Hvala za vprašanje. Sama problematika z odpadki v Sloveniji je težka in obširna. Čeprav smo naredil zdaj v tem kratkem času kar nekaj ukrepov, tako glede sprejetja uredb kot tega, da smo tik pred tem, da dokončno vnesemo pripombe, ki so prišle na spremembo ZVO glede nove odpadne zakonodaje. Bo kmalu tudi ta zakon pri vas na klopeh. Ampak to so tisti zakonodajni ukrepi, ki potem seveda imajo neko prehodno obdobje, da sploh začnejo veljat. Tudi ko imaš na papirju vse lepo sprejeto, to še ne pomeni, da nam v praksi stvari funkcionirajo. V tem trenutku smo kar daleč od tega. Jaz vidim problem v tem, da kot država pri ravnanju z odpadki, tako z nevarnimi kot z nenevarnimi, nismo samozadostni. Kar pomeni, da najmanjši pretres, ki se nam zgodi na globalni ravni ali pa samo v soseski, za nas lahko pomeni, da se nam država praktično ustavi. Zato je zdaj velik poudarek pri mojih aktivnostih na tem, da v nekem doglednem času poleg te zakonodaje, ki jo bomo pripeljali in ki pa po mojem mnenju primerno in pravilno naslavlja vse te probleme, bo potem sledil še tisti drugi korak, ki bo še bolj pomemben. To pa je, da bomo sposobni tudi fizično svoje odpadke obdelati. Tukaj bomo vedno naleteli na to, kam s takimi objekti, kje jih bomo postavil, kako bomo dosegli to, da bo lokalna skupnost to sprejela. Ampak prvo pa se mi zdi, da mora bit zavedanje pri vseh nas, da smo za lastne odpadke dolžni kot država sami poskrbeti. Če tega zavedanja nočemo zdaj osvestit, ga bomo potem, ko se nam bodo meje res zaprle in ne bomo vedeli, kam te odpadke odvažati. Zdaj pa če grem na vaša vprašanja. Interventni zakon je bil sprejet, ker smo se lansko leto soočili s kupi odpadkov. Cilj interventnega zakona je seveda, da tistih skoraj 14 tisoč ton odpelje država. Ta cilj smo že skoraj dosegli. Zdaj trenutno smo odpeljali 10 tisoč 500 ton, ostaja še 3 tisoč 200 ton, od tega imamo za 800 ton že podpisane pogodbe, ostalo je pa treba spet ponovit razpise, ker ni noben ni prijavil in tukaj noter so tudi odpadne sveče. Odpadne sveče so za nas problem, smo namreč država, ki ima to močno tradicijo, da za 1. november prižgemo sveče, gre za kar veliko sveč. Naša želja bi seveda bila, da bi se ta količina zmanjšala. Na ta način bi seveda zmanjšali ta problem. Se pa zavedamo, seveda, da je to tradicija, ki je v Sloveniji ukoreninjena, ki je v bistvu lepa. 1. november je čas, ko se spominjamo vseh naših preminulih in jih v tistem trenutku tudi oživimo v svojih mislih. Tudi sam redno obiskujem grobove svojih prednikov. Sem pa naredil ta preskok, ki mogoče vzdržuje še vedno tradicijo, je pa ekološko boljši, pa bi bilo smiselno, če ga kot država tudi nekako bolj osvestimo. Ne kupujem več sveč, ampak kupim lepo zastavico od dobrodelnih organizacij. Na ta način še vedno obdržim to tradicijo, grem na grobove, se poklonim, v tistem trenutku, ko postojimo pri grobu, se spominjamo svojih pokojnih, hkrati pa naredim dve dobri stvari. Ena dobra stvar je, da ne obremenjujem okolja, druga dobra stvar pa je, da s tem, ko kupim to zastavico, seveda pomagam sedaj živečim, ki so v stiskah. Tako da se mi zdi, da je to en tak dober način. Mislim, da to tradicijo moramo vzdrževati, na drugi strani pa imamo potem seveda tudi posledico z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki pa so tudi velik požarni hazard. Glede požarne varnosti smo sprejeli novo uredbo, vendar gre še za prehodno obdobje, preden bo začela veljati, ker se je treba prilagoditi. Kje nismo dobili oziroma nismo bili uspešni? Osrednjeslovenska, Primorska in Notranjska regija, to je sklop C3, kjer je 2 tisoč 400 ton neprevzete komunalne odpadne embalaže, ter za prevzem 695 ton odpadnih nagrobnih sveč, to je pa sklop A2 in B2, tam ponavljamo razpis. Mislim, da sem odgovoril.
“