovolj glasov in zakon je hvala bogu končal zakonodajno pot. Povem pa še enkrat, da take novele zakone s tako pomanjkljivo vsebino, brez, da bi imeli en finančni izračun, en podatek o tem kdaj. Ministrica sama je rekla: »Zakon sprejmemo na zalogo, ko bo, če bo, če sploh kdajkoli bo kaj potrebno po tem zakonu poseči.« Lepo vas prosim. Ob tem, da vemo, da je subvencioniranje letalskih linij v mednarodnem prometu zelo sporno. Države tiste, ki te mehanizme poznajo, subvencionirajo notranje lete, ampak Slovenija na tem področju nima vzpostavljenega nekega letalskega prometa, ker je premajhna, pa tudi ta zakon, ta novela zakona temu ne bi bila namenjena.  Slišimo, da na drugi strani, drugi član vlade pa razmišlja o popolnoma drugi poti. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek naj bi pripravljal podlage za ustanovitev novega državnega letalskega prevoznika. Ja, glejte, jaz mislim, da je skrajni čas, da se te neumne poteze nehajo. Lepo vas prosim, dajte se ukvarjati s tistim s čimer naj se vlada ukvarja, da bodo ljudje v tej državi imeli boljši položaj in omogočite z ukrepi, ki pa jih ministrstvo ima na voljo, da bo trg najkasneje do konca tega leta zadeve uredil in jih bo, ker jih že ureja brez kakršnihkoli podpor in brez kakršnihkoli ukrepov vlade in ministrica. Verjetno si ne želimo, da bi ponovno prišli v situacijo, da bomo za neko karto plačevali 500 evrov, plačevali so jo pa večinoma tisti, ki so financirani iz javnih financ, če lahko za isto storitev dobimo karto za 120 evrov. In da bi še ta razlika šla v obliki neke subvencije nekim prevoznikom.   Mislim, da so tu napačne poti in je treba ta razmišljanja ustaviti. Napaka je bila vložena leta 2011, ko so Socialni demokrati na preko noči sklicani seji treh odborov zagotovili 50 milijonov evrov dokapitalizacije temu letalskemu prevozniku, ki je šel zdaj v stečaj, pa banke še 74(?), 24 milijonov evrov v obliki konverzije terjatev iz državnih podjetij. Napaka druga je bila narejena takrat, ko se je začelo to Adrio Airways prodajati. Sklep o tem, da gre v prodajo, je sprejela Vlada Alenke Bratušek 2013, realizacijo pa Vlada Mira Cerarja 2016 in takrat se je vedelo, da je kupec 4K, ki je kupil to Adrio Airways za 100 tisoč evrov, pred tem pa je država vanjo dala dodatnih 3 milijone 100 tisoč evrov, špekulativni kupec, ker je pred tem potopil že najmanj tri podjetja. Torej je največja odgovornost na tistih, ki ste danes ponovno prišli s predlogom, da bi pa še dodatno subvencionirali tokrat ne slovenskega prevoznika, ampak tuje prevoznike. Zaradi tega smo v Slovenski demokratski stranki zadovoljni, da je ta zakon zakonodajno pot končal in apeliramo na ministrico, da vzpostavi vse mehanizme, da bo trg ta izpad, ki smo ga sedaj bili deležni, do konca leta uredil. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče.  Gospod Franc Rosec v imenu Poslanske skupine Slovenska demokratska stranka.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala, gospod poslanec za predstavitev stališča vaše poslanske skupine. Sedaj pa imate besedo gospod Robert Polnar, Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite gospod poslanec.
Hvala lepa.  Soniboj Knežak bo predstavil še stališče Poslanke skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za vašo predstavitev. Dr. Matej Tašner Vatovec, v imenu Poslanske skupine Levica. Izvolite.
Hvala lepa. Aleksander Reberšek bo predstavil stališče Poslanke skupine Nove Slovenije-Krščanski demokrati. Izvolite.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospod poslanec, izvolite.
Lep pozdrav vsem prisotnim!  Predlagatelj navaja, da predlog zakona daje poroštvo za obveznosti družbe 2TDK in družbe Dars v skupni višini 777 milijonov evrov, in sicer družbi 2TDK do skupne višine 417 milijonov evrov, za izgradnjo drugega tira Koper-Divača in družbi Dars za izgradnjo dela tretje razvojne osi od Velenja do Slovenk Gradca in odseka Novo mesto-Osredek do skupne višine 360 milijonov evrov. Ob tem je pomembno omeniti, da poroštvo za Dars ni ključnega pomena za pričetek izgradnje tretje razvojne osi, saj lahko omenjena družba najame kredit samostojno, seveda pa pod slabšimi finančnimi pogoji. Med tem ko smo na drugi strani priča zgodbi podjetja 2TDK, katero brez poroštva države zemljiščne investicije ne more izpeljati. Zato se upravičeno pojavlja vprašanje, zakaj je projekt tretje razvojne osi / nerazumljivo/ drugega tira. Seveda bi si v Slovenski demokratski stranki želeli, da bi danes glede poroštva odločali o celotni trasi tretje razvojne osi in ne samo v delih. Kljub vsem pomislekom, ki se porajajo, še posebej glede gradnje drugega tira moramo poudariti, da bo Slovenska demokratska stranka v prvem branju podprla zakon o poroštvu. Ker je tako prva kot druga vlada Janeza Janše tretjo razvojno os uvrstila med prioritetne projekte in da la projektu pospešek, saj je bil državni prostorski načrt za južni del tretje razvojne osi sprejet decembra 2012, državni prostorski načrt za odsek Velenje-Slovenj Gradec pa v letu   (nadaljevanje) 2013. Moram pa poudariti, da bomo v nadaljevanju z amandmaji predlagali odvzem poroštva za podjetje 2TDK.  Hvala.
Hvala, predsedujoči. Spoštovani kolegice, kolegi! Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o letalstvu, katerega predlagateljica je Vlada, 10. oktobra letos, je bil že deležen obravnave na matičnem delovnem telesu, kjer pa ni dobil zadostne podpore, ki bi ga uvrstila na naslednjo stopnjo parlamentarnega odločanja. Vlada je v zakonskem predlogu zapisala, da je glavni cilj predlagane dopolnitve določiti pravno podlago, ki bi omogočila vzpostavitev obvezne gospodarske javne službe za mednarodni redni zračni prevoz. Če bi predlagana zakonska novela bila deležna podpore že na odboru, bi danes odločali o tem, da se v slovenskem pravnem redu vzpostavi možnost za vzpostavitev mednarodnega reda rednega zračnega prevoza kot obvezna javna služba. V primeru nenadnega stečaja ali prenehanje opravljanja dejavnosti letalskega prevoza s strani letalskega prevoznika Adria Airways, ki smo bili tudi priča in v primeru, da drugi letalski prevozniki EU glede na velikost trga in potniški potencial, ne bi pričeli opravljati mednarodnega zračnega prevoza v Sloveniji oziroma v Slovenijo, potem bi bilo možno pod pogoji že omenjene uredbe vzpostaviti obveznost te javne službe in na ta način zagotoviti morebitne izgube letalskih povezav, ki so za našo državo velikega pomena. Kot je že bilo omenjeno na razpravi odbora je stroške in prevoze / nerazumljivo/ jim je težko določili v naprej, saj Ministrstvo za infrastrukturo ne more v naprej določiti katere letalske povezave so za državo pomembne in katere niso. Kljub temu bi ta zakonski predlog dal zgolj pravno možnost oziroma podlago za vzpostavitev gospodarske javne službe, kar pa ne pomeni, da bi se kar takoj vsevprek plačevalo, subvencioniralo tuje letalske prevoznike. Socialni demokrati smo predlagano rešitev prepoznali kot rešitev, ki gre v pravo smer, kljub temu, da smo imeli kar nekaj pomislekov in zadržkov v razpravi matičnega odbora.
Spoštovani podpredsednik, spoštovani državni sekretar s sodelavko, spoštovane poslanke in poslanci, vsem vam in vsem državljanom čestitam ob našem današnjem državnem prazniku. Seveda v Poslanski skupini Nove Slovenije podpiramo predloge, ki jih prinaša ta predlog zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Dve glavni rešitvi sta izvzem kadrovskih štipendij ter dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo dijakov in študentov iz dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Dijaško in študentsko delo se izvzame do višini posebne osebne olajšave, zato delo v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, torej je po novem do 3500 evrov. Posledično se bo izboljšal položaj družin, dijakov in študentov, ki opravljajo takšno delo, predvsem tistih z več otroki. V Novi Sloveniji smo namreč s to novelo želeli odgovoriti na pozive številnih družin, ki so opozarjale, da so zaradi počitniškega dela svojih otrok kaznovane. Zaradi dodatnega zaslužka se namreč pogosto zgodi, da družina pade v višji dohodkovni razred pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev kot so otroški dodatek, plačilo vrtca in državne štipendije. To pa je izjemno nepravično, predvsem pa daje popolnoma napačno sporočilo mladih, da se delo ne splača. S takšnim pristopom pa si delamo medvedjo uslugo. V Novi Sloveniji trdimo nasprotno, delo se mora splačati. Kdor dela predvsem tisti, ki si s tem zagotovi dodatna sredstva za študij oziroma stanovanje za čas študija, mu mora ostati več, delo se mora splačati. Iz podobnega vzroka predlagamo tudi izvzem kadrovskih štipendij. Menimo, da bo ta ukrep povečal motivacijo mladim talentom iz socialno ogroženih šibkih družin za pridobitev kadrovske štipendije. Veljavna ureditev številne mlade odvrača od kadrovskih štipendij, saj njihovo prejemanje na strani štipendista lahko pomeni, da bo njegova družina izgubila ali se ji bodo pomembno zmanjšali socialni in družinski prejemniki. V preteklih letih so sredstva za kadrovske štipendije ostajala neporabljena. Prizadevati pa bi si morali za širjenje kadrovskih štipendij tudi skozi sistem davčnih olajšav za kadrovske štipendije, ki bi lahko nadomestila trenutno sofinanciranje. Trenutna demografska slika ter potrebe po kvalificirani delovni sili, ki narekuje gospodarski razvoj in prihodnost dela terjajo od nas, da razmišljamo o odpravi ovire, ki mladim otežujejo odločitve za delo, ki si ga želijo oziroma delo za katerega obstajajo dejanske dolgoročne potrebe. Štipendijska davčna in socialna politika morajo slediti tem trendom. Da gre predlog v pravo smer dokazuje tudi javna podpora Študentske organizacije Slovenije in klubu slovenskih podjetnikov, ki pozdravljata in podpirata predlog. Kot sem že na začetku rekel bo Poslanska skupina Nove Slovenije glasovala za zakon.
No, me je razveselil ta zadnji zaključek, da je treba slediti slovenskemu interesu. Tega po navadi do zdaj ni bilo. Zmeraj smo kimali Evropski uniji. Govorili ste o Kitajski in začeli ste na enem koncu. Tisti pomemben del je pa transportna pot v sredini. Če se Slovenija ne vključi preko svojega položaja na severnem Jadranu in Podonavju, bomo izviseli. Prometne poti naj bi šle preko severnonemških pristanišč in pa preko Suez–Grčija–Italija, Slovenija je pa tukaj evakuirana. Zato je treba tukaj narediti projekt, ki bo Slovenija vključeval v ta evropski projekt, in to po celinskih, vodnih poteh kakor tudi po železnici, enostavno rečeno. Te transportne poti so silno pomembne. Če jih ne bomo imeli, nas ne bo. Dejstvo je, da nas hočejo odriniti in skupni evropski pristop ne upošteva Slovenije v tej zadevi. Če povem samo eno stvar, da je recimo že skupščina leta 1992 ponovno obravnavala možnost povezovanja donavskega bazena po vodi z Jadranskim morjem. Italijani in Madžari so bili pripravljeni sodelovati pri tej zadevi, potem je to zamrlo. V bistvu gre tukaj za zadevo, ki jo je začela že skupščina nekdanje socialistične Republike Slovenije. Zakaj ne bi na evropskem nivoju sprožili teh vprašanj in jih začeli malo širše obravnavati? Konec koncev, dajmo nehati razmišljati o vseh drugih in dajmo razmišljati o lastni državi.  Kar se tiče teh transportnih poti, so najcenejše, najbolj enostavne in infrastruktura, ki jo naredimo ob gradnji teh transportnih poti, ostane za vse večne čase in jo vedno lahko izkoriščamo.
Najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem! Na papirju imamo v liberalnih demokracijah kot naj bi to imeli tudi v Sloveniji, tri medsebojno neodvisne veje oblasti; sodno, zakonodajno, izvršno. Danes zakonodajna veja, torej Državni zbor sprejema zakon o samem sebi, Zakon o Državnem zboru in podton sprejemanja tega zakona je, da se z njim Državni zbor zagotavlja svojo avtonomijo napram izvršni veji oblasti, se pravi Vladi. No bolj kot zakon, ki bi Državnemu zboru avtonomijo zagotavljal, je to zakon, ki dokazuje, da v resnici sedaj ali v praksi Državni zbor te avtonomije nima, da je žal podrejen Vladi in da so poslanske skupine koalicije ne glede na to ali gre za desno ali moderno sredinsko koalicijo tako ali drugače podrejene Vladi, da poslanci ne odločajo in delujejo skladno z 82. členom Ustave po svoji vesti, ampak kot glasovalni stroj vsakokratne vlade. Tega dejstva ne potrjuje zgolj preprosto statistični pregled, ampak tudi simptomatičen primer spremembe sprejemanja proračuna Državnega zbora. čeprav je ravno Državni zbor tisti, ki proračun sprejema, odloča o tem, če mu bomo namenili sredstva in če mu ne, tudi koliko sredstev bo vsako leto imel Državni zbor, se na koncu vedno pristane na tem, da je poračun nekaj kar pripravi Vlada in kot tak tudi obvelja. Simptom tega je banalno bil prikazan že na seji Komisije za narodni skupnosti, kjer so predstavniki Vlade v tem prvem krogu obravnave proračuna že zatrjevali proračun je zaprt kot nekako krilatico, ki me je spomnila na tiste Pučnikove besede o mrtvi Jugoslaviji, se pravi proračun je zaprt in to je konec. Čeprav vemo dobro, da gre pri tej prvi fazi, ko na matičnih delovnih telesih obravnavamo proračun. za povratno informacijo Državnega zbora, ki jo daje Vladi zato, da proračun popravi, ampak ne, v prvi fazi je proračun že zaprt in zgodba je zaključena. In v tem nam tudi zakon ne bo pomagal, noben amandma zelo verjetno, ki bo vložen s strani opozicije k proračunu ne bo sprejet, ker je proračun zaprt in mora ostati tak kot je, če poslušamo besede ministra za finance in to je tisto kar kaže na to, da dejansko Državni zbor nima nikakršne avtonomije pri sprejemanju že državnega proračuna in je zgolj podrejen tistemu kar je navodilo s strani finančnega ministrstva. Tako, da na žalost Zakon o Državnem zboru ne more prinesti avtonomije, avtonomijo lahko prinese neka drugačna drža poslank in poslancev predvsem koalicijskih, drža, ki bo v prvi vrsti se držala tega, ker je na koncu prejšnjega stališča povedal kolega Möderndorfer, se pravi, da bodo zakoni, ki se bodo sprejemali v Državnem zboru predvsem v korist ljudstva. In to prepogosto ostaja nekaj kar je v drugem planu. Zdaj ob načelnem vprašanju avtonomije Državnega zbora, ki je zakon, kot rečeno, ne bo prinesel ali pa vsaj ne v celoti, zakon prinaša tudi nekatere odmike od sistema javnih uslužbencev, ki so se z amandmaji koalicije še dodatno povečali do česar imamo v Levici seveda jasne in močne zadržke. Zaradi navedenega v Levici zakona ne bomo podprli.
Hvala za besedo gospod predsednik Državnega zbora. Gospe poslanke, gospodje poslanci! Pri obravnavi spleta davčnih zakonov bom začel z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Najprej gre za delni prenos direktive o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom. V slovenski pravni red se prenašata dva inštituta iz direktive Sveta Evropske unije, iz julija 2016, ki neposredno vplivata na delovanje notranjega trga. Inštituta je potrebno prenesti v slovenski pravni red do konca letošnjega leta in se nanašata na implementacijo pravil glede izstopne obdavčitve in pravil v zvezi s hibridnimi neskladji. Predlagane so spremembe in dopolnitve v primerih kadar davčni zavezanec prenese sredstva ali svojo davčno rezidentstvo iz Slovenije. Določa se obdavčitev ekonomske vrednost morebitnega kapitalskega dobička, ustvarjenega v Sloveniji, tudi če ta dobiček v času izstopa še ni bil realiziran. Opredeljujejo se pogoji glede odloga plačila davka in sicer v največ petih enakih letnih obrokih. Spremenjeni zakon prinaša tudi pravila za odpravljanje oziroma nevtralizacijo učinkov hibridnih neskladij med državami članicami in s tretjimi državami, ki nastanejo zaradi vzajemnega delovanja različnih pravnih sistemov. V skladu z novimi pravili se zavezancu bodisi zavrne odbitek plačila odhodkov ali izgub, bodisi se od njega zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek. Za sredstva vzeta v poslovni najem se bo za izračun najvišje letne amortizacijske stopnje, uporabljala dejanska amortizacijska doba sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe sredstva v poslovnem najemu.   (nadaljevanje) Glavne spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se nanašajo na višjo obdavčitev kapitala, pri čemer je najpomembnejše znižanje davčne osnove. Do sedaj so lahko zavezanci gospodarski subjekti zniževali davčno osnovo v tolikšni meri, da jim sploh ni bilo potrebno plačati davka od dohodkov pravnih oseb. Možnost zniževanja davčne osnove se po novem omejuje tako, da je priznana največ do višine 63 odstotkov. Posledica tako določene omejitve je uvedba najnižje efektivne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na ravni 7 odstotkov. Izpostaviti velja, da je podobo tudi v Zakonu o dohodnini, glede omejitve davčne osnove za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost ter za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Znižanje davčne osnove bo ravno tako možno do 63 odstotkov osnove. Poslanci Poslanske skupine Desus podpiramo uvedbo minimalne efektivne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki bo po vzoru nekaterih drugih držav povečala efektivno obdavčitev podjetij in s tem naložila, da vsa podjetja plačujejo državi tovrstne dajatve. Odprta zadeva, ki se pojavlja s tem v zvezi se nanaša na vpliv uvedbo minimalne efektivne stopnje na investicijske odločitve podjetij. Pričakujemo, da bo morebitni negativni vpliv zanemarljiv, zato ker je investiranje v razvoj tehnologije, trženje in v zaposlene neizogibna nuja vsakega poslovnega subjekta, ki uresničuje svojo vizijo in smotre in pri tem ne more zaobiti razvoja lastnih konkurenčnih prednosti. Predlagatelj je v postopkih priprave spremembe in dopolnitev napovedoval tudi dvig nominalne stopnje davka z 19 na 20 odstotkov, vendar se to ni zgodilo. Davčna stopnja ostaja 19 odstotkov tako bo slovenska efektivna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb še vedno ena od najnižjih v Evropi. Ob uvedbi 7 odstotne minimalne obdavčitve bi po ocenah po prejšnja efektivna stopnja na podlagi podatkov za leto 2017 znašala 13,94 odstotka. Upoštevaje obračunske podatke za leto 2018 pa znaša povprečno efektivna stopnja ob uvedbi 7 odstotne minimalne obdavčitve 14,4 odstotka in ponovno poudarjam nominalna stopnja je 19 odstotkov. Finančni učinek tako spremenjenega zakona za državni proračun je plus 47 milijonov evrov. Med štirimi davčnimi zakoni so po učinkih in posledicah najbolj izrazite spremembe določb Zakona o dohodnini, zato ker se z njimi dosega glavni cilj davčnih modifikacij, znižanje obremenitev dohodkov iz dela ter povišanje obremenitev dohodkov iz kapitala. Splošna olajšava se bo dvignila s 3 tisoč 302 na 3 tisoč 500 evrov za voljo določitve enotnega mehanizma določanja dodatne splošne olajšave z linearno enačbo bodo vsi zavezanci, ki prejemajo skupne dohodke do višine 13 tisoč 316 evrov upravičeni do dodatne splošne olajšave, ki se znižuje linearno v odvisnosti do višine skupnega dohodka. V okviru davčnih razredov v Zakonu o dohodnini se bo zvišala meja prvega razreda na 8 tisoč 500 evrov, dvignila se bo zgornja meja drugega razreda z 20 tisoč 400 na 25 tisoč evrov. V drugem razredu bo tudi nižja mejna davčna stopnja 26 odstotkov namesto dosedanjih 27. V tretjem razredu se bo dvignila zgornja meja razreda iz 48 tisoč evrov na 50 tisoč evrov ter znižala mejna stopnja s 33 na 32 odstotkov. Zgornja meja četrtega razreda se bo končala pri 72 tisoč evrih namesto dosedanjih 70 tisoč 907. V predlogu zakona določena zgornja meja četrtega razreda 80 tisoč evrov je bila z odločitvijo matičnega delovnega telesa znižana na 72 tisoč evrov, kar je bolj proporcionalno glede na spremembe meja razredov na ostalih nivojih. Vsekakor ne more biti cilj predlaganih davčnih popravkov, da se najbolj dvigne prag petega razreda, kamor sodijo zavezanci z najvišjimi dohodki. S prvim dnem leta 2020 se bo izvedel zakonsko določen dvig minimalne plače. Predlagane spremembe   (nadaljevanje) dohodninskega zakona omogočajo, da njenim prejemnikom ne bo treba plačati dodatne akontacije dohodnine, kar bi lahko izničilo učinek dviga ali celo poslabšalo njihov davčni položaj.  Poslanci Poslanske skupine Desus razumemo tako oblikovan predlog kot eno bistvenih prednosti novih dohodninskih razredov. Podpiramo tudi razbremenitve ostalih davčnih zavezancev, saj so realna pričakovanja, da se bodo tako povečale neto plače, katerih učinek bi se nato moral odraziti v povečani potrošnji.  Spremembe Zakona o dohodnini pomembno vplivajo na dohodke tistih upokojencev, ki plačujejo akontacijo dohodnine. Na podlagi obstoječe zakonodaje so upokojenci z mesečno pokojnino do tisoč 96 evrov oproščeni plačila akontacije. Po novem bodo oproščene akontacije dohodnine pokojnine do višine tisoč 174 evrov. Pri pokojninah, višjih od tega zneska, bo akontacija dohodnine nižja, kot je veljalo do sedaj. Pri tem pa je treba upoštevati, da se bodo letos decembra pokojnine izredno uskladile za 1,5 % ter januarja prihodnje leto redno uskladile za 3,5 %. To pomeni, da se bo povišala tudi davčna osnova za obračun akontacije dohodnine.  Napovedan negativen učinek predlaganih sprememb za prihodke državnega proračuna je ocenjen na 135 milijonov evrov. Del nadomestitvenih učinkov je v istem zakonu predviden z dodatno obdavčitvijo kapitala fizičnih oseb. Davčna stopnja obdavčitve kapitalskih dohodkov iz naslova obresti in dividend se spreminja, s 25 na 27,5 %. Podobno je predlagano tudi v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Zavoljo dviga normiranih stroškov z 10 % na 15 % bo efektivna davčna stopnja dohodkov od najemnin nižja. Pričakovati je, da bo to imelo blažilni učinek na pritiske za rast tržnih najemnin.  Prvotno je bila v predlogu Zakona o dohodnini predlagana ohranitev višine posebne olajšave za rezidente, ki se izobražujejo in imajo status dijaka ali študenta, v višini 3 tisoč 302 evra, kar bi ukinilo vezanost na novo določeno splošno olajšavo. Argumenti opozicijskih poslank in poslancev, ki so temu nasprotovali, so bili prepričljivi, zato je bila ta določba na odboru z amandmajem odpravljena. Olajšava za dijake in študente bo torej veljala v enaki višini, kot je določena za splošno olajšavo.  Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov je bil sprejet junija 2008. Uvedel je 40 % davčno stopnjo za davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta, pred potekom 12 mesecev imetništva oziroma 12 mesecev od sklenitve posla. Obdavčitev po več kot 12 mesecih je podobna kot za kapitalske dohodke v dohodnini. Zakon je s takšnimi določbami dejansko zavrl opravljanje poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, tudi tistih, ki bi jih lahko spodbujal, denimo, zavarovanje valutnih poslov fizičnih oseb. Finančni učinek davčnih sprememb tega zakona je zanemarljiv, saj gre za povečanje prihodkov v višini 30 tisoč evrov letno. V Poslanski skupini Desus se strinjamo s popravki določb v zakonu, ki sledijo rešitvam obdavčitve kapitalskih dohodkov v Zakonu o dohodnini.  Spremembe in dopolnitve Zakona o davčnem postopku so potrebne zaradi sprememb in dopolnitev na področju obdavčitve dohodkov fizičnih oseb z dohodnino, sprememb na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb in zaradi delnega prenosa evropske direktive o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom.  Gospe poslanke, gospodje poslanci! Rekapitulacija pričakovanih posledic predlaganih ukrepov na področju davčne zakonodaje pomeni: sprememba dohodninske lestvice in višina splošne olajšave ter uvedba linearne olajšave bodo povzročile zmanjšanje davčnih prihodkov za 135 milijonov evrov; pri tem so upoštevani 3 milijoni evrov izpada manj zaradi znižanja meje petega razreda z 80 tisoč na 72 tisoč evrov. Povečana obremenitev kapitalskih dohodkov in najemnin po Zakonu o dohodnini bo povečala davčne prihodke za 17 milijonov evrov. Davčni prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb se bodo povečali za 47 milijonov evrov. Neto učinek sprememb dohodninskega zakona je tako minus 118 milijonov evrov, neto učinek sprememb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pa je plus 47 milijonov evrov. Neto učinek celotnega sklopa davčnih zakonov na davčne prihodke državnega proračuna je tako minus 71 milijonov evrov. Dohodnine bo manj za 118 milijonov, k temu je treba prišteti še učinke razbremenitve regresa med 90-mi in 100-mi milijoni evrov, skupaj približno 215 milijonov evrov. Zato je povsem na mestu vprašanje poglavitni vir financiranja česa je dohodnina. Odgovor je nedvoumen in je nazorno zapisan v Zakonu o financiranju občin, viri financiranja občin, lastni davčni viri so prihodki od 54 % dohodnine vplačane v predpreteklem letu pred letom za katero se izračuna skupna primerna poraba občin, zniževanje dohodninskih prihodkov pomeni neposreden udar na koncept financiranja občin. Gospe in gospodje, središčna logika lokalne samouprave je preprosta. Temelj sodobne demokracije in legitimnosti je decentralizacija javnih zadev in pristojnosti na nižje ravni državne organiziranosti. Načelo subsidiarnosti je svetinja teh procesov. Uveljavlja vertikalno delitev oblasti, ki navpično konkurenco pristojnosti in odgovornosti gradi od spodaj navzgor. Lokalna samouprava preprosto ureja celo vrsto javni zadev z lastno odgovornostjo, lastnimi viri in v interesu lokalnega prebivalstva. Občina se financira iz lastnih virov, finančni viri morajo biti sorazmerni z obsegom nalog in pooblastil ter s pristojnostmi in obveznostmi občin. Financiranje lokalnih javnih zadev je torej neločljivo povezano s pristojnostmi, z zakonom določenimi nalogami in pooblastili oziroma pravicami in obveznostmi občin. Finančni viri občin imajo tri temeljne značilnosti, morajo biti sorazmerni z obsegom nalog, pristojnostmi in odgovornostmi občin. Zagotovljena mora biti diskrecijska pravica lokalnih oblasti, da prihodke in ravni izdatkov prilagodijo lokalnim prioritetam in ostajati mora solidarnostna shema oziroma finančna izravnava, ki omogoča občinam, ki ne zberejo zadosti virov, izvajanje nalog in pristojnosti. Finančna izravnava kot koncept, ki naj bi v prihodnje nadomestil znižanje prihodkov iz dohodnine pri financiranju občin, je koncept, ki je popolnoma zgrešen. Bistvo finančne izravnave je namreč, da omogoča zgolj preživetje, da temelji na prerazdelitvi državnih virov financiranja in predvsem ne spodbuja nikakršnega razvoja. Občine brez finančne avtonomije nimajo vzvoda za lastne razvojne projekte, ki so bistvo lokalne demokracije. Zniževanje dohodninskih prihodkov brez ustreznih nadomestil tudi neposredno vpliva na bistvo lokalne demokracije, se pravi na razvojne potenciale občin, to je treba povedati. Gospe in gospodje, dejstvo je, da bodo davčni prihodki v deležu bruto domačega proizvoda za leto 2020 nižji kakor je to predvideno v realizaciji za leto 2019. Leta 2019, če bo vse tako kot mora biti, bo delež davčnih prihodkov v BDP-ju 18,10 %, prihodnje leto pa 17,92 %. Na ta podatek je treba gledati v perspektivi zagotavljanja novih virov financiranj za izvrševanje prihodnjih zakonskih obveznosti, predvsem pa v perspektivi potreb nastajajočih zaradi procesov staranja prebivalstva.  V Poslanski skupin Desus bomo tri od štirih predlaganih zakonov podprli soglasno. Predlog sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini pa bomo podprli   (nadaljevanje) z večinsko podporo poslancev poslanske skupine.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. v skladu z razlago Komisije za Poslovnik iz dne 9. decembra 2009, Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJA, REDNI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo predložila skupina 25-ih poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Predlog zakona je na 9. seji 9. oktobra 2019 obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.  Miha Kordiš bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica. Izvoli.
Hvala, gospod poslanec za predstavitev vašega stališča. Gospod Blaž Pavlin v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija-Krščanski demokrati. Izvolite, gospod poslanec.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine. Sedaj imate besedo gospod Jani Ivanuša, Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke.  Gospod poslanec, mikrofon je vaš.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.  Kot predzadnji imate besedo gospod Jože Lenart, Poslanska skupina Lista Marjana Šarca.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa. Vojko Starović bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Izvolite.
Spoštovani predsednik, predstavnika Vlade, kolegice in kolegi poslanci! Predlagani Zakon o Državnem zboru, ki ga obravnavamo danes, je prvi zakon v samostojni Sloveniji, ki celovito ureja organizacijo in način delovanja Državnega zbora. Za razliko od Državnega zbora je delovanje večine najvišjih organov v Republiki Sloveniji urejeno z zakonom. Tako imamo Zakon o Državnem svetu, Zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, Zakon o Vladi Republike Slovenije, Zakon o Banki Slovenije, Zakon o Računskem sodišču in Zakon o Ustavnem sodišču. Delovanje Državnega zbora zdaj ureja predvsem poslovnik, ki pa ne ureja vseh vprašanj in posebnosti, ki jih zahteva narava dela Državnega zbora. Predlagani zakon je podlaga za dosledno zagotavljanje finančne, upravne in varnostne avtonomije Državnega zbora, jasno je opredeljen status generalnega sekretarja, podlaga je za ureditev delovanja služb Državnega zbora, posebnosti in nekaterih delovnopravnih vprašanj, varovanje Državnega zbora, mednarodno sodelovanje in druga vprašanja, s čimer se bo zagotovila celovita zakonska ureditev delovanja Državnega zbora kot institucije. Avtonomija ni namenjena zgolj formalnemu uresničevanju načela enakosti med državnimi organi, temveč je nuja zaradi izvajanja ustavnih pristojnosti in funkcije Državnega zbora in učinkovitega delovanja političnega sistema. Državni zbor si mora izboriti avtonomijo predvsem v razmerju do izvršilne oblasti, ki ima dejansko največjo moč v državi.  Opozoril bi predvsem na dve poglavitni rešitvi, ki ju prinaša predlagani zakon. Prva se nanaša na sredstva za delovanje Državnega zbora, ki si jih samostojno določi Državni zbor in so sestavni del proračuna Republike Slovenije. Višina sredstev se določi tako, da omogoča izvajanje pristojnosti in delovanje Državnega zbora. O porabi sredstev odloča Državni zbor samostojno, nadzor nad porabo sredstev opravlja Računsko sodišče. Druga pa se nanaša na vstop preiskovalnih organov, ki izvajajo sodne odredbe v prostorih Državnega zbora. To področje do sedaj ni bilo urejeno. Po novem bo moralo sodišče, ki je odredilo preiskavo, pred izvedbo hišne preiskave oziroma preiskave elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov v prostorih Državnega zbora o tem obvestiti predsednika Državnega zbora. Pri izvedbi preiskave bo lahko navzoč predstavnik Državnega zbora, pri izvedbi preiskave v prostorih poslanske skupine, preiskovalne komisije ali delovnega telesa pa bo lahko navzoč tudi predstavnik navedene poslanske skupine ali delovnega telesa, v katerega prostorih se opravlja preiskava.  Poslanci Nove Slovenije bomo predlog zakona podprli.
Danes se z zadovoljstvom poslavljamo še od enega, verjetno pa ne zadnjega, poskusa stranke SDS, da pod pretvezo odločbe Ustavnega sodišča pred javni interes postavlja svoje politične interese, interes zasebnih šol in interes z denarjem napolnjene rimo-katoliške cerkve. Stališče Levice poznate. Vsak cent za zasebne šole je cent manj za razvoj in kakovost javne šole. Vsak cent za zasebne šole je cent preveč. Odločitev Ustavnega sodišča je politično dejanje. Politično dejanje, ki je s tesno večino 5:4 spremenilo odločitev istega Ustavnega sodišča, v drugi sestavi, iz leta 2001. Politična odločitev, ki je v izrazitem interesu zasebnih šol in organizacij, ki so s tem pridobile priložnost za dodatno preusmerjanje proračunskega denarja iz računov javnih osnovnih šol na račune zasebnih. Je tudi politična odločitev, ki Slovenijo spreminja iz socialne v neoliberalno državo. V Levici socialne države ne damo. Zanjo se bomo borili povsod in vedno. Vloga socialne države je namreč, da z zbranimi sredstvi skrbi za zagotavljanje enakega izhodiščnega položaja vseh in da na osnovni ravni odpravlja vse vire neenakosti in nepravic, ki v družbi obstajajo, tako, da vlaga v javno izobraževanje, zdravstvo, socialo, izboljšuje položaj tistih, ki so v družbi najbolj marginalizirani, najbolj prikrajšani. Socialna država je tista, ki lahko prav vsaki posameznici in posamezniku, brez izjem, omogoča uresničevanje vseh njegovih ali njenih potencialov. Socialna država je osnova svobode posameznika. Odločitev Ustavnega sodišča banalizira določbo Ustave, ki pravi, da je Slovenija socialna država. Država je namreč socialna samo toliko, kolikor je močan njen sistem javnih služb. V konkretnem primeru se pogovarjamo o mreži laičnih javnih osnovnih šol. Ustavno sodišče je pokazalo čisto pravi neoliberalni obraz, ko je v obrazložitvi napisalo, da gre v Sloveniji za izrazito prevlado javnih osnovnih šol, kot da bi bil obstoj kakovostne široke mreže javnih šol problem. Če je za Ustavno sodišče prevlada javnih, vseh dostopnih osnovnih šol problem, potem je za nas v Levici problem neliberalno politično nastavljeno Ustavno sodišče, ki ne brani Ustave, ampak partikularne interese političnih strank, interesnih skupin in kapitala. Ustavno sodišče namreč ni orakelj objektivnega tolmačenja Ustave, ampak prepogosto sredstvo za dosego političnih ciljev. Stranka gospoda Janše to dobro ve, ker je ravno ta stranka predlagateljica tega zakona, Ustavno sodišče največkrat uporabila in zlorabila za dosego svojih političnih ciljev in partikularnih ciljev svojih političnih zaveznikov. Hvala.
Kot sem povedal, bomo zasledovali slovenski interes, a je treba vedno iskati tudi ravnovesje med Kitajsko kot partnerico in tudi Kitajsko kot tekmico. Vemo, da potekajo tudi na nivoju Evropske unije široke razprave o tem. Različne države imajo različna mnenja.  Kar se tiče transportnih poti, bomo največ naredili, če zgradimo drugi tir, da bo Luka Koper lahko polnokrvno delovala. Ker Luka Koper je zagotovo, kot sem že povedal prej, pomemben partner za uvoz kot tudi izvoz. In tukaj bi bilo najbolj pomembno, da bi dogradili ta drugi tir in postali konkurenčnejši in s tem omogočili tudi večji pretovor. Hvala.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani!  Namen predloga zakona, ki je pred nami je, da se kadrovske štipendije in dohodek od začasno ali občasno delo dijakov in študentov ne vštevajo v dohodek družine pri uveljavljanju socialnih pravic iz javnih sredstev. Gre za zneske do višine posebne osebne olajšave. Posledično bi se socialni položaj družin, katerih dijaki ali študenti opravljajo takšno delo, izboljšal. V podporo predlagani spremembi gre tudi mnenje kluba slovenskih podjetnikov, ki pravi, da bi se po sprejetju novele povečala motivacija mladih talentov iz socialno šibkejših družin za dodelitev kadrovske štipendije. Veljavna ureditev namreč številne mlade od kadrovskih štipendij odvrača, saj njihovo sprejemanje na strani štipendista lahko pomeni, da bo njegova družina izgubila ali pa si bo pomembno zmanjšala socialni prejemki. Klub slovenskih podjetnikov poziva, da razmišljamo v smeri odprave ovir, ki mladih otežujejo sprejem štipendije in dela v Sloveniji. S tem pozivom se strinjam tudi sam. Namreč mladi se vse prepogosto odločijo za delo in življenje v tujini. Sicer pa raziskava velja, da tako imenovani beg možganov še ne predstavlja veliko težavo   (nadaljevanje) pa vendar se zdi, da znanje in strokovno ne znamo dovolj ceniti. Mladi pogosto opravljajo tudi dela, za katera so preveč kvalificirani, kar je vzrok nezadovoljstva in iskanje ustreznih izzivov v tujini. Čeprav stopnja bega možganov ni kritična bi intelektualni potencial morali znati bolje upoštevati. Potrebno bi bilo več vlagati v nova znanja, izobraževanja in tehnologije ter ustvariti ugodne pogoje za mlade strokovnjake. Ti namreč predstavljajo tisti potencial, ki lahko pripelje našo državo do razvojnega preboja. Pristojno ministrstvo za delo se problematike zaveda in pripravlja ustrezno reformo, za katero bo zagotavljanje socialnih transferjev enostavnejše, preglednejše in pravičnejše. Ministrstvo tudi izpostavlja, da bi Finančna uprava Republike Slovenije predmetno novelo, zaradi nepridobivanja podatka o davčnih olajšav zelo težko izvajalo. Olajšave bi namreč morali izračunavati sami. V Poslanski skupini SAB ocenjujemo, da je predlagana rešitev na prvi pogled sicer dobra, a hkrati ne prispeva k enotnosti in preglednosti ter s tem učinkovitosti že tako razdrobljene in premalo konsistentne socialne zakonodaje. Poleg tega pa so tudi finančne posledice predlagane rešitve precej visoke, zato v Poslanski skupini SAB menimo, da predlog zakona pri primeren za nadaljnjo obravnavo. Kljub temu, da v predlogu proračuna za prihodnji dve leti ni dovolj predvidenih sredstev za vse rešitve in reforme, ki bi jih Vlada na tem področju želela izvesti bi nas gospodarska rast, ki jo v Sloveniji beležimo od leta dalje vseeno morala navdajati z večjim optimizmom. Imamo rekordni proračun v zgodovini države, zato od Vlada upravičeno pričakujemo hitrejše iskanje in udejanjenje rešitev. Bil bi že čas, da sistemske rešitve, na katere se pogosto sklicujemo ugledamo luč sveta.  Hvala.
Hvala lepa, predsednik, za besedo.Spoštovana ministrica, spoštovane kolegice in kolegi in tudi spoštovane Slovenke in Slovenci, ki danes nas spremljate preko ekranov! Današnja razprava je namenjena projektoma, ki bosta pomembno prispevala k razvoju Slovenije. Razpravljamo o drugem tiru železniške proge Divača-Koper in tretji razvojni osi od Avstrije do Hrvaške. Govorimo o dveh ključnih razvojnih projektih te Vlade in v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca smo ponosni, da Slovenija z večjimi infrastrukturnimi projekti zagotavlja hitrejši razvoj slovenskega gospodarstva. Številnim podjetjem in ljudem, ki so vezani na železniški promet in živijo na območjih povezovalne ceste bomo omogočili konkurenčne prednosti in večjo kvaliteto življenja. Pomembno bomo izboljšali prometno varnost na teh področjih. Koalicijski sporazum o sodelovanju Vlade Republike Slovenije v podpoglavju »Varna, sodobna, stroškovno učinkovita in trajnostna infrastruktura« določa oblikovanja šestletnega operativnega programa, ki bo vseboval ukrepe za realizacijo nacionalnega programa razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Ukrepi bodo upoštevali načelo enakomerne porazdelitve investicij v posamezne oblike prometne infrastrukture ter njihovo nemoteno in časovno neomejeno financiranje uveljavljanja tako imenovanega zlatega investicijskega pravila. V današnjo razpravo so uprte oči tako domačega gospodarstva kot sosednjih gospodarstev celo gospodarstev na daljnem vzhodu, ki iščejo najkrajše poti na prometne trge Evropske unije. Dejavnost Luke Koper predstavlja strateško gospodarsko dejavnost Slovenije. Vezana je na sodobno železniško infrastrukturo. Skupaj z navezujočimi dejavnostmi ima / nerazumljivo/ možnosti za razvoj Slovenije. Železniška infrastruktura se v svetu naglo razvija, kar prinaša bistvene konkurenčne prednosti. Pri nas se desetletja odločamo kako posodobiti progo iz Luke Koper proti notranjosti, po katerih se še vedno vozimo s 35 kilometrov na uro kljub temu, da imamo v vseh strateških dokumentih zapisano, da ima Slovenija pomembno geostrateško leto za evropsko gospodarstvo na poti od Jadrana proti Srednji Evropi. Gradnja drugega tira Divače-Koper je sodoben gospodarsko opravičen in okoljsko sprejemljiv projekt, ki bo pospešil razvoj slovenske logistične industrije ter na splošno prispeval k slovenskemu in regionalnemu gospodarskemu razvoju, zaradi povečanih tokov blaga v srednjeevropsko zaledje. z izgradnjo drugega tira se bo zmogljivost sedanjih 90 vlakov povečala na 231 vlakov oziroma sedanjih 14 milijonov ton tovora na 43 ton tovora letno. Drugi tir bo zadostil tudi vsem zahtevam standardom glede TNT. Projekt obsega gradnjo nove 27 kilometrov dolge enotirne železniške proge, 20 kilometrov proge po potekalo skozi 8 predorov. Govorim o sodobni progi, ki bo zamenjala sedanji odsek 46 kilometrov dolge gorske, ovinkaste proge, kjer lahko vlako vozijo le s povprečno hitrostjo 35 kilometrov na uro. Novi tir bo omogočal mešani prometni režim potniških in tovornih vlakov. Zgrajeni bodo trije najdaljši predori - T1, T2 in T8 - s vzporednimi predori, s katerimi bodo zagotovljeni ustrezni varnostni standardi. Servisni predori so predvideni v enakem primeru kot glavni predori in bodo v prihodnosti omogočali nadgradnjo z dvotirno železnico. Tretja razvojna os je gotovo eden od najpomembnejših projektov poleg drugega tira za Republiko Slovenijo, ki jih v zadnjem obdobju pripravlja Dars kot nosilec izvedbe na področju avtocestnih in hitro cestnih povezav. Uravnotežen regionalni razvoj Slovenije je pravica vseh državljanov in je zapisana v nacionalnih dokumentih.   Tretja razvojna os ima poseben pomen v povezovanju regionalnih gospodarskih središč in je ena ključnih čezmejnih povezav. Iz smeri Avstrijske-Koroške se prek Slovenj Gradca in Velenja navezuje na avtocesto A1 Šentilj – Koper, nadaljuje proti Novemu Mestu, kjer se navezuje na avtocesto A2 Karavanke – Obrežje, nato se nadaljuje proti Metliki in Črnomlju, ter naprej proti Vinici in Republiki Hrvaški. Gre za razvojno os, ki je ne le pomembna prometna med regijska cestna povezava, ampak tudi instrument, ki prispeva h gospodarski, družbeni in teritorialni koheziji ter k bolj uravnoteženemu razvoju tako slovenskih regij, kot neposrednega evropskega prostora. V infrastrukturnem smislu, je tretja razvojna os cesta visoke kakovosti, ki predstavlja sekundarno prečno povezavo med sredozemskim in baltsko jadranskim koridorjem. Sodobna cestna povezava regijskih središč teh držav omogoča navezovanje tovornega in osebnega cestnega prometa vseh regij na glavni evropske prometne smeri. Projekt nedvomno izboljšuje prometne povezave posameznih, prometno zapostavljenih regij, z mednarodnimi prometnimi povezavami, hkrati pa izboljšuje tehnične in varnostne razmere, ter prispeva k skrajšanju potovalnih časov. Ta projekt ni le enostranski pristop k načrtovanju razvoja cestne infrastrukture, ki bo upošteval le zdajšnje prometno povpraševanje, ampak upošteva tudi razvojne vidike širšega prostora. Uresničevanje projekta mora slediti prednostnim odločitvam posameznih regij in območij, z vidika prometnih potreb in potreb za gospodarski razvoj. Nedvomno je treba pri tem projektu zagotoviti ustrezno propustnost in kakovost prometnih povezav, na smereh avtocesta A1, proti Republiki Avstriji in A2 proti Republiki Hrvaški. Spoštovani kolegice in kolegi, Slovenke in Slovenci, menim, da smo vsi, ki živimo v skritih žepih Slovenije na Koroškem in Zagorjanci, vredni tega prvega koraka na tretji razvojni osi. Desetletja smo na poti do Ljubljane in drugih večjih središč Slovenije porabili bistveno več časa in stroškov, se izpostavljali nevarnostim na slabo urejenih in nepropustnih cestah in razmišljali, da smo vredni izboljšanja stanja. Izgubljene so bile številne priložnosti za naložbe, delovna mesta. Marsikomu je bila omejena možnost osebnega razvoja. Iz demografskih podatkov je razvidno, da se iz teh delov Slovenije izseljujejo predvsem mladi, po končanem šolanju. Veliko se jih odloča, da delo in življenje v večjih središčih, ki jim omogoča boljše pogoje življenja.  Kljub vsem strokovnim podlagam, se še vedno nekateri ne strinjajo s sprejeto traso drugega tira, kot tretje razvojne osi. Bile so opravljene natančne strokovne utemeljitve projekta, številna medresorska usklajevanja in javne razprave. V študijah variant so bile primerjave variant izdelane na podlagi več ekonomskih vidikov, več vidikov in sicer, iz gradbenotehničnega, funkcionalnega, prostorskega, prometno ekonomskega in okoljskega vidika. Znotraj teh vidikov, je investicijska vrednost posamezne variante le eden izmed segmentov pri izboru in predlogu najustreznejše variante. Po Sloveniji je težko zadostiti vsem interesom, obvarovati neokrnjeno naravo, ohraniti vsak stanovanjski ali industrijski objekt. Razpršena gradnja v preteklosti, brez pravega dolgoročnega načrtovanja, botruje težavam, s katerimi se srečujemo danes. To zgleda tako, kolikor novih variant, toliko novih nasprotnikov in toliko novih interesov v vse smeri. Veliko je bilo in je še danes zavajanja z nerealnimi in neresničnimi podatki, ki nas dodatno oddaljuje od infrastrukturnih razvojnih investicij. Veliko vode je preteklo v letih iskanja pravih in ustreznih rešitev, da omogočimo z drugim tirom in tretjo razvojno osjo, delni korak k odpravi ozkega grla, v slovenskem železniškem prometu in sodobni cestni povezavi od Koroške do Bele krajine. Kljub ogromnim interesom, je naš edini interes, da infrastrukturo zgradimo čim hitreje, transparentno in v skladu s stroko, da bo vse v skladu z zakonskimi predpisi in javnofinančno vzdržno. Seveda je potrebno poudariti, da obravnavano poroštvo zajema le del, cirka petino načrtovane celotne tretje razvojne osi. Zajema odseke, za katere smo uspeli pridobiti investicijske projekte, torej vsa potrebna dovoljenja, ki so finančno vrednotena. Le tako je poroštvo sprejemljivo v skladu z vsemi potrebnimi predpisi. Naš skupni cilj je, da se bodo ostali odseki, tako na severu kot na jugu trase, ki danes še nimajo ustreznih investicijskih projektov, čim prej zaključijo, in tako lahko nadaljujemo s postopki za izgradnjo. Nato nas čaka še osrednji del izgradnje razvojne ceste, ki povezuje regije med Celjem preko Zidanega Mostu do Novega mesta.  Del hitre ceste na severu zajema odsek 2 Velenje-Slovenj Gradec, 17,5 kilometrov štiripasovne ceste in 1,9 kilometrov navezovalne ceste, ki bo reševala enega najbolj perečih problemov, to je povezave Koroške z osrednjo Slovenijo, kjer živi 74 tisoč prebivalcev. Štiripasovna cesta na jugu zajema odsek 1, AC A2, Novo mesto vzhod, osredek, prva in druga etapa, 5,05 kilometrov, ki bo omogočala prebivalcem Bele krajine preko Gorjancev hitrejši in bolj varen dostop do dolenjske prestolnice in povezave z osrednjo Slovenijo. Pripravljeni poroštveni zakon je medresorsko usklajen in upošteva vse pripombe, podane v času usklajevanja. Predlagano poroštvo je usklajeno z zakonom o izvrševanju proračuna Slovenije. Skupna višina poroštva obeh projektov po tem zakonu znaša v višini 777 milijonov evrov. Od tega za obveznosti Družbe 2 TDK v višini do 417 milijonov evrov in družbe DARS do višine 360 milijonov evrov. Podrobnejši pogoji za vzdrževanje in koriščenje so seveda opredeljeni v samem zakonu. Izdano poroštvo omogoča tako družbi2 TDK kot DARSU, da lahko za manjkajoči del celotne investicije na trgu pridobita ugodnejše vire. Predlagano poroštvo nima neposrednih posledic za sredstva državnega proračuna. Po mnenju SURS vsebina poroštvenega zakona sama po sebi ni razlog za razvrstitev družbe DARS v sektor države, saj zadolžitev za izgradnjo tretje razvojne osi ne presega 50 procentov investicijske vrednosti.  V Listi Marjana Šarca smo ves čas v svojem programu, kot v koalicijskem programu, zagovarjali izgradnjo infrastrukturnih projektov, to je drugi predor Karavanke, drugi tir Koper-Divača in seveda tretjo razvojno os. Navedeni projekti predstavljajo temeljni razvojni potencial, ki bistveno dopolnjuje omejene proračunske dokumente Republike Slovenije s fiskalnim pravilom. Tako v prvi vrsti gradimo, seveda na krilih uspešnega gospodarstva in njene rasti dodane vrednosti, vzdržen srednjeročni javnofinančni proračunski program, ki zagotavlja proračunske presežke, zmanjšuje javnofinančni dolg, zagotavlja rast socialnim deležnikom v skladu z rastjo bruto družbenega proizvoda. Z infrastrukturnimi investicijami pa bomo pospešili gospodarski razvoj, postali konkurenčni in zanimivi za svetovno gospodarstvo v tej strateški legi Evropi. Pospešili in uravnotežili bomo razvoj na področjih, ki imajo desetletja slabše konkurenčne pogoje. Nenazadnje je načrtovan investicijski ciklus v infrastrukturo pomemben tudi v času ohlajanja gospodarstva. Ne smemo narediti več napake, kot smo jo ob nastanku gospodarske krize leta 2008, pustili na cedilu sicer pregreto gradbeno panogo, ki je nato strmoglavila, izgubila delavna mesta in tako danes nimamo več močnih podjetij na tem področju. Pomembno je, da so gradbena podjetja na področjih izgradnje infrastrukture stabilna, niso podvržena velikim nihanjem, na kar lahko vpliva država, kot je to praksa tudi v tujini.  Pomembno je, da bomo gradili načrtovano infrastrukturo tudi s podjetji v domači lasti, to prinaša delovna mesta in seveda davčne prihodke. Vlada gleda tudi naprej, in v razpravo je že vložen predlog za obravnavo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zakon bo pripomogel, da bodo postopki izbire racionalni in se bo gradilo hitreje. V poslanski skupini Liste Marjana Šarca vidimo v danem poroštvu rast gospodarstva in doprinos k ekonomskemu razvoju Slovenije z namenom hitrejšega doseganja rezultatov povprečja v Evropski uniji. Predlog poroštva Republike Slovenije za obveznosti družbe 2TDK iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev najetih oziroma izdanih za financiranje izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper in za obveznosti družbe Dars iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev najetih oziroma izdanih za financiranje izgradnje dela tretje razvojne osi v poslanski skupini Liste Marjana Šarca podpiramo.
Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Gospod minister. Prisotni vsi ostali v dvorani. Sicer je nekaj novega to, da imamo v paketu, ampak okej se bom dotaknil vsakega zakona posebej pa malo pokomentiral.  Prvi zakon bom vzel to je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička od osvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Meni osebno je področje finančnih instrumentov popolnoma neznano, zato ta predlog zakona gledam bolj iz amaterskega vidika, priznam. Prva stvar, ki pade v oči so visoke davčne stopnje. S tem predlogom zakona naj bi jih še zvišali to še nekako razumem, če želite obdavčiti kapital, ampak problem je v naslednjem podatku. V letu 2017 je bilo le 78 odločb, kjer je bil ugotovljen dobiček. Davek je bil odmerjen v višini 155,162 evra se pravi mi bi radi še dodatno obdavčili teh 78 ljudi. Obeta se povečanje prihodkov iz naslova tega davka za okoli 30 tisoč evrov letno, ali ima to sploh kakšen smisel. Z nepremišljenimi ukrepi bomo do končno pokopali slovenski trg finančnih instrumentov, ali ste prepričani, da bo imel v letu 2020 sploh še kdo dobiček pa taki ukrepi niso ravno vredni novele zakona. Vsak normalen finančni minister bi moral skrbeti za povečanje javnih prihodkov in za znižanja javnih izdatkov. Jaz mislim, da imate pri tem še veliko rezerv. Če že imamo ta zakon in ta davek bi od ministrstva pričakoval predloga o tem kako bomo povečali število davčnih zavezancev davčne stopnje pa bi se posledično znižale. Gospod minister ali imate odgovore za to, zakaj je tako malo davčnih zavezancev za ta davek? Pri tem predlogu zakona si res ne moremo obetati nadomestitve izpada, zaradi razbremenitve dela, če boste na tak način črpali proračunsko luknjo, zaradi izpada dohodnine, potem bo luknja še samo večja. V Slovenski nacionalni stranki predloga zakona ne bomo podprli.  V drugem zakonu, to je, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku o dohodku pravnih oseb. Ko berem o hibridnih neskladjih se vse lepo sliši a ne vem, če je FURS pripravljen na tovrstno problematiko. Občutek imam kot, da nihče v tej državi ne ve najbolje kaj sprejemamo. Poleg tega zamerim ministrici za finance, da vse te ukrepe uvaja šele sedaj to pomeni, da uvedejo samo tisti, kar jim delegira OECD. Očitno je, da jim manjka idej kako urediti davčni sistem in povečati davčne prihodke. Predlagam vam, da kdaj v Sloveniji povabite tudi davčne strokovnjake, ki sodelujejo pri pripravi mednarodnih dokumentov. Vi kot predlagatelj novele zakona morate razumeti kaj predlagate. Če vi ne razumete ne moremo razumeti niti mi poslanci niti ostali davkoplačevalci. Določbe glede amortizacije sredstev v najemu niso sporne tudi v praksi računovodski servisi s temi sredstvi v najemu nimajo težav. Prav je tudi, da se razkrijejo skrite rezerve oziroma da se vključijo v davčno osnovno, vendar je spet vprašanje v kateri državi bodo multinacionalke to razkrile, kdo jih bo prisilil. Če se bo FURS ukvarjal le s kurjimi tatovi bodo vsi dobički preselili v davčno ugodnejše države. Sedaj pa še nekaj misli o višini davčne stopnje. Velika večina poslovnih subjektov plačuje 19 % davka od dohodka pravnih oseb. Govorim po številu poslovnih subjektov. Ne vem zakaj naj bi ta davčna stopnja bila prenizka, meni se zdi povsem primerna. Imamo pa številne družbe, ki so v tuji lasti in sploh ne plačujejo davka ali pa ga plačajo v zelo nizkem deležu. Te družbe znižuje efektivno davčno stopnjo. Zelo malo slovenskih podjetij plačujejo davek po nižji efektivni davčni stopnji, če bi primerno obdavčili vse tuje družbe bi splošno davčno stopnjo celo znižali. Najbolj pomembne spremembe zakona je uvedba minimalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Minister pravi, da bo 7 %, okej, super podpiramo, lahko bi bilo tudi 10 % pa ne bo nihče propadel. Pričakoval sem, da boste minimalno davčno stopnjo popravili v 60. členu, kjer je določena splošna stopnja tako pa spet povzročate zmedo z novimi členi. Jaz v zakonu nikjer ne najdem kje piše 7 % bi pa rad na tem mestu poudaril, da zamerim vsem dosedanjim finančnim ministrom, da tega niso naredili že prej. Z opustitvijo tega ukrepa se v Sloveniji povzročili milijardno škodo. Vse analize kažejo, da v Sloveniji poberemo premalo davka od dohodkov pravnih oseb. Jaz bi vse davčne olajšave ukinil in ohranil le 19 procentno davčno stopnjo za vse poslovne subjekte. Očitno si v Sloveniji tudi besedno zvezo razbremenitev dela in obdavčitev kapitala, različno razlagamo. Davek od dohodka pravnih oseb se zviša ali pa se ukinejo olajšave. Dohodnina je v redu. Prispevki za socialno varnost so previsoki. Urediti bi bilo potrebno davek od premoženja fizičnih oseb. To je vsa umetnost. V Slovenski nacionalni stranki bomo ta predlog zakona podprli, tuje družbe se bomo morale navajati plačevanja davkov v Sloveniji. Grem še k tretjemu. To je pa Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. V svojem stališču se bom omejil le na bolj pereče probleme. Ko slišim za odkup plastnih deležev mi postane slabo. Kako lahko firma kupi sama sebe? To je spet nekakšna izmišljotina, s katero so nekateri neobdavčeno izčrpali družbe. Če bi si izplačevali dobičke, bi morali plačevati davke. Kakšni utemeljeni poslovni razlogi neki? Dajte no. Naštejte mi tri utemeljene poslovne razloge. Namen odkupa lastnega deleža je samo en – izogibanje obdavčevanja. In zdaj bi mi to obdavčili. Mislim, da prepozno. Veliko davka je že bilo izgubljenega v preteklosti, kar pozanimajte se na FURS.  Druga zadeva, odkupi terjatev. Ja, jasno, da bi moralo to biti obdavčeno. Vsak dohodek bi morali biti obdavčljiv. Obdavčiti bi morali tudi tiste, ki pomenijo znatno povečanje dohodkov ali premoženja – donacije humanitarnih organizacij nikar ne obdavčujte. Obdavčite raje tiste, ki odkupujejo milijonske terjatve po Ljubljani, FURS pa o njih nima nobenih podatkov o dohodkih. Potem uvajate zopet neko vrsto evidence, ki se jih bodo razveselili računovodski servisi, pa nove napovedi. FURS ima na voljo toliko podatkov, da bi lahko napovedi sami delali in jih predložili zavezancem v pregled. Glede izogibanje davka je zapisano – s takšno ureditvijo se zagotavlja, da se davek plača tam, kjer se ustvarijo dobički in vrednosti. Jaz se z vami strinjam, ampak vi se sami s seboj ne strinjate. Zakaj pa potem obdavčujete Slovence, ki v tujini opravljajo dejavnost in vse dohodke in dobičke ustvarijo v tujini? Zakaj obdavčite njihov dohodek iz dejavnosti, ki nima nobene zveze s Slovenijo? Na ministrstvu dobro veste, da sem vam v zvezi s tem že postavil poslansko vprašanje. Vaš odgovor je bil popolnoma v nasprotju z današnjo obrazložitvijo člena. Potem v nadaljevanju v slovenski pravni red vpeljujete neke nove izraze, ki pri nas nimajo nobene zgodovine. Dvomim, da je prav veliko ljudi v Sloveniji, ki bi razumeli, kako lahko dohodek dosežem preko dogovora. Kaj to pomeni, da se dogovor obravnava kot delno davčno transparenten – pa saj vas je na to opozorila tudi že Zakonodajno-pravna služba. moti me, ker zgolj prevajate oziroma dobesedno prenašate tuje dokumente v slovenski pravni red. Nisem prepričan, če mi vsi skupaj dobro razumemo vsebino in namen večstranske OECD konvencije. Upam, da boste te izraze danes še podrobneje obrazložili.  Z vidika zavarovanja davčne obveznosti je vsekakor bolj varen sistem refundacije. Naš FURS je do sedaj potrdil marsikaj, na podlagi česar so bili zavezanci opravičeni do davčnih ugodnosti. Ampak tudi z refundacijo ni 100 % garancije, saj se davčno rezidentstvo vedno ugotavlja in spreminja za nazaj – tudi za več let nazaj. Potem sem videl, zopet uvajate neka obročna plačila pri skritih rezervah. Davek naj se plača takoj. To so spet neki čudni izrazi, ki imajo negativen prizvok, pa potem cel postopek najprej v zvezi s temi skritimi rezervami. Spremembe glede rubeža pa upam, da bomo učinkovale. Javnosti zopet niste upoštevali. Zakon o davčnem postopku ima še veliko določb, ki bi jih bilo potrebno urediti. Ne vem zakaj se vse ureja malo po malo. Trikrat na leto imamo odprt zakon. A ne bi pozvali strokovne javnosti ter FURS ter jih poslušali, katere predloge za spremembo postopka imajo? Oni so tisti, ki zakon uporabljajo.  v Slovenski nacionalni stranki ne vidimo razloga, da bi ta predlog zakona podprli. In še grem k četrtemu, to je pa Zakon o dohodnini. Bomo rekli spet Zakon o dohodnini. Malo bom pa vseeno začel s pohvalo. Pohvalil bi rad tistega, ki je predlagal 1. člen te novele zakona. To je pravi način, na katerega se mora Ministrstvo za finance   (nadaljevanje) boriti proti davčnemu izmikanju. V naši zakonodajni manjka takšnih varovalk. Saj si ne delam utvar, da bi lahko vse preprečili, lahko pa bi vsaj ublažili.  Tudi 3. člen o nižji boniteti za uporabo motornih vozil na električni pogon je zanimiv, ker ga smatram kot okolju prijazen davčni ukrep.  Določb glede obdavčevanja raznoraznih zavarovanj oziroma izplačil premij po koncu zavarovanja ne podpiram. Ljudje nekaj varčujejo, se zavarujejo, ko pa dobijo nazaj, se jim že obdavčen dohodek znova obdavči; to ni pravično.  Vidim, da boste obdavčili tudi obresti, dosežene z odstopom ali poplačilom terjatve; prav je tako. Vam pa predlagam, da obdavčite tudi odpise terjatev. Če sodišče nekomu odpiše 29 milijonov dolga, to pomeni, da se je premoženje te osebe povečalo za 29 milijonov; tudi to bi moralo biti podvrženo obdavčitvi.  Zakonodajno-pravna služba vas je opozorila, da je lahko dvig davčnih stopenj pri kapitalskih dobičkih sporen. Jaz si dodatne obdavčitve kapitala ne predstavljam na tak način. Obdavčitev kapitala si predstavljam kot pravično obdavčitev vseh pravnih oseb ter obdavčitev premoženja fizičnih oseb, ne samo dohodkov.  V predlogu zakona se omenja tudi nevladne organizacije, pa me zanima, ali bomo zdaj spremenili zakon tako, da bodo lahko sredstva, ki jih organizacije zbirajo za pomoč drugim, neobdavčeno nakazana pomoči potrebnim.  Glede stalnega tarnanja delodajalcev nad visokimi stroški dela pa samo to - vsi delodajalci imajo možnost izplačati maksimalni regres za letni dopust in del plače za poslovno uspešnost. Dokler tega vsi delodajalci ne bodo izkoristili, naj ne hodijo z novimi predlogi glede razbremenitve stroškov. Dvig splošne olajšave je minimalen, torej zgolj za 200 evrov. Vidim, da študentske olajšave niste dvignili, pa bi jo lahko.  Lestvice za odmero dohodnine ne bi komentiral, ker bi jo potem vsak politična stranka lahko pripravila po svoje. Če pa že predlagate davčno razbremenitev, jo bomo podprli.  V vsakem predlogu zakona so predstavljene tudi primerjave obdavčitve v tujini - povsem nepotrebno, mi naredimo svoj davčni sistem, ki bo pravičen in bo omogočal dostojno življenje delavcev. Vedno se poudarja konkurenčnost in previsoki stroški dela, pa to ni največji problem. Pri nas je problem nizka dodana vrednost in premajhna učinkovitost. Če bi se mi malo manj ukvarjali z medsebojnim obtoževanjem, z nepotrebnimi sestanki, tudi z mediji, na drugi strani pa bi več in bolje delali, bi bile tudi plače višje.  Na koncu pa moram vprašati, kakšen bo sploh učinek tega zakona. Minister za finance bo s temi ukrepi naredil veliko proračunsko luknjo. Jaz mislim, da mu bo ob koncu mandata še žal zaradi teh bombončkov. Do sedaj nisem slišal še enega konkretnega ukrepa, kako bomo pokrili primanjkljaj. Ko je ministrica za delo predlagala znižanje socialnih transferjev, sem pričakoval, da ji bo pred mediji in Levico v bran stopil vsaj minister za finance, pa ga ni bilo nikjer, nobenega gentlemanstva, bi rekli temu. Jaz sem proti novim davkom in proti kakršnemukoli višanju davkov. Naj vam jasno povem, da od Ministrstva za finance pričakujem, da bodo oklestili proračunske izdatke, ampak ne pri znanosti in investicijah, temveč pri neproduktivnih proračunskih uporabnikih; če naštejem samo dva, to je KPK in zagovornik načela enakosti, s tema dvema organoma ni nobenega učinka.  V Slovenski nacionalni stranki bomo ta predlog podprli, ker bomo ljudem pustili višje prejemke.  To je vse. Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala gospod poslanec za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.  Sedaj pa imate besedo gospod Jani Prednik Poslanska skupina SD.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.  Mag. Andrej Rajh, v imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek, izvolite.