12. redna seja

Državni zbor

21. 10. 2019
podatki objavljeni: 21. 10. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 12. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Samo Bevk od 14. ure dalje, Nada Brinovšek, Jelka Godec, Eva Irgl in Bojan Podkrajšek, pa tudi sam bom odsoten od 16. ure dalje.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, dr. Marjana Odarja, direktorja Slovenskega inštituta za revizijo k 26. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 27. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.  Še enkrat lep pozdrav vsem prisotnim!  Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 12. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 11. oktobra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.  Prehajamo na odločanje o dnevnem redu.  Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za dnevni red smo glasovali vsi prisotni.  (Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 12. seje Državnega zbora določen.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 54 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije, na vprašanje poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslank vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa traja največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.  Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, v tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.  V zvezi s to točko se je danes opravičil minister za notranje zadeve gospod Boštjan Poklukar.  Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katere v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.  Prvi mu bo poslansko vprašanje zastavil gospod Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani ministrski zbor, spoštovani gospod predsednik Vlade!  Evropska sredstva, sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov so praktična naša slovenska edina nepovratna razvojna sredstva, mi pa jih enostavno ne znamo dovolj učinkovito črpati. Praktično smo šesta najslabša država po črpanju evropskih sredstev. V tej večletni finančni perspektivi, ki se izteka – pozor! – naslednje leto, ima Slovenija na razpolago 3 milijarde in 68 milijonov evrov. Realizacija, o kateri smo govorili na seji Odbora za zadeve Evropske unije v petek, pa je izjemno slaba in zaskrbljujoča. Slovenija je do konca junija letošnjega leta počrpala zgolj eno četrtino teh razpoložljivih sredstev. Če pa pogledam posebej vzhodno kohezijsko regijo, ki je samo na 70 % povprečja razvitosti evropske regije, je pa tam rezultat resnično katastrofalen, okrog 15 % črpanja. Gospod predsednik, zanima me kar nekaj zadev. Na kakšen način boste vi kot predsednik Vlade in katere ukrepe boste sprejeli, da bo Slovenija bolj učinkovito črpala ta edina nepovratna razvojna sredstva?  Kje vi vidite problem? Ali v organu upravljanja, torej v SVRK, ali pa morda tudi v posredniških organih, tu pa mislim na ministrstva?  Katero ministrstvo je po vaši oceni najbolj problematično?  Zakaj, gospod predsednik, sistem črpanja spremlja toliko administrativnih in birokratskih ovir? Ali so vse te birokratske zahteve resnično predpisane s strani Evropske unije ali so jih zakomplicirali sami?  Če je odgovor ja, me zanima:  Zakaj teh postopkov ne razbremenite?  Pa še to me zanima, gospod predsednik:  Kako potekajo zdaj pogajanja v novem finančnem okviru in na koliko sredstev iz tega naslova lahko računa Slovenija v naslednji večletni finančni perspektivi?  Podpiramo, da se zavzemate za več kohezijskih sredstev, za več sredstev za razvoj podeželja in me zanima:  Koliko imate pri vaših kolegih, šefih vlad znotraj EU 27, tistih predsednikov vlad, ki vam pri vašem prizadevanju sledijo?  Hvala lepa za vaše odgovore.
Hvala gospod poslanec.  Gospod predsednik, izvolite.
Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec.  Prvo vprašanje, zakaj Slovenija tako slabo črpa Evropska sredstva in zakaj ji ne namenimo večje pozornosti. Slovenija pri izvajanju kohezijske politike bistveno ne odstopa od ostalih držav članic, saj je po podatkih evropskega Računskega sodišča zaostanek za EU 3,1 %. Je pa res, da to še vedno ni zadovoljivo in Slovenija je do konca leta 2018 v primerjavi z ostalimi državami članicami iz evropskega proračuna prejela 24,2-odstotni delež sredstev. Državni zbor se je februarja letos seznanil s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020, iz katerega je razvidno, da je delež črpanja konec leta 2018 dosegel 16 %. Podatki kažejo, da se je od takrat intenziteta črpanja povečala, tako da je konec septembra delež počrpanih sredstev zrasel na 26,4 %. Do konca leta pričakujemo še nekoliko boljši rezultat, saj se v zadnjih mesecih leta dinamika in vrednost izplačil iz slovenskega proračuna in posledično tudi iz evropske blagajne bistveno povečata. Poudariti pa je še treba, da se je Slovenija v letih 2014 in 2015 ukvarjala predvsem s sredstvi iz programskega obdobja 2007–2013. To je tistih znamenitih enajst projektov, ki so prišli potem naknadno v izvajanje. Izvajanje projektov in programov je v polnem teku. Od januarja 2014 do konca avgusta 2019 je bilo izdanih za 2,52 milijard evrov odločitev o finančni podpori za projekte, programe oziroma javne razpise, kar predstavlja 82 % razpoložljivih sredstev. To je del, ki ga financira Evropska unija. Do konca avgusta 2019, je Slovenija Evropski komisiji posredovala za 779 milijonov evrov zahtevkov oziroma 25 % razpoložljivih sredstev, konec septembra pa se je ta vrednost dvignila na 812 milijonov evrov, kar predstavlja 26,4 % vseh razpoložljivih sredstev.  Kar se birokratskih ovir tiče, je Slovenija leta 2015 z nadaljnjimi spremembami sprejela Uredbo o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 ter vse spremljajoče spremembe uredbe, v kateri natančneje določa udeležence, njihove naloge, načrtovanja evropske kohezijske politike, način izbora operacij, njihovo potrjevanje ter izvajanje operacij. Torej zavezujejo nas ta pravila, ki jih določa uredba.  Še kako pomembno je, da sistem deluje učinkovito, transparentno, predvsem pa da je prijazen do uporabnika. Tako bi bili tudi hitrejši in bolj učinkoviti v zvezi s črpanjem evropskih sredstev. Seveda pa postopek ni tako enostaven, kot bi si ga želeli. Sistem koriščenja evropskih sredstev je kompleksen in zajema več faz. Pet jih je, ki med drugim vsebujejo oceno vlog za odobritev evropskih sredstev za posamični javni razpis, izvedbo postopkov, kot so denimo razpisi in sklepanje pogodb, izbor izvedbe projekta, informacijski sistem. Šele četrta faza predstavlja črpanje sredstev. Zadnja, peta faza predstavlja preverjanje zahtevkov na Evropski komisiji in plačilo sredstev iz proračuna Evropske unije na podračune pri Banki Slovenije. Preverja jo tudi Evropsko računsko sodišče v sklopu transakcij zaključnega proračuna Evropske unije in je odvisna od vseh predhodnih faz. Po objavi predloge prihodnjega večletnega okvira 2021, to, kar se nanaša na nov večletni finančni okvir 2021–2027, prihajajo pogajanja o tem pomembnem dosjeju v sklepno fazo šele to jesen. Sedaj smo politično razpravo začeli na zadnjem evropskem svetu prejšnji petek, ko je beseda tekla predvsem o vprašanju, kako velik večletni proračun želimo. Slovenija vztraja na tako visoki številki, kot jo je predstavila komisija, ker nismo za zmanjšanje. Konkretna pogajanja pa je pričakovati šele decembra. Pred tem pa naj bi finsko predsedstvo v prihodnjih tednih končno predstavilo tudi pogajalski okvir s številkami, potem pa se lahko pogajanja začnejo.  Z ozirom na dejstvo, da se prava pogajanja še niso začela, je v končnem pogajalskem izkupičku prezgodaj govoriti. Res pa je, da so predvsem neto plačnice na strani, da je treba … / izklop mikrofona/
Hvala, gospod predsednik.  Imam občutek, da bo gospod poslanec želel dopolnitev odgovora.
Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora.  Zadeva je preveč resna, da bi se smeškali ob tako pomembni temi, kot je črpanje edinih nepovratnih razvojnih sredstev. Gospod predsednik Marjan Šarec, niste mi odgovorili z nobenim od konkretnih ukrepov, s čim boste dali pospešek. Poslanci smo že leta 2014 dali pospešek na Odboru za zadeve Evropske unije in na Odboru za gospodarstvo, ko smo takrat sprejeli sklep in zavezali vse vlade – in dobro da to spoštujete – da nam kvartalno poročate.  Omenjali ste Računsko sodišče. Seveda tudi nas je zaskrbelo, član Evropske računskega sodišča gospod Samo Jereb zelo jasno opozarja na slabo črpanje evropskih sredstev v Sloveniji. Da danes v tretjem tisočletju govorimo, da je informacijski sistem problem, poglejte, to bi morali že davno davno dati z dnevnega reda.  Je pa nekaj, gospod prvi minister, če kdo, potem prav vi, ki ste bili dolga leta župan, potem vi najbrž edini v vladi najbolje razumete, kaj pomeni to, da občine praktično nimajo dostopa do razvojnih sredstev. V ustavi imamo zapisano pravico do pitne vode. Kar nekaj občin vam lahko naštejem, kjer še nimajo zagotovljene te pravice do pitne vode. Dogovor za razvoj regij preprosto ne deluje, še ni zaživel.  Kar niz novih vprašanj je, na katera pa res, gospod predsednik, pričakujem zelo konkretne odgovore, po možnosti opremljene tudi s časovnico.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala, če smem nadaljevati tam, kjer sem končal. Če se osredotočimo na kohezijsko politiko, se naj bi ta po predlogu komisije v proračun Evropske unije znižala za 10 %. Za Slovenijo je komisija predlagala približno 9 % nižjo ovojnico kot v obdobju 2014–2020, kar pomeni 3,07 milijarde evrov. Vendar zaradi deloma že omenjenih objektivnih razlogov, kot so razpoložljivost novejših statističnih podatkov razvitosti držav in regij, pritiski nekaterih držav članic na znižanje obsega večletnega finančnega okvira, to so neto plačnice, in sredstev za kohezijo v proračun Evropske unije ter dejstvo, da se za zahodno Slovenijo izteče relativno ugoden prehodni režim na področju alokacije kohezijskih sredstev, obstaja tveganje, da bodo kohezijska sredstva za Slovenijo kot celoto dodatno znižana. Zato med naše prioritete omenjenih pogajanj sodijo: 1. ohranitev obsega kohezijskih sredstev na ravni, primerljivi s predlogom Evropske komisije; 2. ugodna rešitev položaja zahodne Slovenije, ki bo v prihodnje deležna bistveno manj kohezijskih sredstev ter 3. zmanjšanje padca sredstev skupne kmetijske politike, še posebej sredstev razvoja podeželja. Na ta pogajanja se je Vlada že pred časom tudi pripravila. Kar se tiče ukrepov, ja, imeli smo probleme z informacijskim sistemom. V zadnjih mesecih je bilo izvedenih več nadgradenj aplikacije, kot so razširitev funkcionalnosti aplikacije pri poročanju o udeležencih na operaciji, spremenjeno delovanje nekaterih sistemskih kontrol, ki onemogočajo oddajo nepopolnih zahtevkov, in sprememba izračuna vrednosti določenih podatkov. Razvoj in vzpostavitev informacijskega sistema e-MA je ena izmed glavnih prioritet tudi v akcijskem načrtu za pospešitev črpanja sredstev iz operativnega programa evropske kohezijske politike 2014–2020. Aktivnosti so skoraj v celoti izpolnjene. Ponavljam, bistveno je to, da je bolj prijazen uporabnikom, hkrati pa se je izboljšala tudi njegova funkcionalnost. Dograjen je bil poročilni sistem, ki omogoča dostop do poročil tudi zunanjim uporabnikom. Dodatno se zavedamo, da je za uspešno črpanje pomembno tudi izobraževanje na tem področju, kar pa tudi že izvajamo. Se pravi, ukrepi pri informacijskem sistemu, ki je bil tudi ena velikih ovir, da je šlo tako počasi, so bili narejeni, nekaj jih še manjka, ampak v najkrajšem možnem času bo tudi to izvedeno. In pa, izobraževanje, veliko je tudi projektov, ki niso dobro pripravljeni in potem so tudi tam težave. Hvala.
Hvala, gospod predsednik za dopolnitev odgovora. Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Že skoraj 3-urna razprava na petkovi seji Odbora za zadeve Evropske unije, kjer smo obravnavali poročilo, je pokazalo na to, da je res eno od ključnih vprašanj tega trenutka, kako čim bolj učinkovito počrpati 3 milijarde in 68 milijonov evrov? Gospod predsednik, Odbor za zunanjo politiko in Odbor za zadeve Evropske unije sta nekako soglašala s stališčem Vlade, da poskušate na evropskem Svetu dobiti čim več pristašev tega, kar zagovarja Slovenija. To se pravi nezmanjšanje kohezijskih sredstev za 10 % in nezmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko in razvoj podeželja za minus 15 %, ker bo to močno udarilo Republiko Slovenijo. Razprava o tem na seji Državnega zbora, ta predlog mi namreč poslovnik omogoča, je nujna.  Če pogledamo neskladni razvoj naše Slovenije, te ugotovitve, ti podatki dejansko kažejo nujnost takojšnjega ukrepanja. Še enkrat, vzhodna Slovenija samo na 70 % razvitosti povprečja Evropske unije, zahodna, hvala bogu, na 102 % povprečja razvitosti Evropske unije. Problem je, da se ta razkorak iz leta v leto povečuje in naše podeželje izgublja. Res je, res je, in to bom še stokrat ponavljal, očitno se iz Ljubljane do periferije ne vidi. Tu bi morali dejansko odpreti razpravo, ne samo o črpanju evropskih sredstev, ampak tudi o skladnem regionalnem razvoju, ki ga preprosto ne znamo realizirati.  Zato, spoštovane kolegice in kolegi, verjamem, da boste jutri na glasovanju ta moj predlog podprli, da bomo vendarle, tako kot smo poslanci že nekoč, ponavljam, leta 2014 dali Vladi pospešek za črpanje evropskih sredstev, da to naredimo tudi v tem mandatu. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, imate besedo, izvolite.
Hvala lepa.  Zahodnoevropska unija je prenehala s tistim bedastim gonjenjem klimatskih zadev in se je obrnila na novo pot, in sicer na tako imenovane, kot pravijo Nemci neue Seidenstrasse, nova svilna pot. Slovenija ni nikjer vključena v to novo svilno pot.  Zato vas, predsednik, sprašujem:  Kako se bo Slovenija glede na svoj položaj vključila v to svilno pot, v povezovanje z zahodno Evropo, z vzhodnim delom Evrope, da nas ne bodo odrinili na stran?  Hrvati intenzivno delujejo na gradnji kopenskih vodnih poti, in sicer nameravajo zdaj zgraditi še kanal med Vukovarjem in slavonskim Šabcem, to se pravi, povezali bodo Donavo in Savo, da bodo skrajšali to donavsko pot, kajti donavska pot gre v centralno Evropo. Slovenija bi se lahko priključila na tej donavski poti, vendar je zanimivo to, da naši gospodje ministri oziroma gospe ministrice ne naredijo ničesar na tem področju.  Slovenska nacionalna stranka je poslala gospe Bulčevi študijo o tej zadevi, dali smo jo tudi gospe Alenki Bratušek, vendar se nič ne dogaja v zvezi s tem. Ravno tako se ne dogaja nič v zvezi s povezovanjem pristanišč v tako imenovani Pozejdonov trirog Koper–Trst–Reka, kjer je edina možna varianta, da se to poveže preko skupne poti preko Divače in navzgor. Na OECD, kjer sem bil pred kratkim, moram povedati, pričakujejo od Slovenije zahteve, da se naredijo kakšne analize, da se pretehtajo kakšne poti, kakšne nove poti, kakšni večji projekti in da se na področju tega začne kaj delati. Slovenska ministrstva tu zaostajajo, ne delajo ničesar, mislim, da niti kontaktov nimajo z OECD, ki je izredno močna pravzaprav gospodarska organizacija, ki podpira ta gospodarski razvoj. Zanimivo je, da bi lahko vse te projekte vključili v bodoče predsedovanje Evropski uniji. Tam je treba predočiti določene velike strateške projekte, ki jih Evropa lahko potrdi. Tako bi se lahko Slovenija pozicionirala drugače, kot če bomo govorili samo o človekovih pravicah tam, človekovih pravicah tukaj in tako naprej.  Sprašujem, gospod predsednik:  Ali boste na nivoju Vlade sklicali kakšen širši sestanek vseh tistih, ki bi morali biti prizadeti pri tej zadevi, in ali bodo začeli kaj delati v tej smeri?
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa za vprašanje.  Kitajska nadaljuje s projektom oživitve nekdanje svilne poti med Evropo in Kitajsko. Gre za tako imenovano pobudo Belt and Road Initiative. To je strateški kitajski projekt povezovanja z Evropo, Bližnjim vzhodom in Afriko, skupno zajema 65 držav, ki predstavljajo 60 % svetovnega prebivalstva in okoli tretjino svetovnega BDP. Kitajska razvojna banka je za okoli 900 projektov že leta 2015 namenila 890 milijard dolarjev, v letu 2017 je dodala še 124 milijard dolarjev. Slovenija je novembra 2017 ob robu vrha 16 plus ena, se pravi, Kitajska, vzhodno- in srednjeevropske države, v Budimpešti podpisala krovni dokument o tej pobudi. To je podpisal minister Počivalšek. S podpisom tega dokumenta in sodelovanjem v pobudi 17 plus ena – letos se je v Dubrovniku pobudi pridružila še Grčija – se Slovenija pri sodelovanju s Kitajsko osredotoča na konkretne projekte, ki so vezani predvsem na področje krepitve blagovne menjave. Kitajska je najpomembnejši trgovinski partner Slovenije v Aziji. V letu 2018 je blagovna menjava med državama znašala milijardo 314 milijonov evrov. To je 12-odstotna rast, kar uvršča Kitajsko na 13. mesto med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami. Tudi v prvem polletju leta 2019 je zaznati rast menjave za 11 %. V letu 2017 je na Kitajsko izvažalo 475 slovenskih podjetij, s Kitajske je uvažalo 12 tisoč 581 slovenskih podjetij. Na kitajskem trgu so prisotni konkretni slovenski produkti. Naj jih omenimo le nekaj – prehrana, mleko, med, ribje konzerve, perutnina, svinjina, vino, registracija zdravil, to je Krka, izdelava in prodaja ultra lahkih letal, Pipistrel, razvoj in programska podpora za super računalniške sisteme na Fakulteti za računalništvo in informatiko, razvoj komponent za e-vozila in tako dalje. Za okrepitev slovenskega izvoza na Kitajsko je treba identificirati nove tržne niše za izdelke visoke dodane vrednosti, ki bodo prenesli strošek transporta in tudi konkurence na kitajskem trgu. Vemo, da je tam trg organiziran drugače, so nekateri protekcionistični ukrepi in je precej reguliran trg. Kar zadeva povezljivost, velja tudi poudariti, da kitajski trg predstavlja pomembno tržišče tudi za Luko Koper. Prek Luke Koper se namreč že sedaj pretovorijo večje količine blaga v obe smeri, kitajski trg pa predstavlja velik potencial za rast in razvoj v prihodnje. Pristanišče Koper predstavlja najkrajšo transportno pot za blago, namenjeno v srednjo in vzhodno Evropo. Sodelovanje Luke Koper s kitajskem tržišču na kontejnerskem segmentu predstavlja največjo priložnost, za kar si Slovenija prizadeva predvsem pri podpori prepoznavnosti koprske in severnojadranske transportne poti pri kitajskih špediterjih in izvoznikih.  Slovenija tudi aktivno sodeluje na vseh pomembnejših dogodkih iniciative in pobude 17 plus 1 in tudi s srečanji na politični ravni pomaga pri krepitvi sodelovanja na različnih področjih. Zavedamo se tudi potrebe po oblikovanju skupnega EU pristopa, ki bo upoštevajoč temeljna načela, se pravi demokracijo, človekove pravice, vladavino prava, transparentnost in odgovornost, znal izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja sodelovanje s Kitajsko. Sodelovanje želimo okrepiti predvsem v transportu in logistiki, visokih tehnologijah, turizmu, živilski industriji, novih materialih, alternativnem pridobivanju energije, ravnanju z odpadki in vodami. Treba pa še povedati, da večje države Evropske unije niso preveč naklonjenem sodelovanju v tej pobudi, ampak Slovenija bo pač ravnala tako, kot je v slovenskem interesu. Tako se deloma lahko tudi strinjam z vami, da ne gre vedno slediti večjim državam Evropske unije, ampak je treba zasledovati tudi svoj interes.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Gospod poslanec, izvolite.
No, me je razveselil ta zadnji zaključek, da je treba slediti slovenskemu interesu. Tega po navadi do zdaj ni bilo. Zmeraj smo kimali Evropski uniji. Govorili ste o Kitajski in začeli ste na enem koncu. Tisti pomemben del je pa transportna pot v sredini. Če se Slovenija ne vključi preko svojega položaja na severnem Jadranu in Podonavju, bomo izviseli. Prometne poti naj bi šle preko severnonemških pristanišč in pa preko Suez–Grčija–Italija, Slovenija je pa tukaj evakuirana. Zato je treba tukaj narediti projekt, ki bo Slovenija vključeval v ta evropski projekt, in to po celinskih, vodnih poteh kakor tudi po železnici, enostavno rečeno. Te transportne poti so silno pomembne. Če jih ne bomo imeli, nas ne bo. Dejstvo je, da nas hočejo odriniti in skupni evropski pristop ne upošteva Slovenije v tej zadevi. Če povem samo eno stvar, da je recimo že skupščina leta 1992 ponovno obravnavala možnost povezovanja donavskega bazena po vodi z Jadranskim morjem. Italijani in Madžari so bili pripravljeni sodelovati pri tej zadevi, potem je to zamrlo. V bistvu gre tukaj za zadevo, ki jo je začela že skupščina nekdanje socialistične Republike Slovenije. Zakaj ne bi na evropskem nivoju sprožili teh vprašanj in jih začeli malo širše obravnavati? Konec koncev, dajmo nehati razmišljati o vseh drugih in dajmo razmišljati o lastni državi.  Kar se tiče teh transportnih poti, so najcenejše, najbolj enostavne in infrastruktura, ki jo naredimo ob gradnji teh transportnih poti, ostane za vse večne čase in jo vedno lahko izkoriščamo.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Kot sem povedal, bomo zasledovali slovenski interes, a je treba vedno iskati tudi ravnovesje med Kitajsko kot partnerico in tudi Kitajsko kot tekmico. Vemo, da potekajo tudi na nivoju Evropske unije široke razprave o tem. Različne države imajo različna mnenja.  Kar se tiče transportnih poti, bomo največ naredili, če zgradimo drugi tir, da bo Luka Koper lahko polnokrvno delovala. Ker Luka Koper je zagotovo, kot sem že povedal prej, pomemben partner za uvoz kot tudi izvoz. In tukaj bi bilo najbolj pomembno, da bi dogradili ta drugi tir in postali konkurenčnejši in s tem omogočili tudi večji pretovor. Hvala.
Hvala, gospod predsednik Vlade.  Gospod poslanec, imate postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala lepa.  Jaz bi prosil, da o tej zadevi razpravljamo tu v Državnem zboru, da se kakšne zadeve razjasnijo. Upam, da bo Državni zbor potrdil to razpravo in da bomo poslušali tudi razmisleke določenih ministrov oziroma ministric, za katere se bojim, da ne bodo kaj zelo tehtni. Konec koncev moram povedati, da sem jaz dal kar precejšnje študije gospe Violeti Bulc in pa gospe Alenki Bratušek. Kot sem že povedal, se ni nič zgodilo.  Zato bom to tudi malo izkoristil, pa bom en del teh papirjev dal gospodu Tramtetu, generalnemu sekretarju, da se naj on pozabava, pa razmisli o tem, da bi morda res sklicali kakšen sestanek na ministrskem nivoju, ki bi se ga udeležili tudi strokovnjaki s teh področij. Morda bi bilo dobro poklicati še kakšne druge, tuje strokovnjake, kajti, kot kaže, jih je v Sloveniji zelo malo. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. O vašem predlogu glasujemo jutri v okviru glasovanj.  Sedaj pa predajam besedo mag. Karmen Furman.  Gospa poslanka, izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade! V mesecu septembru objavljena revizija Računskega sodišča je pokazala, da je stanje socialne oskrbe v naši državi kritično. Dejstvo je, da so stiske ljudi vsak dan večje, saj Vlada oziroma pristojni ministrstvi v zadnjih desetih letih nista sprejeli prav nobenega ukrepa na tem področju, da bi se stanje izboljšalo. Celo nasprotno. Namesto da bi se pripravil in sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi to področje sistemsko uredil, Računsko sodišče ugotavlja, da Vlada oziroma Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje namenjata kar 74 in pol milijona evrov za neuporabne študije in pilotne projekte, od katerih pa tisti, ki pomoč potrebujejo, ne bodo imeli nobene koristi. V reviziji je sodišče med drugim zapisalo, da projekt in študije, za katere se namenja 74 in pol milijona evrov javnega denarja, nimajo niti vsebine, niti ciljev, ki naj bi se s temi projekti realizirali. Po mnenju Računskega sodišča naj bi se ti projekti izvajali zgolj na nekih zamislih ministrstev, namesto da bi se s tem denarjem reševali problemi obstoječega sistema socialne oskrbe. Danes imamo več kot 11 tisoč ljudi, ki trenutno čakajo na posteljo v domu, pa vendar država vse od leta 2007 ni zgradila niti enega doma za starejše. Glede na proračun, kot ste ga pripravili v vaši vladi, tudi v naslednjih letih država očitno domov ne bo gradila. Z denarjem, ki je namenjen za razne študije in pilotne projekte, pa bi se lahko zgradilo tudi deset domov za starejše. Ko Računsko sodišče danes opozarja na neučinkovitost sistema, opozarja na nesmotrn namen porabe javnega denarja, se žal koalicija spreneveda. S sklicem izredne seje in predlogi priporočil smo v Slovenski demokratski stranki želeli, da se razišče pravi namen in transparentnost porabe javnega denarja. Gre vendarle za javni denar, zato je prav, da ljudje izvedo, za kaj se porablja.  Glede na dejstvo, da naša priporočila na seji niso bila izglasovana in tudi nekih konkretnih odgovorov nismo prejeli, me zanima:  Ali bo molčala tudi vaša vlada ali pa boste glede na ugotovitve Računskega sodišča vendarle opravili revizijo glede namena porabe 74 milijonov in pol evrov javnega denarja?  Ali bo Vlada raziskala, kdo je odgovoren za takšno negospodarno trošenje javnega denarja?  Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka.  Gospod predsednik, izvolite.
Hvala za vprašanje.  V tej dvorani je že večkrat tekla beseda o zadevah, ki jih sprašujete. Širša razprava je stekla tudi prejšnji četrtek na izredni seji Državnega zbora. Med stališči poslanskih skupin je bilo slišati različna mnenja. Vsi ste se strinjali, da nas bolj kot ugotovitve Računskega sodišča morajo skrbeti razmere na terenu. Slišati je bilo tudi, da je bilo doslej porabljenega bistveno preveč časa in da potrebujemo takojšnje ukrepanje, če se želimo kakovostno in pravočasno odzvati na obstoječe težave in izzive dolgožive družbe. Glede tega se popolnoma strinjam.  Ne bežim pred dejstvom, da nam socialna oskrba šepa. Zagotovo ne. Vendar pa bi bilo dobro iti po vrsti. Najprej napačne navedbe o porabi 74,5 milijona evrov za študije. Ne gre za porabljen, ampak za načrtovan denar, ampak ne za neke študije na papirju, temveč konkretne investicije v infrastrukturo. Seveda je del tega predviden tudi za preizkuse ustreznosti rešitev na področju dolgotrajne oskrbe. To je projekt transformacije posebnega socialnovarstvenega doma zavoda na Krasu in centra za usposabljanje, delo in varstvo s Črne na Koroškem, skupaj bo zagotovljenih dodatnih 140 novih mest. Načrtuje se tudi projekt sofinanciranja infrastrukture skupnostnih storitev, s katerim želimo zagotoviti izboljšano ponudbo storitev za starejše in njihove svojce. V okviru projekta je predvidena zagotovitev 30 dodatnih enot.  V letošnjem in prihodnjem letu bo s pomočjo sofinanciranja ministrstva za delo zagotovljenih 80 dodatnih mest v obstoječih domovih za ostarele, predvsem za osebe z demenco. Prav tako pa bo v naslednjih letih na podlagi javnega razpisa za podelitev koncesij v domovih predvidoma zagotovljenih več kot 600 dodatnih postelj. Večino dodatnih kapacitet oziroma novih domov za starejše zgradijo koncesionarji. Na podlagi razpisa, objavljenega v letu 2017, se do konca leta 2020 pričakuje še dodatnih 538 mest. To je, kar se tiče problema pomanjkanja kapacitet. Dodal bom še to, da nas k namenski porabi napeljujejo evropske smernice razvoja na tem področju, ki se osredotočajo na razvoj skupnostnih storitev in na prerazporeditev kapacitet institucionalnega varstva v skupnostne oblike.  Drugič. Glede očitka, da Vlada za domove za starejše namenja zgolj simbolične zneske, pa bom ponovil dejstvo. Prihodnje leto bomo namenili 5 milijonov evrov za vlaganje v domove za starejše. Znesek ni simboličen. Če dodam podatek, da je v letu 2016 država za domove za starejše namenila zgolj 345 tisoč evrov, v letu 2017 pa niti evra.  Tretjič. Problem, ki ga poznamo v Sloveniji, je, da nimamo enotne sistemske ureditve na področju dolgotrajne oskrbe in se soočamo z razdrobljenostjo in neenakostjo dostopa do storitev. Ravno zato potrebujemo nov zakon o dolgotrajni oskrbi. Mislim, da se glede tega vsi strinjamo.  Ministrstvo za zdravje kot nosilec tega projekta sledi normativnemu delovnemu programu Vlade, ki kot skrajni rok za sprejetje zakona določa april 2020. O vsebinskih rešitvah sem tudi že govoril, tokrat bi samo dodatno izpostavil, da bo dolgotrajna oskrba integrirana storitev, ki se bo prepletala s sistemom socialnega in zdravstvenega varstva ter tako zagotavljala celostno obravnavo tistega, ki jo potrebuje. Pri tem pa je zelo pomembno, da nihče ne bo smel biti izključen, kar pomeni zagotovitev primerljive dostopnosti upravičencev v vseh okoljih.
Hvala, gospod predsednik Vlade. Želite, gospa poslanka, dopolnitev? Izvolite.
Hvala lepa.  Najlepša hvala za odgovor, spoštovani predsednik Vlade, ampak moram reči, da je ta vaš odziv, glede na dejstvo, da ste vendar predsednik Vlade, nesprejemljiv. Znova malce zavajajoči podatki glede 5 milijonov evrov, ki so namenjeni za domove za ostarele v naslednjih letih v proračunu. Veste, to ni dovolj niti za gradnjo enega doma za starejše, pa imamo več kot 11 tisoč tistih, ki potrebujejo posteljo v takšnih domovih. Tu gre za ugotovitve Računskega sodišča, ne neke politične stranke, ki jih vendarle treba spoštovati, predvsem pa upoštevati. Navsezadnje je to neodvisen državni organ, ki ima javno pooblastilo za nadzor glede gospodarnosti porabe javnega denarja.  Naj vas pa tudi spomnim, spoštovani predsednik Vlade, da ste v času pred državnozborskimi volitvami ravno vi govorili, kako boste takšne anomalije preprečevali. Prodajali ste se kot nek nov politični obraz, ki vstopa v politiko zato, da bodo takšne nepravilnosti odpravljene. Govorili ste o novi politiki, nato pa koalicijski sporazum sklenili prav s strankami, ki vladajo zadnjih deset let. S tem ste izgubili svojo kredibilnost, kajti ravno ti vaši koalicijski partnerji so odgovorni za to, da je stanje na področju dolgotrajne oskrbe danes takšno, kakršno je. Ob imenovanju za predsednika Vlade ste med drugim dejali, da prevzamete s tem tudi odgovornost.  Torej me danes zanima:  Ali boste dejansko prevzeli odgovornost in glede na ugotovitve Računskega sodišča v tem primeru sprožili revizijo glede namena porabe 74 milijonov in pol evrov javnega denarja ter raziskali, kdo je odgovoren za takšen namen trošenja javnega denarja?  Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala.  Zagotovo ne morem biti odgovoren za to, kar se je dogajalo v zadnjih desetih letih. Tudi ena vaša vlada enoletna je bila vmes, tako da ste kar bili tudi vi nekaj zraven. Kar se tiče tega, da namenjamo premalo, povedal sem, da namenjamo bistveno več, kot je bilo namenjeno v letih 2017 in v letu 2016. Ministrstvo za zdravje razpolaga s 23 milijoni 676 tisoč 900 evrov sredstev za projektne aktivnosti na področju dolgotrajne oskrbe. Gre predvsem za storitve s področja nezadovoljenih potreb. Ker teh storitev na domu danes ne zagotavljamo, se pojavlja večji pritisk za sprejem v institucije. Storitve so v času trajanja projektov za upravičence brezplačne. Kot prvi pilotni projekt se je začel v letu 2017 izvajati projekt Model dolgotrajne oskrbe v skupnosti, za katerega je zagotovljenih 4,4 milijona evrov in katerega cilj je razvoj standardiziranih usposabljanj za izvajalce formalne in neformalne oskrbe. Projekt se bo izvajal do konca leta 2022.  Potem izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Javni razpis je bil objavljen aprila 2018, izvajanje storitev pa bo trajalo do konca junija 2020. Skupna vrednost projekta je 6,1 milijona evrov, izvaja se v treh okoljih, in sicer v Dravogradu, Krškem in Celju. Zlasti je treba poudariti, da se v okviru tega projekta zagotavljajo tudi nove storitve, do katerih državljani v okviru obstoječih ureditev na domu ne morejo dostopati. Če naštejem le nekatere: dajanja zdravil, hranjenje po sondah, storitve psihosocialne podpore uporabnikom in svojcem, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter tudi storitve e-oskrbe. V okviru projekta je bilo od januarja do septembra 2019 na enotne vstopne točke podanih tisoč 474 vlog za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, tisoč 312 oseb je bilo ocenjenih kot upravičenih do novih storitev v okviru projektov in dne 1. 9. 2019 je nove storitve brezplačno prejemalo 287 oseb. Potem gre še projekt prilagoditev in preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva. Javni razpis za projekt, za katerega je namenjenih 13,2 milijona evrov, je bil objavljen junija 2019 in sredstva se še niso začela črpati. Dela se na tem in neposredne aktivnosti za upravičene osebe se bodo na terenu začele izvajati … / izklop mikrofona/
Hvala, gospod predsednik. Gospa poslanka, imate postopkovni predlog? Izvolite.
Hvala lepa še enkrat, za besedo. Z odgovorom predsednika Vlade nisem zadovoljna, zato predlagam, da na prihodnji seji opravimo razširjeno razpravo na to temo. Gre vendarle za zelo pomembne ugotovitve Računskega sodišča o negospodarnem trošenju javnega denarja in tudi večurna razprava na izredni seji Državnega zbora ni dala konkretnih odgovorov, ki jih je navsezadnje želelo tudi Računsko sodišče v okviru svoje revizije. Predsednik Vlade je tukaj pojasnjeval predhodno tudi določene posamezne projekte, pa vendarle nismo dobili konkretnih odgovorov, za kaj točno se bodo trošila sredstva in tudi projekti ne dajejo konkretnih odgovorov, kako se bodo reševali problemi, ki trenutno obstajajo na področju dolgotrajne oskrbe. Še enkrat, imamo več kot 11 tisoč aktualnih prošenj in več kot 24 tisoč tistih, ki so na seznamu oziroma potencialni uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe. Po drugi strani pa ministrstvo kar 74 in pol milijona evrov nameni za pripravo študij, analiz za testiranje novega sistema dolgotrajne oskrbe, in to na podlagi zakona, ki danes še sploh ni pripravljen. Celotna koalicija, kot smo videli na seji Državnega zbora, se sicer spreneveda ob teh ugotovitvah Računskega sodišča. Glede na to, da je za takšno stanje in predvideno negospodarno porabo javnega denarja v bistvu kriv kar del vaše koalicije, spoštovani predsednik Vlade, pa me ne preseneča vaš odgovor danes. A dejstvo je, da se moramo zavedati, da je to javni denar, da ga moramo porabljati gospodarno, smotrno in pregledno. V danem primeru pa Računsko sodišče v svoji reviziji ugotavlja, da temu ni tako.  Gre torej, še enkrat ponavljam, za ugotovitve Računskega sodišča in za zelo pomembna vprašanja na tem področju. Najpomembnejše je, da državljani vedo, za kaj se javni denar porablja, zato predlagam, da na eni izmed naslednjih sej torej opravimo širšo razpravo na to temo. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. O vašem predlogu glasujemo jutri v sklopu glasovanj. S tem prehajamo na naslednje vprašanje, ki ga postavite gospod Luka Mesec. Izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, kot napovedano, vam bom postavil vprašanje o davčni reformi in o proračunu. Kot veste, je proračun program vlade prelit v številke. Ta proračun, ki ga sprejemamo zdaj, proračun za leti 2020 in 2021, je brez dvoma najpomembnejši dokument, ki ga bo ta vlada sprejela. Ta dokument bo določil, kaj bo in česa ne bo ta vlada delala v glavnini svojega mandata, v naslednjih dveh letih. Kot veste, po koncu prenehanja veljave tega proračuna imamo do volitev še eno leto. Torej, kar boste naredili, boste naredili zdaj.  Ko smo lani pisali koalicijski sporazum, je bilo v njem precej dobrih socialnih in razvojnih nastavkov za spremembo kurza razvoja Slovenije v naslednjem desetletju, ki pa jih v proračunu ni in niti ne v davčni reformi. Pa če grem po vrsti, kaj manjka.  Najprej manjka ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To je obljuba vaše vlade, obljuba prejšnje vlade. V Levici smo pripravili zakon, ampak tega ni ne v proračunu, ne v davčni reformi. Dalje, stanovanja. Obljuba zadnjih nekaj vlad. V koalicijski pogodbi piše: 0,4 % BDP sredstev, se pravi 180 milijonov naj bi se v ta namen namenilo in zgradilo 10 tisoč javnih najemnih stanovanj. Kaj je v proračunu? 3 milijone sredstev za stanovanja. 3 milijone. Znanost in raziskovanje. V koalicijski pogodbi piše 1 % za znanost in raziskovanje do leta 2021 iz javnih sredstev. Kaj je v proračunu? Za 80 % zgrešite ta cilj. Upokojenci. Koalicijska pogodba obljublja večji prispevek za delodajalce, da se skoraj 100 tisoč upokojencev, ki živijo pod pragom revščine, povleče ven in jim nameni vsaj 613 evrov minimalne pokojnine. V proračunu tega ni, niti v davčni reformi.  Podnebna politika. Slovenija je zavezana, da bo do leta 2030 za 40 % zmanjšala svoj ogljični odtis. V proračunu niti v davčni reformi ne vidimo nobene vizije, ki bi nas tja peljala.  Kaj pa je v proračunu in v davčni reformi? Imamo razbremenitev, na katero sem vas opozarjal že marca, da je razvojno in socialno škodljiva. 137 milijonov evrov luknje boste sprejeli ta teden, ki bo namenila povišico plač 5 % najbolje plačanih v državi. Poslanci bomo dobili eno minimalno plačo na leto več, ministrski zbor bo dobil okrog 800 do 900 evrov na leto več, menedžerji tisoč evrov na leto več.  Zato vas sprašujem, predsednik Vlade:  Ob vseh mankih, ki jih ta proračun ima, zakaj je ravno ta davčna razbremenitev, to davčno darilo najbolje plačanim v državi vaša prioriteta?
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala za vprašanje. Paket davčnih sprememb je po dolgih mesecih intenzivnega usklajevanja končno tudi v Državnem zboru. Končno v tem smislu, da se leto izteka in lovimo roke za uveljavitev s 1. januarjem prihodnje leto. Večkrat sem že povedal svoje stališče, med drugim tudi takrat, ko sem predstavljal proračuna za prihodnji dve leti. Pri davkih je podobna situacija kot pri proračunu. Predstavljajo najbolj pomembnem vir, ki polni državno blagajno in omogoča tekoče izplačevanje socialnih transferjev, a so hkrati tudi največji kamen spotike. Smo vsi skupaj še daleč od zavedanja, da so davki tisti, ki zagotavljajo javne storitve. Nikoli še ni bil in tudi ne bo oblikovan predlog, ki bi bil soglasno sprejet oziroma po godu vsem. Predlogi so odziv na trenutno javnofinančno situacijo. Nič več in nič manj. Vse, prav vse ukrepe je treba pretehtati tudi na dolgi rok. Konkurenčnost, vključujoča rast in socialna stabilnost ostajajo izzivi, ob tem da se znižuje javni dolg in ohranja presežek sektorja država. Zato smo od prvotno načrtovanih sprememb nekatere nekoliko omilili, vendar z razlogom. Nismo pa povsem izključili možnosti, da se te ne bi zgodile v prihodnosti, ko bo za to čas. Že ob spomladanski napovedi makroekonomskih kazalnikov bomo nadaljevali pogajanja z Ekonomsko-socialnim svetom in ponovno odprli teme, seveda ob primerni gospodarski rasti. Analize kažejo, da imajo največji učinek na rast ravno spremembe na področju obdavčitve dela in potrošnje. Konec koncev se že vrsto let vrstijo tudi zahteve gospodarstva po znižanju davčne obremenitve dela. Treba je poudariti, da je Slovenija po podatkih Evropske komisije po obremenitvi z davki in prispevki sicer pod povprečjem Evropske unije, vendar pa podatki o ekonomski strukturi davkov za Slovenijo kažejo, da ta ni najbolj ugodna zaradi nadpovprečne obremenitve dela in podpovprečne obremenitve kapitala.  Ponovno bo treba pretehtati tudi argumente za dvig davka od dohodkov pravnih oseb ali, povedano drugače, davka na dobiček, ki je tudi tema vaše stranke. Iz tega izvira tudi vaše nestrinjanje s predlagano davčno zakonodajo, ki jo po novem postavljate kot enega izmed pogojev za nadaljnjo sodelovanje s koalicijo.  Če se za trenutek osredotočim na to sodelovanje, naj vas spomnim tudi na skupen projekt, povezan z načrtovanjem davčnih sprememb. Navajam: »Z novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb bomo v skladu s koalicijskim sporazumom določili spodnjo mejo davka, ki ga morajo plačati pravne osebe, in sicer pri 5 %.« V tem delu smo šli, bom rekel, bolj v vašo smer, saj bo s spremembo minimalna obdavčitev davka na dobiček znašala 7 %. Naj spomnim, da gospodarstvo potrebuje nekaj časa za prilagoditev na spremembe.  Skrbimo tudi, da bo poslovno okolje predvidljivo in privlačno tudi za tuja podjetja. Dodatno smo obremenili kapital tudi v luči dviga cedularne obdavčitve kapitalskih dohodkov s 25 na 27,5 %. Skupni ukrepi na strani kapitala bodo v državno blagajno prinesli približno 64 milijonov evrov. Razumem, da bi si še bolj želeli obdavčiti, v navednicah, bogate, vendar ponavljam, da je treba ravnati v skladu s finančno situacijo previdno in postopno. Od vseh štirih zakonskih predlogov je ravno zakon o dohodnini temelj celotne davčne optimizacije. Je ključen del, s katerim razbremenjujemo srednji sloj prebivalstva. Visoko izobražen razvojni kader ne sodi nujno med prejemnike nekajkratnika povprečnih plač, zato je tudi največja razbremenitev v drugem in tretjem razredu dohodninske lestvice. V drugem in tretjem dohodninskem razredu so kadri, ki največ prispevajo k ustvarjanju in rasti dodane vrednosti, ki je poleg produktivnosti ključni element konkurenčnosti vsakega gospodarstva in osnova za višino življenjskega standarda. Ta dohodninska sprememba torej ni namenjena povečevanju uravnilovke in sledenju teorije, da je vse enako, temveč želi vsaj nekoliko izboljšati nagrajevanje tistih, ki lahko s svojim znanjem Republiko Slovenijo držijo v stiku z razvojno uspešnimi družbami.  Če nadaljujem, ohranili bomo najvišjo davčno stopnjo … / izklop mikrofona/
Gospod poslanec, dajte omogočiti predsedniku Vlade, da dokonča.  Izvolite.
Hvala za besedo.  Z vašim odgovorom nisem zadovoljen. Najprej z drugim in tretjim razredom od petih namigujete na to, da razbremenjujete srednji razred. Samo opozoril bi vas na to, da je to fatamorgana oziroma to je privid. Mi nimamo pet razredov in v vsakem 20 % ljudi, ampak je v zadnjem razredu manj kot 1 % ljudi, v prvem razredu jih je pa praktično 60 %. Dve tretjini ljudi v tej državi delata za manj kot povprečno plačo. In ta davčna reforma daje – komu? Delavcu na minimalni plači 1,6 evrov letno, se pravi za eno kavico, delavcu na povprečni plači, ki je že med zadnjo tretjino najbolje plačanih, daje 12 evrov na leto, potem pa pridemo do dvokratnika povprečne plače, nad dvokratnikom povprečne plače je še 5 % ljudi – 95 % ima manj – ampak teh 5 % pa dobi resne razbremenitve: 55, 60, 70, 80, 90 evrov na mesec in več. Se pravi, 5 % razbremenjujete in temu pravite srednji razred. In ta reforma, če gledamo samo dohodninski del, bo v proračun zarezala za 137 milijonov, medtem ko na drugi strani povsod manjka sredstev. Če govorimo o inženirjih in razvojnikih, s takim proračunom za znanost in raziskovanje ti ljudje ne bodo nič na boljšem oziroma bodo še naprej raziskovali za tisoč, tisoč 200, tisoč 300 evrov in podobno. Ne bodo na boljšem upokojenci. V proračunu imamo denarja za mogoče en dom za starejše in nič več. Ne bo na boljšem gospodarstvo. Ne bo manj izsiljevanja. Ali mislite, da se kakšen inženir, ki bo dobil 10 evrov povišice ali pa 12 ali pa 15 zaradi te davčne reforme k svoji plači, ne bo izselil iz države? Nobenega faktorja to nima. Edino kar ima, je razbremenitev plač 5 % najbolj plačanih in potešitev delodajalcev, ki bodo na ta način prihranili v svojih žepih, vzeli pa iz državnega. Ampak … / izklop mikrofona/
Gospod poslanec, izkoristili ste svoj čas.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Če nadaljujem, kjer sem prej končal. Mi smo že razbremenili tudi regres, torej smo naredili en korak tudi v to smer, da so vsi dobili toliko, kot je bilo tudi izplačano. Kar pravite o eni kavici, to pač težko komentiram, je nekoliko poenostavljena zadeva.  Kar se tiče tega svežnja, ga je nujno sprejeti tudi zaradi tega, ker če smo zvišali minimalno plačo, se lahko tisti, ki so dobili višjo minimalno plačo, lahko znajdejo tudi v višjem razredu, in to nastane problem. Ta zakonodaja je usklajena bila tudi na Ekonomsko-socialnem svetu. Tukaj je treba tudi to povedati. Seveda pa obstaja vedno možnost, ko se sprejema to v parlamentu, je vedno možnost tudi vložitve amandmaja. To je pa tudi drugo dejstvo in ta možnost obstaja. Vlada je pripravila takšno zakonodajo, Državni zbor pa lahko sprejme tudi kaj drugega. Kot sem rekel, smo manjšinska vlada. Bila so dolga usklajevanja, da smo prišli do tega predloga. Zdi se nam optimalen. Če pa boste izglasovali drugače, potem boste pač izglasovali drugače. Hvala.
Hvala gospod predsednik.  Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala.  Postopkovno predlagam zahtevo za splošno razpravo, in sicer iz naslednjih razlogov. Najprej, gospod premier, zakonodaja ni bila usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu. Ni bila. Sindikati so ji jasno nasprotovali in tudi javno nasprotovali, ko jo je minister predstavil javnosti. Nasprotujejo taki dohodninski lestvici, kot jo predlagate, in mislim, da je na tem stališču 95 % državljank in državljanov, ki jih taka davčna reforma zaobide in daje tistim, ki imajo več od dvokratnika povprečne plače.  Drugič. Ko pravite, da je ta sveženj nujno sprejeti tudi zaradi minimalne plače. Ni treba sprejeti celega svežnja. Lahko enostavno prečrtamo škodljivo dohodninsko lestvico in pustimo vse ostalo. Tak amandma smo v Levici tudi vložili. Bi bilo zelo dobro, če ga Vlada podpre, ker potem bo tudi koalicija verjetno glasovala drugače, kot je glasovala na odboru, na seji, ki jo imamo ta teden.  In tretjič. Glede na to, kar sem povedal na začetku, kaj je bilo zapisano in obljubljeno v koalicijski pogodbi, kakšno vizijo za novo desetletje smo ali pa ste predstavili v tistem dokumentu in kaj nudi ta proračun, mislim, da se je nujno v Državnem zboru pogovoriti o tem, kam v naslednjem desetletju hočemo ali pa moramo iti, da nas ne bo povozil čas. Po drugi strani mislim, da se je treba neprestano pogovarjati o tem, kdo je v resnici srednji sloj v tej državi. Srednji sloj v tej državi, čeprav se mogoče komu tako zdi, niso ljudje z 2 tisoč evri plače ali več. Ta sloj tudi statistično več ne pade v srednji sloj, če povzamete statistiko OECD, vam bodo rekli, da je srednji sloj tisti med 80 in 200 % povprečne plače, medtem ko Vlada kljub neprestanemu opozarjanju že od marca prihaja z reformo, ki tudi statistični srednji sloj zgreši in se usmeri v najbolj plačane. Če so največje razbremenitve v drugem in tretjem dohodninskem razredu, morate vedeti, da se te najbolj poznajo pri plačah, ki so nad tem. Lahko pogledate tudi študije, ki so bile v zadnjih mesecih in tednih objavljene.  Moja pobuda za razpravo v Državnem zboru je, da se pogovorimo o prioritetah v proračunu in o tem, kakšna bi ta davčna reforma morala biti.
Hvala, gospod poslanec za vaš proceduralni predlog, o katerem bomo glasovali jutri v okviru glasovanj.  Besedo predajam gospe Tini Heferle.  Izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade!  Ustavno sodišče je na zahtevo Državnega sveta presojalo ustavno skladnost volilne zakonodaje v Republiki Sloveniji. V odločbi so ustavni sodniki zapisali, da območja volilnih okrajev po 26 letih od sprejetja volilne zakonodaje ne ustrezajo več merilom, ki jih glede oblikovanja volilnih enot in volilnih okrajev predvideva Zakon o volitvah v državni zbor. Predvsem gre tu za merilo, ki govori o tem, da mora biti v vsakem volilnem okraju približno enako število volivcev. Posledično so tudi zakonske določbe, ki določajo območja volilnih okrajev, v takšnem neskladju z Zakonom o volitvah v državni zbor, da je kršeno načelo pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije. Bistvo omenjene sodne odločbe je torej ugotovitev, da je razlika v številu volivcev med volilnimi okraji tako velika, da ni zagotovljene enakosti volilne pravice. Poslanec je predstavnik vseh državljanov, ne samo kraja, v katerem je bil izvoljen, zato mora imeti tudi glas volivca približno enako težo, ne glede na okraj, v katerih volivec voli. Prav tako slovenska ustava določa, da mora imeti volivec odločilen vpliv na dodelitev mandata. Slednje lahko dosežemo z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, za kar se v Poslanski skupini LMŠ tudi zavzemamo. Treba se je zavedati, da v primeru sprememb meja volilnih okrajev takšna rešitev predstavlja zgolj rešitev za določen čas in se bomo s tovrstnimi težavami soočali tudi čez leta, ko bodo demografske in selitvene spremembe ponovno privedle do neenakosti razmerij med posameznimi volilnimi okraji.  Ker mora zakonodajalec prej omenjeno ustavno neskladnost odpraviti v roku dveh let, si seveda moramo prizadevati za oblikovanje širšega političnega soglasja, kajti le tako bomo lahko sprejeli odločitev, ki bo pripeljala do sprememb volilne zakonodaje v smeri zahtev Ustavnega sodišča.  Glede na navedeno vas, spoštovani predsednik Vlade, sprašujem:  Kako namerava Vlada Republike Slovenije spodbuditi sprejetje zakonodaje, ki bo odpravila neustavnost, ugotovljeno v odločbi Ustavnega sodišča?  Če konkretiziram ter izpostavim dve rešitvi, ki sta trenutno najbolj realni, to je ukinitev okrajev in uvedba preferenčnega glasu ali pa na drugi strani sprememba meja volilnih okrajev:  Katero izmed obeh rešitev in v kakšni obliki bi Vlada Republike Slovenije podprla?  Za odgovor se vam zahvaljujem.
Hvala, gospa poslanka. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala za vprašanje.  Dejstvo je, da po veljavni zakonodaji volivec nima prav nobenega vpliva na to, kdo od kandidatov stranke, ki jo voli, bo prišel v parlament, kajti na volilnem lističu lahko izbere samo ime, ki mu ga ponudi stranka. Dejstvo je, da volivec sicer obkroži kandidata, a njegov glas gre najprej stranki. Ustavno sodišče je decembra lani ugotovilo, da območja volilnih okrajev po 26 letih od sprejetja volilne zakonodaje ne ustrezajo več nobenemu merilu iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor, kot so: enako število prebivalcev, geografska zaokroženost in največja mogoča integriteta občine. Ugotovljeno protiustavnost mora Državni zbor odpraviti v roku dveh let, to je do decembra 2020. Skratka, na voljo imamo še dobro leto, kar je zgolj navidezno veliko. Celih 20 let je uspevalo obdržati status quo. Z drugimi besedami, uspelo je ohraniti takšne okraje, kjer so nekateri lažje izvoljeni. Nekaj poskusov volilni zakon popraviti je sicer bilo, a so vsi klavrno propadli, še preden so predlogi sploh prišli do Državnega zbora. Do glasovanja je tako prišlo pred osmimi leti, a je za predlog uvedbe absolutnega preferenčnega glasu z ukinitvijo okrajev takrat glasovalo le 21 poslank in poslancev iz vrst Zares, LDS in SNS. Upam, da se tokrat kaj podobnega ne bo zgodilo. Ne želim, da bi vsa usklajevanja in posveti bili zgolj sami sebi namen, in ne želim, da bi se zgolj razpravljalo, zgodilo pa nič. Zato moram pohvaliti napore, ki jih je v pripravo zakonodaje vložilo Ministrstvo za javno upravo. Z gradivom in osnutkoma zakonskih predlogov se je minuli četrtek že seznanila tudi Vlada. Gre za osnutka novel dveh volilnih zakonov in oba pomenita uresničitev odločbe Ustavnega sodišča glede volilnih okrajev. Prvi je Zakon o volitvah v državni zbor, ki predvideva ukinitev volilnih okrajev ter uvedbo relativnega neobveznega prednostnega glasu na ravnivolilnih enot po vzoru sistema za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Odločba Ustavnega sodišča bi se torej implementirala na način, da se volilni okraji ukinejo oziroma se obdržijo zgolj v administrativnem smislu. Z uvedbo relativnega neobveznega prednostnega glasu, kar zagotavlja močan glas z vidika volivcev, bi volivec enemu izmed enajstih kandidatov z liste dal prednostni glas, če tega ne bi želel, pa bi lahko obkrožil zgolj listo. Prag za izvolitev kandidata je relativno nizek, sledi formuli za volitve poslanca v Evropski parlament ter pri enajstih kandidatih znaša ena dvaindvajsetina oziroma 4,5 %. Tako bi zagotovili odločilni vpliv volivcev na izbiro kandidatov. Drugi sklop popravkov se nanaša na Zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor. V tem primeru bi volilni sistem ostal enak, spremenila bi se zgolj območja volilnih okrajev, pri čemer razlike v njihovi velikosti ne presegajo plus minus 15 %. Spremembe z večjimi odstopanji bi namreč pomenile preveliko tveganje, da rešitev ne bi sledila odločbi Ustavnega sodišča, ki je, naj spomnim, opozarjalo prav na prevelika odstopanja v številu volivcev. Če bi bolj sledili geografski zaokroženosti volilnih okrajev, bi lahko bila odstopanja celo več kot 40 % v eno ali drugo smer, kar bi pomenilo izjemno velik odmik od osnovne dikcije odločbe Ustavnega sodišča. Če bi takšne rešitve ponudili strankam, bi bilo to povsem neodgovorno. Katero od obeh rešitev podpiram sam? Zagotovo si želim dati odločilno vlogo volivcem, zato podpiram spremembo samega volilnega sistema, ki, kot rečeno, predvideva ukinitev okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, ki ne bi bil obvezen. Lahko bi ga dal ali pa izbral zgolj stranko. To bi bila volivčeva odločitev, bi mu pa izbiro vsaj omogočili. Ljudem je prednostni glas blizu, vsaj če sodimo po letošnjih volitvah v Evropski parlament, na katerih je prednostni glas oddalo več kot tri četrtine volivcev. Torej jih ni za podcenjevati. Naj rečem tako. Novi okraji res potrebujejo le navadno večino poslanskih glasov, a to je zgolj navidezno lažja rešitev, ker bo stališča v tej hiši verjetno težje poenotiti. Uvedba prednostnega glasu potrebuje 60 glasov, a verjamem, da se tega ne bojimo. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik. Ni dodatnih vprašanj. S tem se vam zahvaljujem za odgovore na vseh 5 poslanskih vprašanj. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, obveščam vas, da v skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 9., 10. in 11. seji Državnega zbora. Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj bo odgovoril na štiri vprašanja. Prvo vprašanje, gospod minister, ki ga imate, je od gospoda Marka Bandellija v zvezi s primernostjo višine odpravnine nekdanji predsednici uprave SDH. Gospod minister, beseda je vaša. Izvolite. / nemir v dvorani/ Minister Andrej Bertoncelj, ali želite odgovoriti?
Andrej Bertoncelj
Gre za vprašanje spoštovanega poslanca Bandellija. V zvezi z navedenimi vprašanji bi rad samo opozoril, da se v skladu z določbami Poslovnika Državnega zbora, lahko posameznemu ministru ali ministrici postavi vprašanje le s področja delovanja Vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe. Ne glede na to, naj vseeno pojasnim naše stališče. Navedeno vprašanje namreč ne sodi v področje delovanja Ministrstva za finance, saj Zakon o Slovenskem državnem holdingu v 7. členu izrecno poudarja, da SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb in da morajo pri izpolnjevanju nalog skladno z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu delovati neodvisno in samostojno. Tako je na podlagi sedmega odstavka 46. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu ena izmed nalog nadzornega sveta SDH, pri izpolnitvi katere mu zakon daje popolno, poudarjam, popolno samostojnost in neodvisnost, tudi določitev prejemkov predsednika in članov uprave SDH. Enako je pri določitvi plačila za delo zaposlenih na SDH samostojna, neodvisna in popolnoma odgovorna uprava Slovenskega državnega holdinga. Minister za finance nima pristojnosti presojati primernosti prejemkov, saj je odgovornost za navedena vprašanja izključno na nadzornem svetu in upravi SHD. Vsekakor pa se zavedamo in apeliramo, da se prejemki določajo zakonito in strokovno argumentirano. Pri tem naj se upošteva pričakovana odgovornost posameznikov kakor tudi obremenitve in razbremenitve odgovornosti, ki izhaja iz zakonske oziroma statutarne ureditve delovanja Slovenskega državnega holdinga.  Vsebinske podrobnosti glede delovnih zadolžitev in prejemkov gospe Glavine iz tega naslova pa je SHD že javno pojasnil. Hvala.
Hvala, gospod minister. Gospod poslanec, imate pravico zahtevati dopolnitev odgovora. Izvolite.
Hvala. Minister, saj sem pričakoval tak odgovor, saj tudi vi nimate nič s tem. Jaz se opravičujem za to, ampak podedovali ste to problematiko. Ampak glejte, da malo osvežim zadevo. Gospa Lidija Glavina, ki je prišla na to pozicijo brez znanja in brez nikakršnih izkušenj, ker to je bilo tudi dognano, je dobila 132 tisoč evrov odpravnine. Tu govorimo o 144 povprečnih plačah ali 20 let povprečne pokojnine. Ali pa po sedaj toliko kritiziranem zakonu o poslancih, bi bila tudi tista razlika, ki bi meni plačevala lahko potne stroške, za 60 let, za 60 let. Jaz se sprašujem tukaj – vem, da ima glavno besedo nadzorni svet SDH, ampak SDH je direktno pod vplivom Ministrstva za finance in upam, da naslednji korak, ki bo tukaj, da se ne bodo spet dogajale te zadeve. Ker to je dobesedno sramota tako visoka odpravnina, ki ne spada v našo kulturo, če bi tako rekel.  Jaz se sprašujem to, če ne boste vi vplivali na naslednje korake, ki bodo nastajali, se bo spet dogajala druga Lidija Glavina, v drugi fazi. In boste spet rekli, da je kriv nadzorni svet, da mi ne moremo napraviti nič. Ni res, Vlada lahko napravi, Ministrstvo za finance lahko napravi in prepreči take gromozanske in sramotne zneske za odpravnine, ki niso podobni nobeni stvari. Če samo na hitro povem, zakaj tudi ne. Vsaka druga tajnica na občini ima lahko večjo plačo kot župan, ki je odgovoren za vse. In tudi tu tukaj ni primerno. Naj si zdaj ljudje sami predstavljajo, če je to prav ali ne. Jaz razumem in verjamem, da boste tudi vi, minister, tu malo reda napravili. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Gospod minister, izvolite.
Andrej Bertoncelj
Svoje osebno stališče sem jaz sicer javno že izrazil tudi v javnih medijih in sem to poimenoval kot neko nepotrebno anomalijo, ki jo je treba odpraviti in, še bolje, v bodoče preprečiti. No, saj zadeva se je v vmesnem obdobju že uredila. Gospa Glavina tudi ni več zaposlena na Slovenskem državnem holdingu. Gre pa vsekakor za odmevno zadevo, se strinjam. Tako še enkrat hvala za vprašanje, da lahko dodatno pojasnimo vlogo Ministrstva za finance, ki je v tem delu zamejeno. Vsekakor je Ministrstvo za finance pristojno za SDH in DUTB v tem smislu, je pa v smislu Slovenskega državnega holdinga popolnoma jasno, kdo ureja delovanje in način upravljanja kot tudi poslovodenja te družbe. Gre za tako pomembno družbo, ki ima tudi svoj zakon – Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki je bil pravzaprav napisan ravno s tem namenom, da bi se preprečilo vpletanje Vlade ali pa, če rečemo, države v delovanje neodvisne institucije, ki upravlja z veliko veliko vrednostjo državnega premoženja. Skoraj 13 milijard evrov je tega. Tako da v tem delu sem jaz tudi jasno povedal, da je zadeva v pristojnosti nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, kar se tiče imenovanja ali pa odpoklica članov uprave – in prav je tako – in v pristojnosti nadzornega sveta kot tudi uprave o dogovoru glede prejemkov, predvsem na nadzornem svetu v tem delu. V tem delu s svoje pozicije in tudi z današnjim dnem lahko samo apeliram, ne samo na Slovenski državni holding, ampak še tudi na kakšno drugo institucijo, da so pri določanju prejemkov, bodisi sejnin bodisi plač, v tem delu sorazmerni razmeram v naši državi. V tem delu pa pričakujem odgovorno ravnanje tako nadzornih svetov in na drugi strani tudi uprav. Hvala.
Hvala, gospod minister. Naslednje je vprašanje Soniboja Knežaka, povezano pa je z izvrševanjem odločbe Ustavnega sodišča o sodelovanju delavcev pri upravljanju bank. Izvolite.
Andrej Bertoncelj
Hvala lepa.  Spoštovani poslanec, najprej bi se odzval na nekatere vaše trditve iz poslanskega vprašanja, ki po našem mnenju ne držijo v celoti. Navajate, da je Ustavno sodišče razsodilo, da je omejevanje pravic bančnih uslužbencev do sodelovanja pri upravljanju bank v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je v preteklih odločitvah že zapisalo, da ima zakonodajalec pri izbiri načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju široko polje presoje in da je zakonska ureditev, ki ne predvideva sodelovanja delavcev v organih upravljanja, skladna s 75. členom Ustave. Sodelovanje v organih upravljanja gospodarskih družb je namreč le eden od načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju, ki jih je mogoče omejiti, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. V obravnavanem primeru, torej v tem konkretnem primeru pa je Ustavno sodišče takšno odločitev sprejelo, ker zakonodajalec ni v zadostni meri utemeljil razlogov za izključitev pravice delavcev do sodelovanja v organih upravljanja bank.  Nadalje navajate, da je bila ureditev, ki delavcem v bančni panogi omejuje pravico do sodelovanja v organih upravljanja bank, sprejeta šele ob spremembah bančne zakonodaje v času bančne sanacije, kar tudi ne drži. Omejitev te pravice je za članstvo v nadzornem svetu banke veljala od leta 1999 dalje, za članstvo v upravi banke pa od leta 2006 dalje, oboje do junija letos, ko je Ustavno sodišče takšno ureditev razveljavilo. Ne Vlada ne Ministrstvo za finance nista nikoli trdila, da je omejitev pravice delavcev do sodelovanja v organih upravljanja bank zahteva evropskih predpisov s področja bančništva. Dejstvo pa je, da so za opravljanje bančnih storitev določena zelo stroga pravila glede obvladovanja kreditnih in drugih tveganj, ki jim je banka pri svojem delovanju izpostavljena. Zato je zelo pomembno, da so člani organov upravljanja bank izkušeni bančni strokovnjaki, ki posedujejo ustrezna znanja in veščine za poglobljeno razumevanje dejavnosti bank. Zato tudi Zakon o bančništvu za osebe, ki lahko postanejo člani uprav in nadzornih svetov bank, določa posebne pogoje za imenovanje, dodatna merila pa je predpisala tudi Banka Slovenije. Navajate tudi, da omejitev sodelovanja delavcev v organih upravljanja zavarovalnic vsebuje tudi Zakon o zavarovalništvu, kar tudi ne drži, predstavniki delavcev so namreč lahko imenovani v organe upravljanja zavarovalnic.  Sprašujete me, kako bomo zagotovili, da bodo zaposleni v bankah lahko čim prej izvolili svoje predstavnike v uprave in nadzorne svete bank. Odločbo Ustavnega sodišča je treba spoštovati, pri čemer Ustavno sodišče zakonodajalcu ni naložilo, da je treba Zakon o bančništvu uskladiti z ustavo, zato nadaljnje aktivnosti Ministrstva za finance kot pristojnega ministrstva za finančni sistem niso potrebne. Sestava organov upravljanja banke je v pristojnosti skupščine oziroma nadzornega sveta banke v skladu z njenim statutom, pri čemer mora uprava banke zagotoviti, da bodo na ustrezen način spoštovane tudi določbe zakona, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. Ne glede na to pa lahko napovem, da bo Ministrstvo za finance skupaj z Banko Slovenije preučilo učinke sedanje ureditve na notranje upravljanje bank glede na njihovo posebno naravo in temu posledično zelo podrobno regulacijo bančnega področja.  V zvezi z vašim zadnjim vprašanjem, ki se nanaša na prepoved sodelovanja zaposlenih pri upravljanju v primeru hčerinskih družb, poslovnih skupin in holdingov, pa lahko povem, da je zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, v pristojnosti drugega ministrstva – v tem delu je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in da Ministrstvu za finance niso poznana dejstva, da bi lahko bila sedanja ureditev na tem področju kakorkoli problematična. Hvala.
Hvala, gospod minister. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala, predsedujoči. Spoštovani minister, hvala za odgovor. Jaz sicer res nisem pričakoval, da boste šli vi zdaj sami na podlagi odločbe Ustavnega sodišča v spremembo zakonodaje in se zavedam, da je to v prvi vrsti pravica, ki so jo zdaj tudi s to odločbo Ustavnega sodišča dobili zaposleni v bankah in da bodo morali to zahtevo sami izpolniti. Tisto, na kar sem vas pa jaz želel opozoriti, da je onemogočeno zaposlenim v hčerinskih družbah in poslovnih skupinah, vam bom pa na kratko razložil na osebnem primeru. Jaz sem bil skupaj s kolegom v tisoččlanskem kolektivu predstavnik delavcev v nadzornem odboru, kjer sva s kolegom zavrnila predlog po sklicu seje, na kateri bi sprejeli sklep in direktorju dodelili 30 plač odpravnine za primer njegove razrešitve. Sledila je reakcija, in sicer ta, da smo šli v reorganizacijo, ustanovili poslovno skupino, v kateri je bilo 14 ljudi, od tega 7 iz poslovodstva, 7 pa članov finančno-računovodskega sektorja. Določili so delavskega predstavnika in naredili zamenjavo obeh članov. Mene konkretno je, v posmeh Zakonu o soupravljanju delavcev pri upravljanju družb, zamenjal takratni generalni direktor Gorenja gospod Jože Stanič. Delavski predstavnik podjetja, v katerega nikoli ni bil, je bil pa osebni prijatelj direktorja. Drugega kolega pa predstavnica banke oziroma tudi prijateljica direktorja. Jaz sem hotel samo opozoriti, da je bilo štirinajstim ljudem omogočeno, da so imeli svoje predstavnike, hkrati pa tisoč ljudi, ki so bili organizirani v svetu delavcev kapitalsko povezanih družb, predstavnika ni imelo. In to se mi zdi, da se deloma dogaja tudi še danes. Se pa zavedam, da je to tako, kot ste sami omenili, v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Gospod minister, želite odgovorit? / oglašanje iz dvorane/ Gospod minister na opozorilo ne bo odgovoril. Hvala. Zdaj vas prosim, da odgovorite na vprašanje gospoda Franca Jurše, vezano na zapiranje finančnih pisarn po Sloveniji. Izvolite.
Andrej Bertoncelj
Spoštovani poslanec, Finančna uprava Republike Slovenije je s 1. avgustom 2019 začasno zaprla finančne pisarne v Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni. Začasno zaprtje finančnih pisarn na omenjenih lokacijah ne pomeni trajnega prenehanja poslovanja finančnih pisarn. Finančna uprava Republike Slovenije sproti in tekoče spremlja poslovanje finančnih pisarn in ga prilaga potrebam davčnih zavezancev po davčnih storitvah. To pomeni, da se dinamika poslovanja finančnih pisarn oziroma čas prisotnosti in število zaposlenih v finančnih pisarnah uravnava glede na število obiskov zavezancev in vrsto storitev, ki jih zavezanci želijo opraviti na določeni lokaciji. V finančnih pisarnah se fizičnih osebam zagotavljajo informacije v zvezi z izpolnjevanjem njihovih davčnih obveznosti, sprejem različnih vlog in izdaja potrdil, odmerni postopki pa se s ciljem zagotavljanja višje kakovosti storitev, enake obravnave zavezancev, lažjega izvajanja nadzora ter učinkovite izrabe zaposlenih opravljajo v finančnih uradih. Fizične osebe se obračajo na davčnih organ v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti z naslova dohodnine in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za katere se opravi odmera v prvi polovici koledarskega leta. Zavezanci se zglasijo na uradi ali pisarni le, če želijo podati pritožbe, ugovore ali druge napovedi, kar je vse vezano na prvo polovico koledarskega leta. Zato se v finančnem uradu Murska Sobota in tudi v drugih uradih med poletnimi meseci zmanjša potreba fizičnih oseb po uporabi storitev finančnih pisarn in, upoštevajoč podatke o zmanjšanem obisku, začasno omeji poslovanje teh pisarn. Ker se davčni zavezanci v manjši meri poslužujejo storitev finančnih pisarn, je finančna uprava sprejela druge ukrepe, med katerimi so uvedba številnih elektronskih in drugih storitev, ki davčnim zavezancem omogočajo lažje in hitrejše sodelovanje z davčnim organom. Finančna uprava mora zagotoviti pobiranje davkov, preprečevati tveganja za neizpolnjevanje izpolnjenih davčnih obveznosti, zato je treba način poslovanja prilagoditi tako, da bo naloge učinkovito upravljala z razpoložljivim številom zaposlenih. Davčnim zavezancem pa je kljub začasnem zaprtju omenjenih finančnih pisarn omogočeno pravilno in pravočasno izpolnjevanje njihovih davčnih obveznosti. Tako se zavezancem dostopnost do storitev, ki jih opravljajo finančne pisarne, zagotavlja z možnostjo oddaje vlog v predalčnikih na lokacijah finančnih pisarn, po pošti ali prek portala e-davki, splošne informacije lahko sprejmejo tudi po telefonu ali na uradu.  Omeniti je treba tudi reorganizacijo področja informiranja, ki z uvedbo enotnega klicnega centra nudi hitre in relevantne informacije fizičnim osebam. Po zaznavah finančne uprave to možnost v večji meri uporabljajo zavezanci, ki niso vešči uporabe interneta.  Če bo ugotovljeno, da je izkazana potreba zavezancev za uporabo storitev, ki jih nudijo finančne pisarne, torej v fizični obliki, bo finančna uprava po presoji zagotovila odprtje finančnih pisarn tudi na omenjenih lokacijah. Hvala.
Hvala, gospod minister.  Gospod poslanec, izvolite.
Hvala lepa, predsednik.  Spoštovani minister, tukaj sva na različnih valovnih dolžinah. Vsi tisti, ki imamo malo daljši spomin, se pravi za nazaj, vemo, kako je davkarija bila svoj čas organizirana in kako je tudi sedaj. Dr. Čufer, vaš nekdanji predhodnik, je takrat dal obljubo, da vse povsod tam, kjer so davčni uradi, bodo tudi davčne pisarne. S tem načinom zaprtja se tega dogovora ne držimo.  Če vam samo navedem, da je v obdobju od septembra 2018 do aprila 2019 bilo v državni upravi 30 tisoč 286 zaposlenih, v javnem sektorju pa 175 tisoč 222 zaposlenih, se pravi pri javni upravi 375 več v tem obdobju, v javnem sektorju pa 2 tisoč 632 več ljudi. Finančna uprava ima v Sloveniji zaposlenih v tem trenutku, mogoče je danes razlika, 3 tisoč 574 ljudi, štiri manj kot pa 1. 8. 2018. Mogoče so ravno ti trije ali štirje tisti, ki se jim je zaprla davčna pisarna. Prepričan sem, da ti niso, kajti vsi ti trije so se preselili v Davčni urad Murska Sobota. V Davčnem uradu Murska Sobota, gospod minister, pa je 250 ljudi zaposlenih. Se pravi, ne najdemo tri javne uslužbence, ki bi pokrili področje upravne enote Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. Glede na to, da se mi je čas iztekel, bom moral nehati.
Hvala, ker ste nehali.  Gospod minister, izvolite.
Andrej Bertoncelj
Bom jaz prevzel besedo.  Ja, poglejte, se strinjam, saj moje stališče v tem delu je jasno. Res aktivnosti vodi Finančni urad Republike Slovenije, Furs, in je treba davčne urade in davčne pisarne približati ljudem in jim omogočiti, da imajo ne samo internetni dostop ali pa po pošti, ampak tudi možnost neposrednega razgovora oziroma opredelitve do posameznih vprašanj z davčnim uslužbencem. Mi smo že naročili Fursu, da proučijo centralizacijo ali pa decentralizacijo v tem smislu. V tem smislu je šlo zdaj v smeri predhodne centralizacije in določeni koraki, prvi koraki v tem smislu so že bili storjeni. Ena ali dve davčni pisarni, čeprav gre za določen čas, odvisen od potreb, sta že bili ponovno odprti. Ena v celjski regiji.  Moje priporočilo je, da se pogleda tudi za ostale lokacije, kjer se je pokazala ta potreba, kjer je interes strank, davkoplačevalcev za ta neposredni stik z davčnimi uslužbenci, da se to uredi. Tako da v tem delu ta proces postopne decentralizacije in pristop k temu, da so te pisarne, tako kot je bilo v predhodnem primeru opredeljeno, samo v sredo, en dan v tednu, ko gre za takšna vprašanja, da se te zadeve uredijo tudi na lokacijah, kjer se za to pokaže potreba. Seveda se pa po drugi strani tudi zavedam pritiska na posamezne službe po racionalizaciji poslovanja. Ta pritisk pa vsi neposredno tudi izražamo, tudi na zadnji obravnavi na Odboru za finance, na administrativna dela, predlogi, da se vzame ravno Finančni upravi Republike Slovenije in potem se pač takšne rezerve v sistemu iščejo.  Ampak še enkrat, da bom jasen, na lokacijah, kjer je to potrebno in so predvsem večje razdalje, pa podpiram decentralizacijo.
Hvala, gospod minister.  Gospod poslanec ima pravico do postopkovnega predloga.  Izvolite.
Hvala lepa.  Glede na to da se teh pisarn zaradi neukosti na področju elektronskega dopisovanja najbolj poslužujejo starejši ljudje, se pravi generacija, ki jo tudi sam pa naša poslanska skupina zastopa, je logično, da pričakujemo od javnega sektorja, od vas, gospod minister, da se ta zadeva uredi tako, kot smo predlagali. Pričakujemo od vas, da bo 1. 12. 2019 odprta pisarna v Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni. Če to ne bo, bom tisti, ki bo nenehno nadlegoval in ne boste imeli nobenega mira s tem vprašanjem pred menoj. Ne bom pa postavil vprašanja.
Zlorabili ste, spoštovani poslanec, poslovnik. To ni primerno.  Gospod minister, dobite še eno vprašanje, in sicer od gospe Lidije Ivanuša. Izvolite.
Andrej Bertoncelj
Spoštovana poslanka, hvala za vaše vprašanje.  V zvezi z vašim prvim vprašanjem bi uvodoma izpostavil, da je za stanovanjsko politiko v osnovi pristojno Ministrstvo za okolje in prostor v okviru svoje stanovanjske politike. Eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike je namreč Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025, ki jo je sprejel Državni zbor decembra 2015. Navedeni dokument posebno pozornost posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev. Velja poudariti, da navedena resolucija izhaja prav iz ustavne določbe, ki jo vi omenjate. Glavni izvajalec javne stanovanjske politike je Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Omenjena resolucija vključuje tudi akcijski načrt, ki določa ključne izvedbene nosilce in projekte, ki jih določa stanovanjski program. Akcijski program pri nekaterih aktivnostih predvideva tudi sodelovanje Ministrstva za finance tako v okviru aktiviranja obstoječega stanovanjskega fonda kot tudi pri večji dostopnosti stanovanj, gradnji novih stanovanj in prenovi stanovanjskega fonda. V tem letu je Ministrstvo za finance tako skupaj s stanovanjskim skladom že pristopilo k izvedbi ukrepov v zvezi z aktivacijo nepremičnin iz sheme slabih terjatev banke DUTB.  V zvezi z vašim drugim vprašanjem izpostavljam, da Ministrstvo za finance nima pristojnosti poseganja v politiko poslovanja bank, mora pa odločanje banke o odobritvi kakršnih koli kreditov temeljiti na primernih in jasno opredeljenih merilih. Pred odobritvijo vsakega posojila mora banka oceniti dolžnikovo sposobnost glede izpolnjevanja obveznosti in kvaliteto zavarovanja terjatev. Prav tako Ministrstvo za finance nima pristojnosti nadzorniških ukrepov, ki so v domeni Banke Slovenije. Slednja tako ugotavlja tveganja, povezana s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva, in pristopa tudi k instrumentom za banke, kot so na primer mikrobonitetna priporočila za področje stanovanjskega kreditiranja prebivalstva. Zahteve na področju kreditiranja prebivalstva je Banka Slovenije, tako kot smo vsi seznanjeni, nedavno zaostrila. Stanovanja politika in Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu poudarjata ukrepe za krepitev javnega stanovanjskega sklada, tako da socialno šibkejši, ranljivi in mlade družine dobijo možnost najema stanovanja. V zvezi z vašim tretjim vprašanjem je treba ponovno izpostaviti, da Ministrstvo za finance ni pristojno za opravljanje analiz glede ponudbe stanovanjskih kreditov v slovenskem prostoru. Slednje je vsekakor mogoče dobiti s strani različnih organizacij na trgu, na primer s strani Zveze potrošnikov Slovenije.  Ne glede na navedeno, pa menim, da je v prvi vrsti pomembna dobra konkurenca v slovenskem bančnem prostoru, ki omogoča, da lahko komitenti izbirajo med različnimi ponudniki stanovanjskih kreditov in posledično izberejo zase najbolj optimalno ponudbo.
Hvala za odgovor, gospod minister. Gospa poslanka, imate možnost za zahtevo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Gospod minister, tukaj ste mi odgovorili, da za nič niste pristojni. Na nek način kar se kreditov tiče v bistvu ne prizanašamo mladim družinam. Me pa zanima:  Ali mogoče razmišljate, da bi država oblikovala neko stanovanjsko banko, ki bi kreditirala samo stanovanjska posojila za vse pod enakimi pogoji? Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Gospod minister, izvolite.
Andrej Bertoncelj
Hvala. Jaz sem v svojem odgovoru samo opozoril, da so za posamezne zadeve, ki ste jih navedli, pristojna druga ministrstva. Seveda se delo podeli po različnih ministrstvih. Se strinjam, da se vse začne in konča pri denarju, ampak pristojnosti, aktivnosti na tem področju, kako pa s temi sredstvi, ki so opredeljena v posameznih finančnih načrtih posameznih ministrstev, je pa v domeni posameznega ministrstva ali urada. Jaz mislim, da je najboljši odgovor na to vprašanje, ki ste ga postavili, dobro delujoč in transparenten bančni sektor, vsaj v tem fazi zdaj, ko je privatiziran, zato jaz upam, da se bo tudi povečalo število kvalitetnih bančnih storitev, kar je bil tudi namen, in da se bo potem v bistvu vloga, ki jo imajo te bančne institucije, odrazila tudi na boljših storitvah za njihove komitente.
Hvala, gospod minister. A imamo predlog, ki je postopkovni? Izvolite.
Hvala lepa. Ker se meni osebno zdi stanovanjska politika zelo pomembna tema, ker se tiče predvsem mladih družin, ki s težavo pridejo do svojih stanovanj, predlagam, da se opravi obširnejša razprava na naslednji seji o tej problematiki. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. O vašem predlogu bomo glasovali jutri tekom glasovanj.  Hvala, gospod minister, za vseh vaših pet odgovorov. S tem prehajamo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Dr. Aleksandra Pivec bo odgovorila na poslansko vprašanje gospe Mojce Žnidarič, povezano z interventnim zakonom za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah v letu 2019. Izvolite, gospa ministrica.
Aleksandra Pivec
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci!  Dovolite, da podam odgovor na zastavljeno poslansko vprašanje, ki se nanaša na letošnje vremenske ujme, ki so se dogajale predvsem na območju Podravja, sicer pa tudi širše po Sloveniji. Kar se tiče odprave posledic naravnih nesreč, je prav gotovo sistemska podlaga oziroma sistemski zakon, ki to ureja, Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Interventni ukrepi se ob naravnih nesrečah tako izvajajo na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami. Uprava Republike Slovenije za zašito in reševanje tako najprej zbira podatke od ministrstev, zbira jih tudi sama Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in podatke pridobivajo tudi od občin, kot tudi podatke o vseh izvedenih aktivnostih, na podlagi katerih se tudi ocenjuje višina intervencijskih stroškov, ki so nastali ob ukrepanju ob tovrstnih vremenskih ujmah. Sprejetje interventnega zakona bi zato predstavljalo odstop od sistemske ureditve odprave posledic naravnih nesreč. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč v četrtem odstavku 3. člena namreč določa, da sredstev ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila z odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalnih premij. Škoda po neurju s točo je seveda naravna nesreča, za katero je bilo mogoče in je še vedno mogoče že od leta 2006 pridobiti sredstva v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato se tudi od tega leta naprej ocena škod po toči ne izdeluje več.  Svet območne enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj predlaga aktiviranje ukrepa de minimis za najbolj prizadete kmetovalce, ki so jih v letošnjem letu prizadejala neurja. Zato je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že 30. 7. letošnjega leta podalo pobudo za ocenjevanje škode na kmetijskih kulturah na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je tudi pristojna za ocenitev teh škod. Vlada je tako dne 12. 9. sprejela sklep, s katerim se je seznanila z informacijo o izdelavi predhodne ocene škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic neurij s točo, ki so nastale v obdobju od 11. junija do 31. julija na vseh prizadetih območjih Slovenije. Prav tako je z istim sklepom naložila Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, da naj sklep izvede v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Agencijo Republike Slovenije za okolje, Slovenskim združenjem zavarovalnic in Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter da se ji za prehodno oceno škode na kmetijskih pridelkih dodeli 60- dnevni rok, v katerem mora to škodo oceniti in jo tudi predstaviti. Na podlagi ocene škode bodo prizadete kmetije lahko uveljavljale naslednje ukrepe: uveljavljanje znižanje oziroma odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znižanje najemnim pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in prilagoditve ukrepov tekoče kmetijske politike, pri čemer predvsem gre za uveljavljanje višje sile ter je to podlaga za oblikovanje posebne pomoči kmetijskim gospodarstvom v težavah. To so tisti ukrepi, ki jih je možno izvesti.  Kot rečeno, interventni zakon bi bil v tem primeru protipraven, ker za to obstajajo druge pomoči iz naslova de minimis.
Hvala, gospa ministrica za odgovor.  S tem prehajamo na pet ostalih vprašanj za ministra gospoda Aleša Šabedra.  Prvo je vprašanje gospoda Žana Mahniča in je vezano na izvajanje 12. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola.  Gospod minister, izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod Mahnič!  Prepoved prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač v objektih in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravljata dejavnost vzgoje in izobraževanja, je v veljavi že od leta 2003. Ob tem prepoved ni omejena na čas rednega delovnega časa šole oziroma na čas pouka, ampak za tovrstne objekte in funkcionalna zemljišča velja neprekinjeno. V skladu s tem je Ministrstvo za zdravje pripravilo že več tolmačenj omenjene prepovedi. Leta 2003 sprejetje Zakona o omejevanju porabe alkohola, na podlagi katerega je bila omenjena prepoved, je sledil 152. členu Amsterdamske pogodbe. Ta države članice zavezuje, da pri vseh svojih politikah in programih upošteva interes varovanja javnega zdravja. Zakon je sledil načelom in duhu Evropske listine o alkoholu, priporočilom Evropskega sveta in Deklaracije o mladih in alkoholu. V juniju sta Ministrstvo za zdravje in Zdravstveni inšpektorat vzgojne in izobraževalne ustanove pozvala k doslednemu upoštevanju prepovedi točenja alkoholnih pijač in uporabe tobačnih izdelkov v objektih in na funkcionalnih zemljiščih. Omejevanje dostopnosti do alkohola, kamor sodi tudi ukrep prepovedi prodaje in ponudbe alkohola tam, kjer se izvaja dejavnost vzgoje in izobraževanja, spada glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije med tri najbolj učinkovite ukrepe za zmanjševanje škode zaradi alkohola. Ostala dva cenovno učinkovita ukrepa sta še dvig cene alkoholnih izdelkov in prepoved oglaševanja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje kar 43 % prebivalcev Slovenije pije visoko tvegano. Registrirana poraba alkohola v Sloveniji je leta 2017 znašala več to 10 litrov čistega alkohola na odraslega prebivalca, kar je z javnozdravstvenega vidika v primerjavi z večino drugih evropskih držav izrazito visoko. Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih 2012–2016 v povprečju znašala 147 milijonov evrov letno. Če prištejemo še grobo oceno nekaterih drugih stroškov, kot so prometne nezgode in nasilje v družini, kriminalna dejanja, kraje in vandalizem, se ta številka zviša na v povprečju 228 milijonov evrov letno. Prilivi v državni proračun iz naslova trošarin pa v zadnjih letih znašajo zgolj okrog 103 milijone evrov letno. Glede na podatke in rezultate javnomnenjskih raziskav, ki kažejo, da javnost podpira strožje ukrepe na tem področju, in pozive stroke ter civilne družbe za bolj odločen pristop do alkoholne politike v naši državi se vsak korak nazaj zdi neprimeren.  Zakonodaja na tem področju in tudi na drugih področjih javnega zdravja je pogosto predmet deljenih mnenj, ki temeljijo na različnih interesih. Kot minister za zdravje pa seveda zagovarjam interes zdravja.Hvala.
Hvala, gospod minister. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala, predsednik. Minister mi je zdaj povedal to, kar je pač splošno znano dejstvo. Edina pametna in normalna razlaga bi bila, da je v tem členu zapisano in da je tudi razlaga taka, tudi če zapisa ne spremenimo, da je prepovedano točiti alkoholne izdelke samo v času, ko poteka vzgojno-izobraževalni proces.  Povejte mi, gospod minister, ali je normalno, da občina brez finančnih sredstev ministrstev, države zgradi športno dvorano, vredno 4 milijone evrov, potem pa tam izven časa procesa vzgoje in izobraževanja organizira koncert, organizira različne prireditve, dogodke, in ne sme točiti alkoholnih pijač. Vi tu pravite, da je že kritično, koliko Slovenke in Slovenci popijemo alkohola. Gospod minister, pije se doma in pa v gostilnah z namenom, da se ga nekdo napije. Jaz ne poznam človeka, ki bo rekel, zdaj bom pa šel jaz na nogometno tekmo ali pa na koncert zato, da se ga bom napil. Tak se ga bo tako ali tako, če kdo gre s tem namenom. V prejšnjem mandatu smo imeli razpravo o tem, ko je kolega Möderndorfer predlagal, da se dovoli točenje alkohola na športnih prireditvah. Tu sta si nasprotujoča zakona, zakaj se lahko toči alkohol v Stožicah, ne more se pa točiti alkohola na šolskem igrišču, v šolski telovadnici, pa šola ni centa prispevala zanjo. Zakaj ne izven čas vzgoje in izobraževanja, za vikende, popoldne, zvečer, med počitnicami in tako naprej?  Zanima me vaše mnenje v zvezi s tem. In odgovorite mi na vprašanje, prosim:  V primeru, da bo šlo tako naprej in da je vaše stališče takšno, da se zakon bere tako striktno, kot je napisan, in da bo inšpekcija še naprej grozila in pošiljala okrog dopise, ali bi podprli novelo zakona, ki bi jasno napisala, da to velja samo v primeru, ko poteka vzgojno-izobraževalni proces?
Hvala, gospod poslanec.  Gospod minister, izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo. Zdaj vam pravzaprav moram odgovoriti na zadnji del vašega vprašanja, ker ste izpostavili spremembo Zakona o omejevanju alkohola, ki ga je v letu 2017 pripravila skupina poslank in poslancev, ki pa govori o tem, da prepoved točenja alkoholnih pijač v objektih in na funkcionalnih zemljiščih, v ustanovah, v katerih se izvaja vzgojno-izobraževalna in zdravstvena dejavnost, ni bila vključena v spremembo in je ostala nespremenjena. Tako da, ja, zakon je ta trenutek takšen, kot ste tudi omenili, dovoljuje pa točenje alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Hvala.
Hvala, gospod minister.  Imate postopkovni predlog?  Izvolite.
Jaz sem postavil jasno vprašanje, kako on to vidi in če bi podprl spremembo. Ne na eno ne na drugo ni minister odgovoril. Žal. Kaj piše v zakonu, jaz to vem, saj sem moral to prebrati, preden sem postavil poslansko vprašanje. To je brez zveze, da potem minister tukaj govori samo zato, da porabi nekaj sekund. Gospod minister, dajte naši občini iz proračuna Ministrstva za zdravje 4 milijone evrov, kolikor smo dali za telovadnico, potem pa vi odločajte, kaj se bo tam jedlo pa kaj se bo tam pilo. Dokler pa občina s svojimi sredstvi zgradi objekt, dokler društva, zavod, ki opravlja s telovadnico in pa pripadajočimi objekti, ker tudi na igrišču, ki je nekaj metrov stran in se ne drži šole, tudi tam se tega ne sme, ker gre za pripadajoči šolski objekt, pa ni šola nič dala za ta objekt, ker tudi šolo financirajo občine. Ni normalno, da potem tam organizator neke prireditve, ki mora plačati za organizacijo prireditve, ki mora plačati za stroške najema dvorane, čiščenje in tako naprej, večinoma je to v ceno že všteto, ne more prodajati pijače, ki jo želi prodajati, ne z namenom bajnih zaslužkov, pa da se bo kdo tam napil, ampak preprosto zato, da lahko društvo, ki se spusti v organizacijo neke take prireditve, pokrije del stroškov. Samo za to gre. Kdor se ga misli napiti, gre v gostilno ali pa, kaj jaz vem, gre v trgovino kupit pa to doma počne, ne hodi ta na športne prireditve. To je bilo že večkrat prediskutirano, ampak vi še kar vztrajate pri svojem in pošiljajo te vaše inšpekcijske službe, da bodo začele to poostreno nadzirati.  Jaz mislim, da je treba v Državnem zboru o odgovoru ministra opraviti razpravo, kar tudi predlagam, v nasprotnem primeru pa, glede na to, da sem se z marsikaterim poslancem tudi iz koalicije že pogovarjal in zadevo vidi tako kot jaz, da res nima nobenega smisla, da se omejuje na teh objektih. Ja, na športnih objektih, na drugih pa ne, tukaj sem jaz prepričan, da če bi dali na ustavno presojo, bi zadeva padla, ker ne moreš nekje pustiti drugje pa ne, jasno seveda napisati dikcijo, da ne v času vzgojno-izobraževalnega procesa, pač pa takrat, ko se šolske objekte in pripadajoče objekte športne infrastrukture najema za tržno dejavnost, takrat pa jaz mislim, da bi moralo biti dovoljeno tudi točenje alkoholnih izdelkov, pri čemer lahko tudi damo, da ne žganih pijač.
Hvala, gospod poslanec.  O vašem predlogu bomo glasovali jutri v okviru glasovanj.  Gospod Jožef Lenart, vas je gospod minister vprašal v zvezi z nadzorom nad delom zdravnikov.  Izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo, predsednik.  Nadzor nad izvajanjem koncesije ima koncedent, kar pomeni na primarni ravni občina, na sekundarni ravni pa Ministrstvo za zdravje. Koncedentov nadzor se nanaša v glavnem na izvajanje pogodbe o koncesiji, s katero partnerja uredite razmerje pri izvajanju koncesije, in sicer: vrsto dejavnosti, obseg dejavnosti, območje in lokacijo, odgovornega nosilca, delovni čas, nadomeščanje in druge sestavine, ki jih navaja Zakon o zdravstveni dejavnosti. Ministrstvo za zdravje je bilo že obveščeno o dvomljivem ravnanju v okviru koncesionarjev s področja specialistične dejavnosti okulistike, in sicer naj okulisti ne bi izdajali naročilnic za očala pacientom, ampak jih direktno posredujejo v optiko, ki je velikokrat v njihovi lasti. Na ta način je vsekakor kršena pravica pacienta do izbire, zato bo Ministrstvo za zdravje v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti koncesijske pogodbe usklajevalo z navedeno spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti na način, da bo poseglo v vsebino pogodb v okulistični dejavnosti tako, da bo v pogodbo uvrstilo tudi klavzulo o neprimernosti povezave koncesionarja z določeno optiko. Predvsem pa dolžnost koncesionarja, da po končanem pregledu izroči naročilnico za izdelavo očal zavarovancu in mu s tem zagotovi svobodno izbiro izvajalca. Nadzor nad izvajanjem predpisov s področja izvajanja zdravstvene dejavnosti in materialnega poslovanja je sicer v pristojnosti Ministrstva za zdravje in ga izvaja v obliki upravnih nadzorov, kamor so vključeni tudi koncesionarji. Nadzor nad izvajanjem pogodb o izvajanju storitev na račun javnih sredstev pa ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je že bil vključen v problematiko neprimernega sodelovanja med okulisti in optiki, kar je sprožila Komisija za preprečevanje korupcije. Strokovni nadzor nad delom posameznega zdravnika izvaja Zdravniška zbornice Slovenije, minister za zdravje pa lahko odredi celoten sistem nadzor, kadar gre za sum, da so nastale nepravilnosti v zvezi z organizacijo, strokovnostjo delavnega procesa ali nepravilnosti v zvezi z kakovostjo in varnostjo zdravstvenih storitev. Glede povezave med okulisti in optiki bi želel pojasniti, da je optika storitvena dejavnost, ki je namenjena izdelavi ustreznih očal kot medicinskega pripomočka. Sodelovanja med eno in drugo dejavnostjo ni mogoče prepovedati, biti pa mora transparentno in mora zagotavljati integriteto na eni in drugi strani. V Sloveniji je namreč tudi v okviru optik organizirana zdravstvena dejavnost okulistike, pregled vida z zdravniki okulisti, kar v odročnih krajih pomeni lahko tudi boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev. Hvala.
Hvala lepa. Gospod poslanec, boste postavili dopolnilno vprašanje? Izvolite.
Hvala lepa za besedo, podpredsednik. Hvala tudi za odgovor gospoda Aleša Šabedra. Pri predpisovanju in izvajanju pripomočkov za izboljšanje vida pa tudi drugih pripomočkov ste nekako, bom rekel, zadovoljili mojo radovednost, čeprav smo v vmesnem času, po tistem, ko sem postavil to vprašanje, dobili še nekatere dokumente od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, glede odgovora na vprašanje o nepravilnostih, ki so bila podana s strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Ampak če zdaj pustimo to, mislim, da moramo pacienti in državljani kot taki, tisti, ki potrebujemo kakršnekoli pripomočke, imeti možnost, da izbiramo ta pripomoček v smislu konkurence. Če gremo kupovat en televizor, ki stane 500 evrov, gremo pogledat v pet trgovin, tukaj pa običajno že v prvi optiki potem naročimo in dobimo. Če smo pa še usmerjeni, je pa še toliko slabše. Pri podeljevanju koncesij za splošne ambulante, pa imam še eno vprašanje, ker se je moje vprašanje nanašalo tudi na to, da so splošne ambulante včasih v pat poziciji. V mojem volilnem okraju se dogaja, župani so se potožili, da ne morejo odvzeti koncesij tam, kjer so se pogoji toliko poslabšali, da niso več zadovoljivi, in tudi storitev je postala zelo slaba.  Kaj potem narediti, da bi se lažje odvzele koncesije na tistih mestih, kjer so očitne kršitve, ki že mejijo na krivdne razloge, zakon in pravilniki pa so dejansko preveč ohlapni?
Hvala lepa. Minister, želite odgovoriti? Izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo, predsedujoči. Konkretnih primerov, o katerih ste ravnokar govorili, ne poznam, tako da bi se moral z njimi seznaniti in pogledati, ali katera od teh ambulant izpolnjuje pogoje za odvzem koncesije, da bi vam lažje odgovoril tudi na to vprašanje. Zato bi prosil, če lahko tudi na ministrstvo dobimo te podatke oziroma problematiko teh dotičnih koncesij. Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo. Minister za zdravje, Aleš Šabeder, bo odgovoril na vprašanje poslanke mag. Meire Hot, v zvezi s sladkorno boleznijo tipa 1. Izvolite, minister.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovana poslanka, pravice bolnikov do medicinskih pripomočkov so podrobno urejene v pravilih OZZ oziroma obveznega zdravstvenega zavarovanja, gre pa za podzakonski predpis, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje, ministrstvo pa nanj samo poda soglasje. Pravila se pogosto dopolnjujejo. Zavod za zdravstveno zavarovanje se pri uvajanju sprememb zmeraj usklajuje tudi z stroko. Pravica do inzulinske črpalke in potrošnih materialov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je v Sloveniji pravica pri sladkorni bolezni za otroke in odrasle že od leta 2002 oziroma od leta 2005 dalje. Sistem za kontinuirano merjenje glukoze je v Sloveniji pravica v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od leta 2010. Glede na veljavno ureditev je pravica pri senzorjih omejena na 40 kosov na leto.  Pravice do medicinskih pripomočkov pri sladkornih boleznih so se v zadnjih 15 letih širile praviloma skoraj z vsako novelo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. V postopku sprejemanja je predlog sprememb in dopolnitev pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, med katerimi je tudi sprememba 116. člena pravil, s katero se bo pri sistemu za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini razširila pravica s 40 senzorjev na leto na 55 senzorjev, s čimer se bo po mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje upoštevala tudi pobuda za širitev pravice do števila senzorjev na letni ravni, ki sta jo podala klinična oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike in Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Splošno pa lahko rečem, da imajo sladkorni bolniki v Sloveniji visok standard oskrbe. Dejstvo pa je, da zaradi hitrega razvoja zdravstvenih tehnologij prihajajo novi, tehnološko bolj dovršeni medicinski pripomočki za urejanje nivoja krvnega sladkorja. S tem so seznanjeni tudi bolniki, uvajanje novih sodobnejših sistemov pa podpira tudi stroka. Kot minister za zdravje si želim in prizadevam, da bi bolniki čim prej prišli do sodobnih medicinskih pripomočkov. Verjamem tudi, da strokovni argumenti za to obstajajo, vendar pa je treba vsako novo pravico, ki se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krije v celoti, pretehtati tudi z vidika finančne vzdržnosti in stroškovne učinkovitosti. V primeru, da so tehnološke novosti strokovno upravičene in finančno vzdržne, jih po utečenih postopkih uvajamo v sistem, kar velja tako za sladkorno bolezen kot tudi za številne druge bolezni. Hvala.
Hvala lepa. Gospa poslanka, imate čas za dopolnitev vprašanja. Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, hvala za vaš odgovor. Po mojem mnenju bi morali imeti prav vsi bolniki, ki trpijo za sladkorno bolezen tipa 1, pravico do brezplačnih tehnološko najnaprednejših pripomočkov brez kakršnihkoli doplačil, sploh pa ne tako visokih, kot jih imajo sedaj, ki neposredno diskriminirajo na podlagi premoženjskega stanja. Ob tem je nujno treba poudariti, da je sladkorna bolezen tipa 1 resno in vedno bolj razširjeno obolenje. Posledice slabo urejene sladkorne bolezni so pa izjemne. SBT1 je navsezadnje vzrok za 40 % vseh kardiovaskularnih obolenj, končno ledvično odpoved in dializo, motnje vida, slepoto, amputacije, vaskularno demenco in invalidnost zaradi nevropatije. Stroški zdravljenja posledic SBT1 so že sedaj bistveno višji od stroškov, ki bi jih namenili za najsodobnejše pripomočke.  V tem primeru torej ne gre za dodatno finančno breme zavarovalnice, ampak le za preusmeritev denarja iz kurative v preventivo. Zato me veseli, da se v stališču očitno zelo približujete stroki. Kakor namreč navaja vodja Oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni prof. dr. Tadej Battelino, so po desetletjih sedaj prvič na voljo metode zdravljenja, ki lahko pravočasno in učinkovito zdravljenje bolezni izboljšajo ter dolgoročno dejansko razbremenijo finance zdravstvene zavarovalnice. Ker mi nekoliko zmanjkuje časa, bi še enkrat apelirala na vas, da res v okviru sprememb pravilnika še dodatno preučite možnosti, da ne bo več prišlo do zavračanja financiranja pripomočkov z argumentacijo, da je pacient že vzel nadstandarden pripomoček in bo za tem doplačeval storitev ves čas. Vsem pacientom s sladkorno boleznijo tipa 1 bi zavod moral omogočati tehnološko najnaprednejše pripomočke za nadzorovanje te zahtevne in potencialno usodne bolezni.
Hvala lepa. Minister, imate besedo. Izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala lepa. Pri konkretni bolezni imamo tudi en konkreten primer, kjer pravzaprav ne krijemo v celoti stroškov, pa mogoče malo daljše pojasnilo. Eden izmed proizvajalcev teh inzulinskih črpalk je pravzaprav v svoji napravi oziroma črpalki združil inzulinsko črpalko in pa sistem za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini. Če se zavarovane osebe odločijo za takšen tip inzulinske črpalke, potem doplačajo razliko med ceno črpalke, ki je trenutno cca 2 tisoč 500 evrov, in cenovnim standardom, ki ga prizna Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki znaša tisoč 841,86 evra. Zavod za zdravstveno zavarovanje trdi, da s takšno črpalko ni prejel predloga stroke, iz katerega bi bilo razvidno, v čem je prednost takšne inzulinske črpalke predvsem glede rezultatov zdravljenja. Pri vseh medicinskih pripomočkih, ki so pravica v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, obstajajo sodobnejše, boljše izvedbe t. i. nadstandardni medicinski pripomočki, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga Zavod za zdravstveno zavarovanje, izhaja, da sladkorni bolniki, ki jim je že v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljen dostop do najsodobnejših tehnologij, najmanj doplačujejo za tako imenovane nadstandardne medicinske pripomočke. Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Minister za zdravje Aleš Šabeder bo odgovoril na vprašanje poslanke Monike Gregorčič v zvezi s pomanjkanjem družinskih zdravnikov.  Minister, izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovana poslanka, glede ukrepov, ki smo jih v letu 2019 že sprejeli za reševanje problematike pomanjkanja družinskih zdravnikov oziroma zdravnikov družinske medicine, bi želel ponovno izpostaviti tiste ključne korake, ki smo jih pravzaprav že naredili. Pa če začnem najprej z Aneksom 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2019, kjer smo določili nov standard oziroma obremenitev družinskih zdravnikov na tisoč 895 glavarinskih količnikov. Ne glede na možnost odklanjanja opredeljevanja zavarovanih oseb, so se vsi partnerji v dogovoru oziroma podpisniki aneksa dogovorili, da nobena zavarovana oseba ne bo ostala brez izbranega osebnega zdravnika. Obstoječi timi z visoko glavarino nad tisoč 895 glavarinskih količnikov na podlagi tega Aneksa 1 svojih opredeljenih zavarovanih oseb ne bodo izpisovali, bodo pa le-te spodbujali za izbiro drugega osebnega zdravnika, torej v timih, kjer je ta glavarina nižja. Opredeljevanje novih zavarovanih oseb so najprej dolžni izvajati vsi timi, ki ne dosegajo za leto 2019 določenih tisoč 895 glavarinskih količnikov, ter timi z najmanjšim številom glavarinskih količnikov ali opredeljenih zavarovanih oseb v enoti. Obstoječi timi, ki presegajo dogovorjeni normativ glavarinskih količnikov ali število opredeljenih zavarovanih oseb za leto 2019, izvajajo zdravstvene storitve do 130 % preseganja v rednem ordinacijskem času. Izvajalec zdravstvene dejavnosti prejme za dodatne time prva štiri leta 80 % sredstev iz kalkulacije za ambulanto družinske medicine. To bi naj tudi stimuliralo mlade zdravnike za vstop v sistem. Drugi korak Aneks 2 k Splošnemu dogovoru za leto 2019, ki je med drugim določil tudi način pridobivanja dodatnih sredstev za nagrajevanje timov, ki ob kumulativno izpolnjenem pogoju, to je vsaj ena dodatna ordinacijska ura mesečno oziroma ustrezno več, skladno s strokovno presojo zdravnika družinske medicine, presežejo število tisoč 895 glavarinskih količnikov po lestvici do republiškega povprečja. Lestvica je petstopenjska in je sestavni del tega aneksa.  Glede ukrepov za zagotovitev univerzalne dostopnosti do zdravstvene oskrbe za zavarovance, ki bi zaradi objektivnih razlogov lahko ostali brez osebnega zdravnika, pa je Ministrstvo za zdravje imelo že dva sestanka z medicinskima fakultetama glede možnosti povečanja vpisa na obe fakulteti. Prav tako je bila sprejeta Odredba o spremembah in dopolnitvah Odredbe o zgornji meji števila ponudb za delo v letu 2019, ki omogoča uvoz zdravnikov iz tretjih držav in priznanje njihove poklicne kvalifikacije na podlagi posebnega zakona v Sloveniji. Kvota je določena na 55 specialistov družinske medicine. V skladu s področno zakonodajo je ministrstvo izvajalce zdravstvene dejavnosti že pozvalo, da do 15. oktobra letos sporočijo utemeljeno potrebo po zaposlitvi zdravnikov določenih specialnosti iz tretjih držav tudi za leto 2020. Z določitvijo zgornje meje števila ponudb za delo v Republiki Sloveniji se tako omogoči hitrejši postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki so pridobljene v tretjih državah, ki je glede na zahtevnost in izvedbo hitrejši od ostalih podobnih postopkov.  Na ministrstvu pa tudi sam osebno izvajamo srečanja z mladimi zdravniki z namenom spodbujanja k prijavi na razpis specializacij s področja družinske medicine. Vsekakor pa glede na problematiko pravzaprav ni enoznačnega odgovora, kako priti do cilja, saj gre za različne sistemske ukrepe, rezultati bodo pa vidni šele čez nekaj let. Hvala.
Hvala lepa. Nadaljujemo. Minister za zdravje Aleš Šabeder bo odgovoril na vprašanje poslanca Sama Bevka v zvezi z izvajanjem Konvencije Minamata o živem srebru.  Minister, izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospod poslanec! Konvencija Minamata je v Republiki Sloveniji kot del evropskega pravnega reda in se v pretežnem obsegu izvaja v okviru različnih predpisov, ki omejujejo promet in uporabo živega srebra in tehnologij, ki uporabljajo živo srebro. Za izvajanje preostalih področij je Evropska unija maja 2017 sprejela Uredbo 2017/852 o živem srebru in razveljavitvi uredbe iz leta 2008, s katero je dopolnila upravni red Unije in predpisala določbe za zagotovitev popolne skladnosti pravnega reda Unije s konvencijo. S temi zakonodajnimi ukrepi je Konvencija Minamata v Republiki Sloveniji dobila vse potrebne izvedbene zakonske podlage. Kot nadgradnja konvencije Evropske unije je Konvencija Minamata vpeljala tudi omejitve nekatere uporabe živega srebra v amalgamskih zalivkah, državam članicam pa naložila, da pripravijo nacionalne akcijske načrte za njihovo popolno ukinitev. Hkrati s pripravo EU uredbe je urad Republike Slovenije za kemikalije v tem obdobju izvedel pregled stanja po področjih, ki jih ureja konvencija. Študija, ki jo je izvedel Inštitut Jožef Stefan, ni nakazala odprtih področij, ki bi jih bilo na podlagi sprejetij uredbe potrebno posebej urejati. Uporabo živega srebra v zobozdravstvu je omejila z lansko spremembo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, priprava akcijskega programa za popolno prepoved pa je v teku. Odpadke emisij in sanacijo kontaminiranih področij izvaja Ministrstvo za okolje in prostor v skladu z EU zakonodajo in nacionalnimi programi in strategijami. Na mednarodnem nivoju je konvencija Minamata postala operativna na prvi konferenci držav pogodbenic septembra 2017 s sprejetjem ključnih dokumentov za njeno delovanje, to so poslovnik konference držav pogodbenic, proračun, finančna pravila, pravila financiranja s strani mednarodnih finančnih mehanizmov, lokacija sekretariata in njegove umestitve. V obdobju, ki je sledilo, so se pripravljali različni tehnični dokumenti in smernice, ki omogočajo izvajanje konvencije. Posebej pomembni so kriteriji za spremljanje njenih učinkov, ki jih bo konferenca predvidoma sprejela na letošnjem srečanju. Hvala.
Hvala lepa.  Poslanec Bevk bo postavil dopolnilno vprašanje.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!  Hvala lepa tudi vam, gospod minister, za odgovor na moje vprašanje, ki sem ga postavil na septembrski seji Državnega zbora. Jaz bom seveda, potem ko bo magnetogram na voljo, še enkrat natančno prebral vaš odgovor, bi pa rad povedal sledeče. V Idriji je 500 let deloval rudnik živega srebra in to je v okolici pustilo zelo velike posledice, ki se čutijo še danes. Ne samo na okolju, temveč tudi na zdravju ljudi, predvsem pa nekdanjih rudarjev. Poleg tega je v Idriji, pa tudi v Sloveniji, skoncentriranega zelo veliko znanja s tega področja, saj so tukaj skozi stoletja delovali vrhunski znanstveniki v svetovnem merilu. Danes je to znanje skoncentrirano na Inštitutu Jožef Stefan in vodilna strokovnjakinja je letos prejela svetovno nagrado za življenjsko delo na področju živega srebra. To je bila prof. dr. Milena Horvat. Poleg tega ima Konvencija Minamata tudi svoj finančni mehanizem, ki je v Svetovnem skladu za okolje, ki deluje znotraj Organizacije združenih narodov, in nisem še nikdar slišal, da bi Republika Slovenija kdaj črpala sredstva iz tega sklada. In ker je priložnost Konvencija Minamata, mislim, da bi jo morali v prihodnje tudi izkoristiti. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Minister, želite še kaj dodati odgovoru.  Izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala, predsedujoči.  Eno kratko pojasnilo gospodu poslancu še v zvezi z regionalnim centrom za živo srebro v Idriji. Konvencija je del regionalnih centrov za živo srebro opustila že v svoji zgodnji fazi pogajanj. Idrijski center bi se v njeno izvajanje lahko vključil z lastnimi programi, ki bi jih ponudil v okviru mednarodnih mehanizmov sodelovanja in pomoči za izvajanje. Po naših podatkih center danes nima niti ustreznih ekspertiz in programov niti kapacitet, s katerimi bi se lahko pojavljal v teh procesih. Slovenija pa mora seveda zagotoviti kadrovsko popolnitev pristojnih organov, predvsem na Ministrstvu za okolje in na Uradu za kemikalije, zato zaenkrat na tem nivoju konvencijo izvajamo v omejenem obsegu, ki sicer zagotavlja izpolnjevanje njenih obveznosti. Bistveno prodornejša in aktivnejša je na strokovnem področju. Tu izstopa, kot ste že sami omenili, Oddelek za okolje na Inštitutu Jožef Stefan, ki pravzaprav s svojimi strokovnimi referencami in mednarodnim sodelovanjem ter drugimi aktivnostmi velja za enega bolj prepoznavnih strokovnih institucij, ne samo v regiji, ampak tudi v globalnem smislu. Hvala.
Hvala lepa.  Prehajamo naprej. Minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar bo odgovoril na vprašanje poslanca Luke Mesca v zvezi s finsko pobudo o prepovedi uvoza brazilskega govejega mesa in soje v Evropsko unijo.  Minister, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Ustno poslansko vprašanje gospoda Mesca se pravzaprav primarno nanaša na požare v amazonskem pragozdu in reakcijo Slovenije nanje, hkrati pa seveda v zvezi s tem sprašuje, ali bo Slovenija podprla kakšno morebitno pobudo, kot jo je podala tudi Finska, ki bi bila nek povračilni ukrep v okviru odločitev Evropske unije o trgovinski politiki, se pravi o izvozu brazilskega mesa v Slovenijo in podobno.  Naj najprej povem, da slovenska vlada deli zaskrbljenost nad ravnanjem s svetovnimi gozdovi, tako amazonskimi kot angolskimi kot sibirskimi in drugimi, in še posebej nad situacijo v amazonskem pragozdu, ki je izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in globalnega podnebnega ravnovesja. Zato to problematiko izčrpno in zelo pozorno spremljamo. Od samega začetka se pridružujemo pozivom za ustavitev požarov v gozdovih Amazonije in za trajnostno upravljanje z amazonskim pragozdom. Podpiramo pa tudi zadnje predloge Evropske komisije za krepitev ukrepov Evropske unije za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Vedno, ko imamo priložnost, poudarjamo in spodbujamo trajnostno sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi tako doma kot na evropski ravni. Tudi sicer spodbujamo vse tisto, kar koristi planetu, in zato lahko rečem s prepričanjem, da krčenje teh gozdov in požari niso samo sezonski problem, ampak tudi problem dolgoročne strategije upravljanja z gozdovi, se Slovenija pridružuje in se bo pridruževala tukaj še naprej mnogih državam in organizacijam.  Trgovinski sporazum z Mercosurjem, se pravi s številnimi državami Južne Amerike, ki ga želi skleniti Evropska unija, načeloma podpiramo. Gre za vzajemne koristi tako za Evropsko unijo, tudi znotraj nje Slovenije, kot seveda za nekatere države Južne Amerike. Dokončno odločitev o podpori sporazuma bo odvisna od izkazane pripravljenosti vseh podpisnic, vključno z Brazilijo, da v obdobju do dokončne uskladitve besedila v dobri veri izpolnjujejo vsa dogovorjena določila, vključno s tistimi določili, ki govorijo o trajnostnem razvoju in boju proti podnebnim spremembam. Predvidoma se bo ta odločitev dokončno sprejemala čez približno leto in pol, ko bo na voljo več informacij. Že ta mesec pa bo objavljena študija presoje vplivov sporazuma.  Tako kot je poslanec Mesec že sam ugotovil, je pomemben del kmetijsko predelovalne industrije v Braziliji usmerjen na tuje trge, torej tudi na evropski trg. Gre tudi za ta omenjeni izvoz govejega mesa in soje v Evropsko unijo. In zato je ta zadeva odvisna od ugleda Brazilije v svetu. Prepričan sem, da bo brazilska vlada skrbi in zahteve svojih trgovinskih partnerjev tudi v prihodnje težko v celoti preslišala, tako da upamo in verjamemo, da bo do takrat pravzaprav skozi ta vzajemna pogajanja prišlo do tega, da se bo skrb za te gozdove tudi na podlagi takšnih razmišljanj o morebitnih omejitvah povečala. Je pa treba reči, da na ravni Evropske unije nobena taka odločitev še ni bila sprejeta. Proučujejo ga Evropska unija, tudi Finska, tudi Avstrija, ki je sprejela neke sklepe, bo verjetno v prihodnje še te zadeve proučevala. Tako da bo tudi Slovenija skupaj z ostalimi članicami Evropske unije tukaj sprejela vsako razmišljanje v smeri, da se seveda na nek način pomaga ali pa spodbudi tudi Brazilijo k temu, da jasno varuje svoje gozdove. Toliko za odgovor. Hvala lepa.
Hvala lepa, minister.  Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev, prvi krog.  Prvi je na vrsti poslanec Zvonko Černač, ki bo postavil ustno poslansko vprašanje ministru za kulturo mag. Zoranu Pozniču.  / oglašanje iz klopi/ Izvolite, postopkovno.
Mogoče sem spregledal, spoštovani predsedujoči, ampak minister ni bil najavljen med tistimi, ki jih danes ne bo, pa me zanima, ali imam prav ali ne, da vem, ali postavim vprašanje odsotnemu ministru ali ministru, ki ga samo trenutno ni v dvorani.
Drži. Ministra ni v dvorani, tudi ni opravičen. Mislim, da je opravičen samo minister Poklukar. Predlagam, da vprašanje vseeno postavite. Če ministra ne bo, potem predlagam, da zahtevate ustni odgovor na naslednji seji.  Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani vsi prisotni!  Za ministra sem najavil vprašanje v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem z nepremično kulturno dediščino. Govorim o stavbni kulturni dediščini, govorim o gradovih. Gradovi predstavljajo pomemben del naše kulturne dediščine. V tej drobni knjižici je Ivan Stopar leta 1991 popisal 84 gradov na Slovenskem. Številni so od takrat dobili novo podobo, nove vsebine, nekateri pa so žal še vedno razvaline in čakajo, da bo država poskrbela za njihovo primerno obeležitev. Povsod po svetu so gradovi ponoči osvetljeni. Ne le gradovi, tudi ruševine gradov so osvetljene, seveda primerno sanirane, saj pomenijo zgodovinsko vrednost, ki kaže na neko dediščino posameznega naroda. Tako na primer izgleda Blejski grad ponoči. / pokaže fotografijo/ Tako je po osamosvojitvi pa tudi v času komunizma izgledal Predjamski grad ponoči. / pokaže fotografijo/ In tako izgleda Predjamski grad v času, odkar z njim upravlja gospod Marjan Batagelj. / pokaže fotografijo/ Ni napaka, v temi je. Predjamski grad, pomemben del naše stavbne kulturne dediščine, je že nekaj časa v temi. Ta fotografija je bila posneta pred nekaj dnevi. Zakaj je ta pomemben del naše stavbne dediščine v temi, sem pred časom spraševal predhodnika sedanjega ministra. Poslal sem mu pisno vprašanje in dobil sem odgovor, da je pač to stvar najemnika. Najemnik je, tako kot sem povedal, gospod Batagelj Marjan preko podjetja, ki upravlja tudi s Postojnsko jamo. Najemno pogodbo je gospod Batagelj Marjan za Predjamski grad sklenil v času vlade Alenke Bratušek leta 2013.  Ministra seveda sprašujem:  Ali se mu zdi prav, da je eden pomembnih gradov na Slovenskem ponoči v temi? Ali se mu to zdi prav?  In sprašujem ga:  Kdaj bo Predjamski grad ponovno osvetljen?  V nekem odgovoru, ki so ga v zvezi z mojim pisnim poslanskim vprašanjem objavile Primorske novice, je bilo zaslediti, da je problem v nekaj sto evrih. Namreč, gospod Batagelj je dejal, da so stroški elektrike previsoki. In to ob tem, da gre preko naravne rente en velik del izključno upravljavcu, ko država ne zna pobrati iz te rente, govorimo o milijonih dobička.  Prosim za odgovor na naslednji seji.
Hvala lepa.  Mi smo vmes tudi še preverjali. Minister pač ni dosegljiv. Menim vseeno, da je prav, da se na začetku seje napove, kateri predstavniki Vlade ne bodo sodelovali, da je ta napoved korektna. V tem primeru to ni tako in bomo zahtevali, da se dobi ustni odgovor na naslednji seji.  Nadaljujemo. Poslanka Tadeja Šuštar bo postavila poslansko vprašanje ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kseniji Klampfer.  Izvolite.
Hvala za besedo.  Spoštovana ministrica, na tej seji Državnega zbora bo opravljena splošna razprava o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki smo ga vložili v Poslanski skupini Nova Slovenija – krščanski demokrati. Bistvo predloga zakona je, da se dijaško in študentsko delo ter kadrovske štipendije izvzamejo iz upoštevanja skupnega dohodka gospodinjstva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Študentsko delo omogoča študentom, da preko dela vstopijo na trg dela, pridobijo izkušnje, ki jih v večini na razpisih zahtevajo delodajalci, poleg tega pa tudi vzpostavijo stike s potencialnimi delodajalci, ki delujejo na področju njihovega izobraževanja. Pomemben vidik študentskega dela je tudi ta, da lahko med počitnicami zaslužijo nekaj denarja za čas med študijem, za pomoč družini ali za druge potrebe. S tem se že mladi učijo ravnanja in upravljanja z denarjem. Zdaj se vsi ti dohodki štejejo k skupnemu dohodku gospodinjstva in zaradi tega se lahko zgodi, da družina zaradi študentskega dela preseže mejo dohodkov in izgubi državno štipendijo, subvencijo najemnine za stanovanje, subvencijo za šolsko malico in kosilo, imajo nižji otroški dodatek in druge pravice.  Zaradi navedenih razlogov, je nujno potrebno izvzeti dijaško in študentsko delo ter kadrovske štipendije iz skupnega dohodka gospodinjstva, saj bi s tem nadgradili delo in pridne študente, še posebej danes, ko v Sloveniji ugotavljamo, da se delo ne splača. Sprašujem vas, spoštovana ministrica: Ali podpirate predlog Nove Slovenije? Ali se vam ne zdi krivična zdajšnja ureditev, ki jo je potrebno čim prej odpraviti, kajti zakaj bi kaznovali družine, ki si prizadevajo vzgojiti otroka v vrednotah, kot so delo, marljivost in odgovornost? Hvala.
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite.
Ksenija Klampfer
Hvala lepa za besedo in hvala lepa za vprašanje. Pravice iz javnih sredstev po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev so pravice, ki so odvisne od materialnega položaja samske osebe ali družine. Temeljna značilnost pravic iz sistema socialnega varstva, tudi sistema socialnih pomoči, je njihova subsidiarnost. Navedeno pomeni, da morata posameznik in družina izčrpati prav vse možnosti zagotavljanja preživetja z lastnimi močmi. Temu sledi tudi ureditev upoštevanja dohodkov pri pravicah iz javnih sredstev, ki temelji na načelu, da je treba upoštevati vse dohodke in prejemke, razen tistih, ki so dodeljeni za poseben namen ali so namenjene kritju posebnih potreb. Navedeno pomeni, da se upoštevajo vsi dohodki, ki so navedeni v zakonu, trenutno tudi kadrovske štipendije in dohodek iz naslova dijaškega in študentskega dela. Naj poudarim, da se zdaj pri denarni socialni pomoči, varstvenemu dodatku, subvencije, najemnine, dohodki otroka iz naslova dela preko študentskega servisa upoštevajo samo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka, prejetega v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar znaša 201 evro. Zdaj znaša meja preživetja za otroka 0,59 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 237 evra, kar glede na način upoštevanja dohodkov dijakov in študentov pomeni, da se ti povprečni mesečni višini do 200 evrov pri ugotavljanju materialnega položaja že sedaj ne upoštevajo in tako ne vplivajo na pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in subvencije najemnine. Dohodki dijakov in študentov v povprečni mesečni višini do 400 evrov pa se štejejo v višini, ki ne presega meje preživetja otroka. Od leta 2013 dalje smo spremembam iz socialne zakonodaje okrepili položaj družin otrok, tako da se zdaj del otroškega dodatka ne upošteva kot dohodek, dodatek na otroka v enostarševski družini se je povišal tako pri denarni socialni pomoči, kot pri otroškemu dodatku. Zaradi dviga meje za upravičenost do subvencij šolske prehrane, se je razširil krog upravičencev do subvencij šolske prehrane. Vsem upravičencem do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka pa se je s 1. januarjem ohranila denarna socialna pomoč v višini 30 evrov, kot je bilo urejeno v mesecu maju 2018, od 1. januarja 2019 dalje pa so bili po šestih letih odpravljeni tudi vsi varčevalni ukrepi na področju družine. S 1. julijem 2019 pa so se povišali zneski otroških dodatkov, državne štipendije ter zneski dodatka za neko otroka, dodatka za veliko družino, pomoč ob rojstvu otroka in starševski dodatek.  Vendar ne glede na to, na omenjene ukrepe, ki so okrepili socialni položaj družin, ugotavljamo, da je zakonodaja, ki je podlaga za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, izjemno zapletena in lahko učinkuje nepravično, predvsem pri upoštevanju dohodkov iz premoženja. Zapletena zakonodaja šele pri konkretnih primerih prikaže neustreznost pravila, zato je potrebno k odpravi neustreznosti zakonodaj pristopiti sistemsko. Ministrstvo je zato v postopku poenostavitve socialne zakonodaje, ki bo bolj prijazna uporabnikom in izvajalcem, bolj pravična pa tudi delitev socialnih transferjev. Preučila se bo tudi možnost uvedbe novega načina upoštevanja dohodkov, s katerimi se bo celovito preučilo tudi vpliv dohodkov na socialne transferje, tudi glede dohodka dijakov in pa študentov, kot sami predlagate. Cilj je ugotovitev, ali se določeni dohodki lahko upoštevajo drugače, da dosežejo svoj namen in razbremenijo socialno šibke. V tem trenutku lahko povem, da bo predlog sprememb zakona, ki bo vodil k bolj pravični delitvi socialnih transferjev, ministrstvo predstavilo v prvi polovici leta 2020. V tej spremembi bomo poskušali upoštevati tudi vaš predlog. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednji je poslanec dr. Matej Tašner Vatovec, ki bo postavil ustno poslansko vprašanje ministru za obrambo Karlu Erjavcu.  Izvolite, postopkovni predlog najprej.
Najlepša hvala, podpredsednik.  Ne vem, kaj se dogaja s predstavniki Vlade, mislim, da je seznam vprašanj in vrstni red zelo jasen in bi lahko zagotovili prisotnost takrat, ko vedo ministri, da bodo dobili vprašanje. Jaz smatram, da je vprašanje, ki ga bom postavil, zame pomembno tudi z vidika, ker bi dobil določene informacije pri razpravi proračuna, tako da predlagam, da se počaka do prihoda ministra.
Hvala lepa, spoštovani kolega poslanec. Tudi v tem primeru smo sproti preverili, ali bo minister prišel ali ne bo. Informacije nismo imeli, dolžan sem iti po vrsti, ker lahko tudi med vašim vprašanjem minister pride. Okej, potem pa sedaj lahko nadaljujemo.  Izvolite, postavite vprašanje.
Najlepša hvala še enkrat, podpredsednik. Minister, lep pozdrav!  Očitno je, da je proračun ministrstva za obrambo vedno navdihujoč in poln presenečenj. Tisto, kar vas bom vprašal, kar sem tudi napovedal, je en zelo podroben nakup, ki je predviden v proračunu za leti 2020 in 2021, ki je naveden zgolj v enem stavku celotne 57-stranske obrazložitve proračuna MORS, in sicer o tako imenovanem dokupu vozil 6x6. Ta vozila so omenjena, kot sem že dejal, v enem stavku v celotni obrazložitvi proračuna in se nahajajo v načrtu razvojnih programov, ki nosi ime Glavna bojna oprema. Ta NRP zajema marsikaj, v njem najdemo različne stvari, kot so oprema letališča Cerklje, oprema specialnih sil, nadgradnja nekih radarjev in tako naprej, medtem ko tu govorimo o relativno velikem nakupu vozil 6x6, ki jih Slovenska vojska že ima v uporabi. Jaz sem to že opozoril na Odboru za obrambo, ko smo obravnavali proračun, in sem moral nekaj časa vztrajati, da sem dobil določene odgovore, konkretno, da gre za tako imenovane valuke, ki jih Slovenska vojska opušča zaradi neprimernosti oziroma neuporabnosti, ker so premajhni za eno bojno skupino, ker imajo slabo protibalistično zaščito in tako naprej. Sedaj ministrstvo predlaga, da se ta vozila, ki jih nameravate zamenjati z oklepniki 8x8, dokupijo, niste mi pa uspeli takrat na tisti seji povedati, kakšna bo cena, koliko bo teh vozil in tako naprej. Dobili smo informacijo, da jih bo dostavil General Dynamics, ki je edini proizvajalec teh vozil na svetu, ne veste pa, koliko, ne veste, koliko stanejo, in da še opravljate raziskavo trga. Se pravi, raziskavo trga, za izdelek, ki ga ponuja samo en proizvajalec na svetu. Tako da jaz bi tu od vas rad slišal, tudi glede na določene informacije, ki so prišle v javnost po tej seji Odbora za obrambo, namreč za medije je nekdo zagotovil, da boste kupili 14 valukov, da bodo to nekakšna posodobljena vozila, ampak da še vedno ne veste, koliko jih potrebujete.  Zanima me zelo konkretno v številkah: Kakšno je načrtovano število teh vozil? Po kakšni ceni bodo dobavljena? Iz katerega vira bo zagotovljeno financiranja? Ali bo šla celotna kupnina iz glavne opreme? Na kakšni stopnji priprave je investicijska dokumentacijska? Kdaj bo sklenjena pogodba o dobavi? Kdaj pričakujete prve dobave teh vozil?
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa za besedo. Tudi z moje strani vse lepo pozdravljam, predsedujočega in vse poslanke, poslance, ministrice in ministre.  Najprej bom parafiral vašo izjavo, da obrambni proračun vedno prinaša neka presenečenja. Moram reči, da zadnjih 10 let ni bilo nobenih posebnih presenečenj, ker sredstva, ki so bila namenjena, so bila namenjena v glavnem samo za plače in materialne stroške. V glavnem zadnjih 10 let ni bilo kakšnih večjih investicij na obrambnem področju, tudi zaradi gospodarske in finančne krize in tudi zaradi prioritet vseh vlad, je treba najprej poskrbeti za vse javne sisteme. Kar se tiče konkretnega vprašanja, ste dejansko že na Odboru za obrambo vprašali in tam smo dokaj natančno odgovorili glede potreb vozil. Gre za lahka oklepna vozila 6x6. Tam smo vam dali celotno informacijo in bom zdaj še enkrat ponovil, da tukaj ne bo nobenega nesporazuma. Kar se tiče teh lahkih oklepnih vozil 6x6, je potrebo izrazila Slovenska vojska. Gre za 14 vozil. Moram pa povedati, da ima trenutno Slovenska vojska 85 teh vozil in da predstavljajo nekako hrbtenico slovenskega obrambnega sistema. Glede na to, da do nakupa oklepnikov 8x8 še nekaj časa ne bo prišlo, v tem proračunu ta nakup ni predviden, je Slovenska vojska mnenja, da je treba vzdrževati skupno, ki predstavlja hrbtenico našega obrambnega sistema. Kot rečeno, ta vozila so že precej iztrošena, povprečno je njihova doba 16 let. Gre pa za to, da želimo popolniti, in sicer gre za to, da bi dosegli popolnitev veljavne materialne formacije z manjkajočimi oklepnimi vozili 6x6, in sicer gre za popolnitev ene pehotne čete. V zvezi s tem bi rad povedal, da je ta potreba po dokupu teh vozil opredeljena tudi v vsakoletnem poročilu o bojni pripravljenosti Slovenske vojske. Vi veste, da zadnja leta vedno dobi Slovenska vojska negativno oceno, kar se tiče bojne pripravljenosti, to se pravi v vojnem stanju. Če želimo to oceno popraviti, je nujno, da se opravi dokup teh vozil, lahkih oklepnih vozil 6x6. Kot rečeno gre za 14 komadov.  Še enkrat bi pa posebej poudaril. Tukaj ne gre za to, da bi s tem vzpostavili srednjo bojno bataljonsko skupino. Ta vozila lahko samo dopolnijo, tako da je ta nakup tudi s tega vidika upravičen, ker verjetno srednja bojna skupina ne bo sestavljena zgolj iz osemkolesnikov, ampak ima srednja bojna skupina še vrsto drugih sredstev, ki jih potrebuje Slovenska vojska, če želi imeti srednjo bojno bataljonsko skupino. V kateri fazi je ta nakup? Jaz vam ne morem odgovoriti, kakšna bo cena, zato ker niti še ni javnega naročila. Ta zadeva je dana v redni proračun Generalštaba Slovenske vojske, in sicer za leti 2020 in 2021, s tem da imamo trenutno izdelan dokument Identifikacije investicijskega programa. Ta je še v postopku usklajevanja in potrjevanja. Tako da najprej bo treba za tem izvesti seveda postopek naročila. Ko bo ta postopek naročila izveden, bo tudi sklenjena pogodba. V tej pogodbi bo seveda tudi določena cena na podlagi javnega naročila. Vi pač pravite, da edino podjetje, ki izdeluje tovrstna vozila, je General Dynamics Steyr. Poglejte, to je stvar javnega naročila. Treba je pa vedeti, da smo vezani na točno določena vozila, zato ker gre za dopolnitev, kot sem že povedal, ene pehotne čete in verjetno ne moremo vključiti kakšnih drugih vozil, ki ne sodijo v to četo.
Hvala lepa. Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev zahteve za odgovor. Izvolite.
Hvala. Poglejte, minister, tega ne pravim jaz, da je edini proizvajalec General Dynamics, ampak to je na odboru povedal direktor direktorata gospod Kralj, ki pravi, edini proizvajalec takih vozil je trenutno General Dynamics.  Zato me zanima: Kakšna bo ta analiza trga, če vaš direktor Direktorata za logistiko, ki je seveda zelo sposoben in vem, da dobro na MORS te stvari, ve, da je to edini proizvajalec? Potem je analiza trga pravzaprav nesmiselna, če vam nekoliko pomagam. General Dynamic enaki vozili dobavlja avstrijski vojski in jih dobavlja po 13 milijonov na komad. Mislim, da so jih v preteklih letih kupili približno za 105 milijonov evrov. Tako da me zanima, neko preliminarno ceno verjetno imate, koliko ta stvar stane. Tako da, če naredimo tak hiter preračun, 3 milijone krat 14 vozil je to 42 milijonov. To je devet desetin tega dela proračuna glede glavne opreme. Celoten NRP glavne opreme je težak 53,9 milijona. Se pravi, gre za relativno visoko investicijo za vozila, ki so trenutno, mislim da, edino v Latviji, kjer je predvideno, da bodo havbice v Latvijo vlekle, zato mislim, da ne gre za neko nepogrešljivo bojno opremo oziroma hrbtenico Slovenske vojske.  Mogoče poveste malo več o tem: Kako to, da še nimate ocene, glede na to, da je v proračunu predvideno, kateri bo pravi vir financiranja in kdaj bo pravzaprav tudi prva dobava? Že pri LKOV 4x4 oziroma pri oshkoshih smo videli, kako potekajo te zadeve na MORS, kjer so bili podobno ti oshkoshi skriti ravno v NRP glavne opreme, v rebalansu za 2019, in da se je potem tudi iz tega to plačevalo.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor.  Izvolite.
Karel Viktor Erjavec
Hvala lepa.  Poglejte, jaz ne bom polemiziral z vami, ali je ta oprema potrebna ali ne. Tudi nisem jaz tisti, ki bi polemiziral s Slovensko vojsko. Povedal sem v uvodu, da je Slovenska vojska opredelila potrebo za nakup teh 14 lahkih oklepnih vozil. Povedal sem, v čem je razlog, da gre za popolnitev ene pehotne čete. Povedal sem, da ko se ocenjuje pripravljenost Slovenske vojske, ravno zaradi tega, ker nima ta četa teh 14 vozil, dobivamo negativno oceno, ko gre za bojno pripravljenost v vojni. In zaradi tega je ta nakup, še enkrat opozarjam, upravičen z vidika vojaške stroke. Jaz verjamem, da se vam kot stranki Levica pač vsak denar, ki gre za večjo varnost naših vojakov, vsak denar, ki gre za opremo, zdi po nepotrebnem. Ampak če se je ta država odločila, in odločila se je, da bo imela Slovensko vojsko, je pa ne samo odgovornost ministra, Vlade, ampak tudi Državnega zbora, da zagotovi ustrezno varno opremo za delovanje Slovenske vojske.  Kar se tiče cene, še enkrat ponavljam, to bo stvar investicijskega programa. Tam bo pač določeno, kakšno naj bo to vozilo, ker ne gre samo za vozilo. To vozilo bo nadgrajeno tudi z oborožitvenimi sistemi. Gre verjetno za mitraljeze 2,7 milimetrov, bombometi 40 milimetrov. In od tega je potem tudi odvisno, kakšna bo cena, kateri izdelki, proizvajalci bodo, kar se tiče nadgradnje te opreme, izbrani. In seveda bi bilo zelo neodgovorno in zelo nestrokovno, če bi minister za obrambo že sedaj špekuliral, kakšna bo cena. Pač tukaj smo vezani na točno določen tip vozila, gre za ta lahka oklepna vozila 6x6. Cenite našega direktorja za logistiko, ste ga pohvalili. Jaz njemu verjamem, da je verjetno edini proizvajalec, če želimo popolniti to pehotno četo, General Dynamic, to se pravi Steyr. Kaj pa bo razpis prinesel, kakšne konfiguracije, to je pa stvar seveda Slovenske vojske in tudi stvar samega naročila in pa investicijske dokumentacije.  V tem trenutku je pač preuranjeno, da bi lahko operiral s številkami. Dejstvo pa je, da Slovenska vojska to opremo potrebuje.
Hvala lepa.  Gospod poslanec imate besedo za postopkovni predlog.  Izvolite.
Hvala. Mogoče če najprej glede varnosti. Skripta Osnove kolesnih oklepnih vozil iz leta 2014, v Slovenski vojski jo uporabljajo kot gradivo za vojaški izobraževalni proces, navaja, pa bom prebral ta del: »Oklep LKOV 6x6«, to so ti valuki, »ne ščiti vkrcanega oddelka pred direktnimi zadetki iz topov protioklepnega orožja, pred zadetki raket ali neposrednimi zadetki artilerijskega orožja. To pomeni, da morajo poveljniki podrobno analizirati vsako situacijo, pretehtati vse prednosti in pomanjkljivosti vkrcanja in izkrcanja pehote v boju in se odločiti o takšnem načinu uporabe LKOV 6x6, da jih ne izpostavljajo sovražnikovemu direktnemu ognjenemu delovanju iz protioklepnih orožij, tankovskih topov, raket in artilerije. Iz tega izhaja, da se LKOV 6x6 kot oklepni transporter zaradi visoke stopnje mobilnosti, zaščite in ognjene moči velikokrat uporablja le kot prevozno sredstvo, ki dostavi pehoto na mesto izkrcanja, ki je najmanj oddaljeno od sovražnikovih položajev, od koder se ta naprej bojuje zunaj vozila.« Skratka, valuk je malo bolj oklepljen kombi. In zaradi tega se je Slovenska vojska tudi odločila, da se ga zamenja z novimi 8x8. In tukaj pustimo na strani zdaj stališče Levice, razpravo o tem, kakšen bi naj bil model obrambe te države ali pa vojske, če želite. Tukaj gre za vprašanje smiselnosti nakupa, ki je po naših grobih ocenah težek 42 milijonov evrov. Vi ne boste špekulirali, mi v tem trenutku, recimo, da špekuliramo, po javno dostopnih podatkih pa bomo videli čez nekaj mesecev, kakšne bodo dejanske številke. Ampak moje ključno vprašanje je bilo, zakaj ob zavesti, da bodo ta vozila šla v pokoj, če naj tako rečem, in jih bodo zamenjala nova 8x8 vozila, zakaj sedaj dokup teh vozil, čeprav jih ima vojska že 85, podatka o tem koliko je iztrošenih pravzaprav nimamo, ampak dobro, pustimo to na strani. Zato predlagam, da enostavno opravimo o tem vprašanju razpravo na eni od prihodnjih sej, kjer bi lahko nekoliko podrobneje tudi o teh zadevah spregovorili. Kot rečeno, gre za več 40 milijonov težko investicijo, zelo verjetno, ki požre velik del tega NRP. Ključno vprašanje je, ali je takšna investicija smiselna. Ali je ne bi preusmerili kam drugam? Sploh ob tem, da je zelo malo teh vozil dejansko v uporabi. Kolikor jaz vem, še vedno nismo vojaško ogroženi, ampak tudi če bi bili, bi bili naši vojaki v teh vozilih prej kot ne sedeče race, ki čakajo na to, da jih zadenejo. Toliko.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 22. Oktobra, v okviru glasovanju. Poslanka Lidija Divjak Mirnik bo postavila vprašanje ministru za kulturo mag. Zoranu Pozniču.  Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav, spoštovani kolegice, kolegi, spoštovani minister, ministrica, vsi ostali prisotni!  Gospod minister, problematika Mariborske knjižnice je vsem zelo dobro poznana, tudi vam. O tem sva pravzaprav že večkrat tudi govorila. Vmes, ko te problematike še nismo rešili, se je v Mariboru menjalo že kar nekaj županov. Že več let se torej odgovorni trudijo zagotoviti potrebna sredstva za obnovo.  Ker smo pa sedaj v procesu sprejemanja proračuna 2020, 2021, vas zato sprašujem:  Ali si lahko Mariborčani obetamo, da bomo do sodobne knjižnice, ki bo seveda skladna z vsemi normativi, vendarle prišli, da bomo vsaj malo podobni tistim mestom v Sloveniji, ki že imajo lepo sodobno urejeno knjižnico?  Ali obstaja možnost, da se tako imenovana knjižnica spremeni v, v navednicah, večnamenski center, ki lahko meščanom ponudi kvalitetno preživljanja prostega časa in kjer obenem domuje tudi knjižnica?  Ali morebiti razmišljate tudi o kakšni drugi, cenejši ali pa bolj sprejemljivi rešitvi?  Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Zoran Poznič
Hvala. Spoštovani!  Spoštovana gospa poslanka, seveda je prostorska problematike osrednje enote Mariborske knjižnice v resnici tema pogovorov in načrtovanj že vsaj zadnjih 20 let in se, kakor čas mineva, tudi stopnjuje. Vem, da sta bili predvideni dve smeri, ali se gre v gradnjo nove stavbe ali pa vsaj za selitev na drugo lokacijo. Po vseh gabaritih bi Mariborska knjižnica morala zagotoviti najmanj 6 tisoč kvadratnih metrov primernih, ustrezno dostopnih in med seboj povezanih površin. Razmere v obstoječih prostorih na Rotovškem trgu so nevzdržne, stavba je dotrajana, saj se zaradi načrtovanja investicije investicijsko vzdrževanje ni izvajalo. Se pravi, da je bilo vse prepuščeno nekakšnim obetom o boljši prihodnosti. Na ministrstvu se seveda zavedamo pomena ustreznosti prostorskih pogojev tako za dostopnost knjižnične javne službe kot tudi za širšo dostopnost kulture občanom. Vendar so možnosti ministrstva za financiranje državne kulturne infrastrukture kot tudi možnosti za državno sofinanciranje projekta v lokalno infrastrukturo finančno omejene. Ravno zaradi tega, in to je seveda eden izmed glavnih razlogov, je Ministrstvo za kulturo za rešitev najbolj pereče prostorske problematike nekaterih kulturnih institucij pripravilo Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi. V tem zakonu bodo upoštevana zlasti naslednja merila, kako priti do sofinanciranja: izdelana projektna dokumentacija, ki se, kolikor je meni znano, sedaj v Mariboru že pripravlja; ogroženost osnovne dejavnosti zaradi neustreznih prostorskih pogojev, kar je tudi seveda izpolnjeno; ter drugi pogoji in merila, povezana z razvojnimi vidiki in vidiki varstva kulturne dediščine. Tako bomo samo za te namene v tem novem zakonu predvideli najmanj 11,5 milijona evrov.  Seveda moram poudariti, da je država, Ministrstvo za kulturo v preteklih letih že kar nekajkrat pristopilo k reševanju prostorske problematike knjižnice na Rotovškem trgu, in sicer je bilo v letu 2008 zagotovljenih 10 milijonov evrov v sklopu projekta Evropske prestolnice kulture, vendar zaradi zapletov z gradbenim dovoljenjem ta sredstva sploh niso bila počrpana. V letu 2016 je bil projekt ureditev Rotovškega trga in Mariborske knjižnice umeščen v veljavni načrt razvojnih programov 2016–2019, ocenjena vrednost sofinanciranja je bila 2,67 milijona evrov, pogoj je bila primerljiva finančna participacija mestne občine ter zagotovljena potrebna dokumentacija. Toliko o tem. V prvi vrsti pa je za to investicijo seveda pristojna Mestna občina Maribor, s katero zelo dobro sodelujemo in smo, kot ste že omenili, draga gospa poslanka, v stalnih kontaktih in razgovorih. Občina je tista, ki mora za investicijo pripraviti finančno konstrukcijo in zanjo poiskati vire.  Glede konkretnega vprašanja o možnostih, da se osrednja enota Mariborske knjižnice spremeni v večnamenski center, ki lahko meščanom ponudi kvalitetno preživljanje prostega časa, pojasnjujemo, da so za sodobne splošne knjižnice prepoznavni in nepogrešljivi centri znanja in lokalna informacijska središča za različne ciljne skupine uporabnikov. Tako da mi podpiramo to idejo. Pri izvedbi le-te bomo seveda tudi tvorno sodelovali, ker mislimo, da je to edina prava pot ne samo za bodočo novo mariborsko knjižnico, ampak verjetno za vso knjižnično srenjo, če temu tako rečem, v Republiki Sloveniji. Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Poslanka Alenka Jeraj bo postavila vprašanje ministru za zdravje Alešu Šabedru.  Izvolite.
Hvala lepa. Lepo pozdravljeni, minister.  Standardno vprašanje, bi lahko rekla, odpravljanje čakalnih dob v zdravstvu. Mi smo v preteklosti izvedli kar nekaj projektov oziroma ukrepov, ki naj bi prinesli skrajšanje čakalnih vrst, ampak ugotavljamo, če so se že kje skrajšale, so se samo začasno, za tisti čas, ko je pač ukrep potekal, ponekod smo jih pa celo podaljšali za nekatere posege. To zagotovo ni v redu oziroma se moramo vsi skupaj vprašat, kaj delamo narobe. Se pravi, v prvem projektu od septembra 2015 do julija 2016 je bilo predvidenih skoraj 8 milijonov evrov za ta namen, izbranih 14 izvajalcev, 9 javnih bolnišnic, 5 koncesionarjev. Realizacijo smo imeli takrat 74-odstotno. Najslabši pri tem je bil klinični center Ljubljana, ki je za en program realiziral praktično le v 9 odstotkih. Potem smo imeli v naslednjem obdobju od aprila 2017 do marca 2018 predvidenih celo 36 milijonov, pa smo jih praktično v celem obdobju porabili 8 oziroma nekaj več, skratka bistveno manj, kot se je načrtovalo.  V odgovorih na poslansko vprašanje moje kolegice Jelke Godec je vedno veliko izgovarjanja na to, da so problem kadri, problem prostori in tako naprej. Jaz se s tem strinjam, ampak na vsak način se bo ponovno, ko bo nek razpis, ko bodo pozvani, kdo bi lahko programe izvedel, se bo zagotovo javil Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki ima sigurno najboljše pogoje, ampak programa potem ne realizira, medtem ko bi ga verjetno kdo drug lahko realiziral. Sprašujem vas: Natančno koliko denarja je bilo porabljenega v zadnjih letih? Ali ocenjujete, da je bilo to učinkovito?  Ali so vse analize? Ali smo kje prišli kakšen korak naprej?  Kako ocenjujete dosedanje ukrepe odpravljanja čakalnih vrst? Namesto da bi se skrajšale, se praktično na nobenem področju niso skrajšale. Kako nameravate urediti čakalne vrste v prihodnje?  Vemo, da napovedujete ponovno 10 milijonov dodatnega denarja za odpravljanje čakalnih vrst.  Ali boste v to vključili samo javne zavode ali tudi zasebnike s koncesijo oziroma čiste zasebnike?
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo.  Spoštovana gospa poslanka, na ministrstvu pripravljamo predlog akcijskega načrta za obvladovanje čakalnih dob za leto 2019 in pa za leto 2020. Vključuje več področij in ni osredotočen le na skrajševanje čakalnih dob. Razdeljen je na vsebine, ki pokrivajo področja financiranja v okviru splošnega dogovora kot tudi aktivnosti, povezane s kakovostjo podatkov o čakajočih in čakalnih dobah, spremenjeno strategijo spremljanja podatkov na nacionalni ravni ter mrežo izvajalcev zdravstvene dejavnosti. V letošnjem letu je bil izveden pilotni projekt optimizacije čakalnih dob na področju ortopedije. Načrtujemo, da s podobnim pristopom nadaljujemo tudi v prihodnje na drugih področjih, kjer so nedopustno dolge čakalne dobe.  Naslednja pomembna aktivnost, ki smo si jo zadali v letošnjem letu in bo trajala tudi v naslednjem letu, so aktivnosti za izboljšanje kakovosti podatkov o čakajočih in čakalni dobi. Ugotovljeno je bilo, da podatki v lokalnih sistemih niso skladni s podatki v sistemu eNaročanje. Tudi za to področje je Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z ministrstvom pripravil akcijski načrt, ki se tudi že izvaja. K sodelovanju pri reševanju te problematike smo povabili tudi tuje strokovnjake iz Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike. Pospešeno pripravljamo tudi zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah. V okviru splošnega dogovora za naslednje leto se načrtuje boljše vrednotenje programov in plačilo preseganja prospektivnega programa v okviru zmožnosti.  Iz projekcije Zavoda za zdravstveno zavarovanje je razvidno, da je za čakalne dobe namenjenih 5 milijonov evrov, iz proračuna pa 8,5 milijona. Razrez teh sredstev še ni določen in je v fazi usklajevanja med ministrstvom in pa Zavodom za zdravstveno zavarovanje.  Dolgoročni ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst gredo v smeri, kot na primer, širitev nabora storitev, ki se lahko izvajajo v dnevni obravnavi oziroma v dnevnem hospitalu, povečanje razpoložljivega časa za obravnavo pacientov na primarni ravni ter racionalizacija mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti. V večini evropskih držav se srečujejo z enakimi izzivi dolgih čakalnih dob, saj je staranje prebivalstva in pa povečano povpraševanje po zdravstvenih storitvah pravzaprav neizogibno. Finančne spodbude izvajalcem zdravstvenih storitev za povečanje ponudbe storitev so pri tem pomembne, a ne zagotavljajo zmeraj dolgoročnega učinka obvladovanja čakalnih dob, zato smo začeli tudi s pripravo predloga vzpostavitve učinkovitejše organiziranosti javne zdravstvene mreže. Predlog vključuje več faz, pri čemer prva faza predstavlja posnetek stanja, ki vključuje podatke o zdravstvenih delavcih in obsegu programa, specialistične ambulante, dejavnosti in akutne bolnišnične obravnave. Časovnica predvideva pripravo predloga predvidoma v naslednjem letu.  Naše prihodnje aktivnosti bodo usmerjene tudi v prenos odgovornosti na poslovodstva in svete zavodov za učinkovito izvajanje zdravstvene dejavnosti in s tem tudi do zagotavljanja čim večje dostopnosti do zdravstvene storitve. Brez aktivnega sodelovanja izvajalcev in odgovornega vodstva cilja zaustavitve trenda naraščanja čakajočih nad dopustno čakalno dobo enostavno ne bo mogoče uresničiti oziroma ga ne bo mogoče doseči. Hvala.
Hvala lepa. Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev oziroma dodatno obrazložitev vprašanja. Izvolite.
Minister, rekli ste, da bomo odpravili čakalne vrste v obdobju 2019–2020. Leta 2019 je praktično že konec, kaj veliko ne bomo naredili. Po analizah so se nam ravno zato dogajali dodatni zaostanki, ker so v bistvu izvajalci zelo pozno dobili zeleno luč, da začnejo neke stvari delati. Treba je stvari načrtovati tako, da je že v začetku leta jasno, kdo bo kaj delal in kako bo delal. Če pa se zdajle pogovarjamo o letu 2019 in nekaj za nazaj, seveda v letu 2019 v resnici ne bomo naredili nič, če bomo, bomo v letu 2020. Mislim, da je ena težava teh odpravljanj tudi v tem, da namenimo nekaj več denarja za to, v resnici pa ne poskrbimo tudi za pogoje. Z enakim številom zaposlenih realnega skrajšanja ne bo. Če isti ljudje delajo kakšen mesec, dva, tri, mogoče lahko delajo nadpovprečno, ampak celo leto ali pa še več pa ne. In če ne bomo reševali istočasno tudi tega problema, torej dovolj ekip in tako naprej, bomo imeli težave. Govorim za manjše izvajalce, ne pa, recimo, za klinični center, kjer ste pa sami povedali, da nekateri ljudje delajo podpovprečno. Tam pa očitno ne znajo niti tega denarja porabiti, ki jim je namenjen. Gospod iz ZZZS Marjan Sušelj je povedal, da so bolnišnice le v polovični meri izkoristile to, kar je možno.  Mi delamo na informacijskem naročanju, e-naročanju, vse to, da bi pomagalo vsemu skupaj, pa se na koncu ne zgodi nič oziroma so tudi te ovire problem, da ne krajšamo čakalnih vrst. Zbornica tudi pravi, da bi morali nagraditi ali pa dati penale tistim, ki stvari ne izvajajo dobro. Kot sem rekla, klinični center bo ponovno verjetno kandidiral in tudi dobil, čeprav je bil najslabši v tem času. Tudi splošna bolnišnica Celje podobno ni realizirala tisto, za kar se je zavezala. Kako bomo to uredili oziroma ali ocenjujete, da bi tudi kakšne sankcije … / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo. Nekaj pojasnil sem dolžan. Ja, se strinjam, letošnji projekt je pravzaprav v zadnjem kvartalu in ne bodo vsi efekti vidni v letošnjem letu. Verjamem, da bodo v naslednjem letu, glede na to, da projekt začenjamo zdaj, ti efekti nekoliko večji. Vključili smo vse izvajalce, torej z definicijo storitev, ki se bodo dodatno izvajale, vključujemo vse izvajalce. Tako da verjamem, da se ta obseg ne bo izvajal samo v določenih javnih zdravstvenih zavodih, ampak v večih, tako da verjamem, da bo tudi več programa dodatno narejenega.  Seveda se pa srečujemo s problemi, ki ste jih tudi sami omenili, manko kadra pri zdravnikih in na področju zdravstvene nege. Ugotavljamo tudi ozka grla pri določenih operacijskih dvoranah, tako da je treba zadeve, kot sem že uvodoma povedal, kompleksno reševati tako na področju kadra, področju opreme. Seveda je potrebno zagotoviti sredstva, saj je nenazadnje treba ljudi za dodatno delo tudi plačati.  Čakalni seznami in pa točni podatki. Mislim, da so zelo pomembni, z njimi se ukvarjam pravzaprav že od začetka tega mandata. Tudi na tem pilotnem projektu, ki smo ga izvedli na področju ortopedije, zaznavamo enako – še vedno je diskrepanca med čakalnimi seznami, ki jih vodijo sami izvajalci, in pa podatki, ki jih vodi NIJZ. Tako da imamo res veliko izzivov na področju čakalnih dob. Verjamem pa, da nam bo s tem, da smo se tega projekta lotili kompleksno in dejansko začeli pri odpravljanju ozkih grl in pa težav, zaradi katerih čakalne vrste nastajajo, uspelo te trende obrniti. Zagotovo bodo čakalne vrste ostale. Čakalne vrste zmeraj so in bodo, kot sem tudi že večkrat poudaril, ampak verjamem, da bomo skozi dognanja pilotnega projekta in po implementaciji teh spoznanj na ostale vrste zdravstvenih storitev uspeli te negativne trende, ki so iz leta v leto negativni in naraščajo, obrniti v pozitivno smer. Hvala.
Hvala lepa.  Poslanka, imate besedo za postopkovni predlog.  Izvolite.
Jaz predlagam, da o odgovoru ministra opravimo razpravo.  Namreč, niste mi odgovorili tudi na to, ali podpirate predlog zbornice, ki pravi, da bi celo zaračunala penale oziroma ali razmišljate o tem, da na primer kliničnemu centru ne odobrite programa ali pa bi ga odobrili toliko, kolikor so v preteklih letih dejansko bili sposobni realizirati dodatnega programa. Vemo pa, da nekateri zdravniki povedo, da imajo premalo programov v kliničnem centru in da bi lahko delali več, če bi bil program razširjen oziroma bi dobili več zadolžitev oziroma bi bil program financiran.  Rekli ste, da so čakalne vrste tudi drugje. Drži. Ampak pri nas so za nekatere stvari nenormalno dolge čakalne vrste. In ne samo, da jih ne skrajšujemo, v bistvu jih povečujemo. To pa zagotovo pomeni, da nekaj ne delamo dobro. V bistvu mora biti ves čas usmeritev, da se čakalne vrste dejansko skrajšajo. Mislim, da bi se ponekod dejansko lahko zelo hitro skrajšale, če bi se vključilo vse tiste, ki ponujajo na trgu storitve. Jaz vem, da imajo tukaj nekateri težave z zasebniki, s čistimi zasebniki ali pa zasebniki s koncesijo, ampak če so bolj učinkoviti in po teh analizah do sedaj so bili bolj učinkoviti, so praktično stoprocentno ali pa do 95 % izvedli program, nekateri javni zavodi, omenila sem že Univerzitetni klinični center Ljubljana, Splošna bolnišnica Celje pa niti 50 % ne. Torej, zakaj dajemo potem denar oziroma denar damo itak šele po realizaciji, ampak zakaj upoštevamo nekoga, da bo naredil 100 enot, če jih je sposoben narediti 50. Naj jih naredi 50, pa naj jih 50 naredi nekdo drug, ki jih je sposoben.  Predlagam, da opravimo razpravo o tem. Seveda bomo ves čas spremljali podatke, ki prihajajo v zvezi s čakalnimi vrstami.
Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 22. oktobra, v okviru glasovanj.  Poslanec Dušan Šiško bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu.  Izvolite.
Hvala. Lep pozdrav vsem skupaj! Na TV Slovenija smo 17. oktobra lahko videli prispevek o izgradnji protipoplavne zaščite na reki Krki v Krški vasi, ki ga je izvedlo Javno podjetje INFRA. Ob pohvalah za izvedena dela so prebivalci izrazili bojazen, ker trenutna zaščita Krške vasi ne zadošča, če bi prišlo do najhujših poplav, kakršne so bile na tem območju kar štirikrat v zadnjih 50 letih. Potrebno bi bilo mogoče še povišati nasip ob reki Krki in poglobiti Savo, kar pa bo mogoče šele po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja za HE Mokrice. Kot smo lahko slišali že tudi v tem hramu demokracije, so težave nastale zaradi zahtev skupine varuhov okolja, ki bi zaradi ene same ribe povsem prepovedali gradnjo zadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi. Seveda je pomembna vsaka živalska vrsta, a v svetu vsak dan izumre od 50 do 100 živalskih vrst. Pri nas pa bi ustavili projekt, ki so ga načrtovali že več kot sto let in je končno pred zaključkom. Hkrati ogrožamo varnost ljudi in njihovega premoženja. Iz medijev smo lahko izvedeli, da se sedaj pripravlja nova dokumentacija za to elektrarno in nastajajo novi stroški. Hkrati pa okoljevarstveniki grozijo, da bodo onemogočili vsako novo hidroelektrarno v Sloveniji, čeprav gre za obnovljiv vir energije, za katere se sicer zavzemajo.  Zato sprašujem: Kako dolgo bodo ljudje ob Krki in Savi še živeli v negotovosti?  Koliko bo stala zamuda pri gradnji zadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi?  Kdo bo odgovoren za škodo, ki bo nastala v primeru hudih poplav in za škodo zaradi izgubljene električne energije?
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Hvala, gospod podpredsednik. Hvala za vprašanje spoštovanemu poslancu.  Naše ministrstvo se intenzivno ukvarja z izgradnjo protipoplavnih ukrepov, ki so vezani na projekt izgradnje hidroelektrarne Brežice in pa hidroelektrarne Mokrice. Z izvedbo protipoplavnih ukrepov, ki so se financirala v sklopu projekta izgradnje hidroelektrarne Brežice, se je ogroženost bistveno zmanjšala v Krški vasi in pa Velikih Malencah. Trenutno pa še ni zagotovljena varnost na pretok povratne dobe 100 let, ker so ukrepi vezani tudi na projekt izgradnje hidroelektrarne Mokrice. Tukaj je treba povedati, da ne samo v tem delu Slovenije, tudi drugje, glede na to, kaj se napoveduje, na Arsu so izdelali modele za prihodnje vremensko dogajanje in kar se nam bo začelo dogajati, je to, da bo količina padavin sicer enaka kot je zdaj za Slovenijo, približno, kar se bo pa spremenilo, je pa to, da bodo te padavine padle manjkrat v krajši dobi, kar pomeni, da takrat, ko bodo padle, jih bo naenkrat ogromno. In če so v tem delu zaskrbljeni in kot pravite, da živijo v negotovosti zaradi poplav, imamo v Sloveniji po drugih delih Slovenije še veliko večje skrbi. Namreč, tam nas ne bodo doletele samo poplave, še plazovi nam v velikem delu Slovenije grozili, ker imamo tak relief. Tako da za prihodnost glede na to, kaj se nam dogaja s podnebjem, pa če se bodo ti modeli, ki so jih na Arsu izračunali, uresničili, bomo imeli kar veliko negotovosti po vsem Sloveniji.  Gradbena dela v Krški vasi in Velikih Malencah vseskozi spremljam in sem včasih, moram reči, tudi sam kritičen do nekaterih zamud. Na primer, na Velikih Malencah bi morala biti večina del končana že julija, pa so bila zaradi nekaterih nepredvidenih okoliščin končana šele v septembru. Me tako vi opozarjate kot poslanec Zorčič konstantno, kaj se dogaja na terenu, tako da sem s tem kar dobro seznanjen. Pa vendarle lahko ugotovim, da dela potekajo, ponekod že zaključujejo preostale ukrepe, torej za naselje Loče, Mihalovec, Rigonce in Čatež je predvidena ob gradnji Mokric. Izvedba bo, ko bodo zaključeni vsi predhodni upravni postopki oziroma ko bo investitorjema, koncesionarju HESS in javnemu podjetju INFRA izdana odloča o okoljevarstvenem soglasju in bo le-ta postala pravnomočna.  Za vse navedene ureditve je Vlada Republike Slovenije zagotovila tudi finančna sredstva s sprejetjem programa izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju z izgradnjo Mokric že v letu 2017 ter skladno z napredovanjem investicije in vsakoletnimi potrebami INFRI zagotavlja v poslovnem načrtu in rebalansih poslovnemu načrtu.  Glede vprašanja, koliko bo stala zamuda. Težko odgovorim na to vprašanje v celoti. Namreč tisti energetski del bo vprašanje za drugo ministrstvo. Sam projekt izgradnje verig hidroelektrarn na spodnji Savi bi, cela veriga, bi po prvotnih načrtih morala biti dokončana že leta 2015, pa vendar so že zamude pri izgradnji predhodnih elektrarn nakazale, da ta rok za dokončanje celotne verige ne bo dosegljiv. Z vidika našega ministrstva je zamudo pri izgradnji elektrarne mogoče finančno ovrednoti predvsem z vidika doseganja cilja zagotoviti protipoplavno zaščito krajev, kjer so hidroelektrarne umeščene. Če predvidene protipoplavne zaščite zaradi raznih pritožb ne bomo zagotovili, bo strošek zamude škoda, ki bi eventualno nastala zaradi poplav, to je pa težko vnaprej oceniti. Jaz upam, da do teh škod ne bo prihajalo. Kot pa sem povedal, po vsej Sloveniji bomo imeli vedno večje probleme tudi zaradi reliefa, torej niso samo poplave tiste, ki nas bodo ogrožale, so tudi plazovi.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev vprašanja. Izvolite.
Hvala.  Poglejte minister, nisva se najbolje razumela. Naj vas spomnim v zvezi s tem, da je kolega poslanec Tomaž Lisec, ki tudi prihaja iz Posavja, že poleti spraševal, ali namerava Vlada spremeniti zakonodajo, s čimer bi omogočila, da ne bi prihajalo do zaustavljanja pomembnih razvojnih projektov s strani nevladnih organizacij. Ne nazadnje sem tudi jaz spraševal tik pred podaljšanjem, ko se je ustavil projekt. Na vprašanje je Vlada odgovorila 3. oktobra na dolgo in široko, da je sedanja zakonodaja ustrezna tudi za najpomembnejše projekte in da ji gre predvsem za demokratičnost postopkov. Iz tega lahko razumemo, da se v tem pogledu ne bo nič spremenilo in da bodo lahko majhne skupine ljudi ali celo posamezniki še naprej blokirali za državo pomembne objekte. Iz tega res tako sledi. Prav je, da se upoštevajo vsi vidiki določenega problema, a po mojem bi bilo potrebno objektivno in pravočasno presoditi dejanske pluse in minuse vsakega novega objekta. V zvezi z verigo elektrarn na spodnji Savi me najbolj moti, da je prišlo do blokade zdaj, ko je celoten projekt tik pred zaključkom. Zdaj se bo gradnja HE Mokrice premaknila še najmanj za eno leto, morda celo še za več, saj varuhi narave grozijo, da bodo gradnjo hidroelektrarn v Sloveniji povsem zaustavili, tudi v Zagorju, Trbovljah, ker so naprej planirane.  Zato sprašujem: Kje je tu pravica ljudi, ki jim narava uničuje premoženje, včasih pa tudi ogroža življenje, in kje je odgovornost do vseh državljanov, ki drago plačuje te projekte, do katerih že tako ali tako težko pridemo?
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor, izvolite.
Simon Zajc
Pri umeščanju takih objektov v prostor smo seveda zavezani svoji zakonodaji kot tudi evropski zakonodaji. Tudi ko se pogovarjam z ministri, ki še niso v Evropski uniji, ne vem, z albanskim, z makedonskim, črnogorskim in tako naprej, enake težave, če temu rečem težave v smislu pritožb v postopkih izgradnje takih objektov, imajo tudi oni. Namreč, potrebno je, da kot država zagotovimo to pravno varnost. Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu varstva okolja, imajo to pravico, da ta svoj interes v teh postopkih tudi čez sodišča uveljavljajo, če ne gre drugače. Mi zdaj v tem trenutku pregledujemo evropsko zakonodajo zato, da ugotovimo, če in na kakšen način lahko to našo zakonodajo naredimo hitrejšo. Se je pa treba zavedati, da kot pravna država moramo zagotavljati možnost, da se imajo pravico na odločitve države posamezniki ali organizacije, če jim je kršena kakšna pravica, da so stranka v postopku, da se lahko pritožijo. Veliko prostora za izboljšave je tudi v samem vodenju postopkov, v tem, kako se z vsemi organizacijami, z vsemi možnimi pritožniki že v času postopka pogovarjamo, kako jih vključujemo. Na ta način se potem marsikatero nejasnost da razrešiti prej, kot pa potem na sodišču. Tega se je tudi potrebno zavedati in mislim da, kolikor se pogovarjam s kakšnimi državami, kjer so bolj uspešni oziroma hitrejši v teh postopkih, dajo velik poudarek ravno na to – na vključevanje vseh zainteresiranih skupin že v samih predhodnih postopkih, že v samih pripravah na to, da bodo tak objekt umestili v prostor. Samo zakonodajo pa preverjamo, in če bo možno, jo bomo v tem delu seveda tudi optimizirali, seveda v skladu z evropsko zakonodajo.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Poslanec Soniboj Knežak bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu.  Izvolite.
Hvala, podpredsednik. Spoštovani minister, kolegice, kolegi! Bliža se praznik 1. november, dan spomina na mrtve, ko z nekaterimi običaji na simbolen način nekako izkažemo spomin in spoštovanje do umrlih. Žal pa se v tem času tudi drastično poveča količina nagrobnih sveč, ki se potem kopičijo pri upravljavcih pokopališč, izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Velike količine skladiščenih odpadkov nagrobnih sveč pa povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih Slovenije. Problem predstavljajo tudi veliki kupi ostale odpadne embalaže, ki se kopičijo na dvoriščih centra za ravnanje z odpadki. Pred kratkim so sicer bile sprejete nekatere spremembe, med drugim Uredba o odpadnih nagrobnih svečah, Zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami, vendar v družbah za zbiranje odpadkov kljub temu opozarjajo, da se odpadki še vedno nevarno kopičijo. Podatki kažejo, da se je količina odpadne embalaže v Sloveniji v zadnjih petih letih povečala iz 53 tisoč ton na 105 tisoč ton. Ministrstvo za okolje in prostor je avgusta v svojem odgovoru na poslansko vprašanje navedlo, da za delo Osrednjeslovenske in Primorsko-notranjske regije, kjer je 2 tisoč 400 ton neprevzete komunalne odpadne embalaže, ter za prevzem 695 ton odpadnih nagrobnih sveč ponavlja postopek javnega naročila, saj niso našli izvajalcev za odvoz odpadkov. Zato sprašujem ministra: Kolikšna je količina odpadne embalaže, vključno z nagrobnimi svečami, ki še čaka na odvoz s centra za odpadke?  Ali je Ministrstvo za okolje in prostor že našlo izvajalce za odvoz odpadkov za območje celotne Slovenije? Če ne, za katera območja ne?  Ali prevzem odpadne embalaže poteka skladno z zastavljenimi cilji?  S katerimi konkretnimi ukrepi bo ministrstvo zagotovilo, da se bo poraba nagrobnih sveč v Sloveniji zmanjšala? Hvala.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Simon Zajc
Hvala za vprašanje. Sama problematika z odpadki v Sloveniji je težka in obširna. Čeprav smo naredil zdaj v tem kratkem času kar nekaj ukrepov, tako glede sprejetja uredb kot tega, da smo tik pred tem, da dokončno vnesemo pripombe, ki so prišle na spremembo ZVO glede nove odpadne zakonodaje. Bo kmalu tudi ta zakon pri vas na klopeh. Ampak to so tisti zakonodajni ukrepi, ki potem seveda imajo neko prehodno obdobje, da sploh začnejo veljat. Tudi ko imaš na papirju vse lepo sprejeto, to še ne pomeni, da nam v praksi stvari funkcionirajo. V tem trenutku smo kar daleč od tega.  Jaz vidim problem v tem, da kot država pri ravnanju z odpadki, tako z nevarnimi kot z nenevarnimi, nismo samozadostni. Kar pomeni, da najmanjši pretres, ki se nam zgodi na globalni ravni ali pa samo v soseski, za nas lahko pomeni, da se nam država praktično ustavi. Zato je zdaj velik poudarek pri mojih aktivnostih na tem, da v nekem doglednem času poleg te zakonodaje, ki jo bomo pripeljali in ki pa po mojem mnenju primerno in pravilno naslavlja vse te probleme, bo potem sledil še tisti drugi korak, ki bo še bolj pomemben. To pa je, da bomo sposobni tudi fizično svoje odpadke obdelati. Tukaj bomo vedno naleteli na to, kam s takimi objekti, kje jih bomo postavil, kako bomo dosegli to, da bo lokalna skupnost to sprejela. Ampak prvo pa se mi zdi, da mora bit zavedanje pri vseh nas, da smo za lastne odpadke dolžni kot država sami poskrbeti. Če tega zavedanja nočemo zdaj osvestit, ga bomo potem, ko se nam bodo meje res zaprle in ne bomo vedeli, kam te odpadke odvažati. Zdaj pa če grem na vaša vprašanja.  Interventni zakon je bil sprejet, ker smo se lansko leto soočili s kupi odpadkov. Cilj interventnega zakona je seveda, da tistih skoraj 14 tisoč ton odpelje država. Ta cilj smo že skoraj dosegli. Zdaj trenutno smo odpeljali 10 tisoč 500 ton, ostaja še 3 tisoč 200 ton, od tega imamo za 800 ton že podpisane pogodbe, ostalo je pa treba spet ponovit razpise, ker ni noben ni prijavil in tukaj noter so tudi odpadne sveče. Odpadne sveče so za nas problem, smo namreč država, ki ima to močno tradicijo, da za 1. november prižgemo sveče, gre za kar veliko sveč. Naša želja bi seveda bila, da bi se ta količina zmanjšala. Na ta način bi seveda zmanjšali ta problem. Se pa zavedamo, seveda, da je to tradicija, ki je v Sloveniji ukoreninjena, ki je v bistvu lepa. 1. november je čas, ko se spominjamo vseh naših preminulih in jih v tistem trenutku tudi oživimo v svojih mislih. Tudi sam redno obiskujem grobove svojih prednikov. Sem pa naredil ta preskok, ki mogoče vzdržuje še vedno tradicijo, je pa ekološko boljši, pa bi bilo smiselno, če ga kot država tudi nekako bolj osvestimo. Ne kupujem več sveč, ampak kupim lepo zastavico od dobrodelnih organizacij. Na ta način še vedno obdržim to tradicijo, grem na grobove, se poklonim, v tistem trenutku, ko postojimo pri grobu, se spominjamo svojih pokojnih, hkrati pa naredim dve dobri stvari. Ena dobra stvar je, da ne obremenjujem okolja, druga dobra stvar pa je, da s tem, ko kupim to zastavico, seveda pomagam sedaj živečim, ki so v stiskah. Tako da se mi zdi, da je to en tak dober način. Mislim, da to tradicijo moramo vzdrževati, na drugi strani pa imamo potem seveda tudi posledico z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki pa so tudi velik požarni hazard.  Glede požarne varnosti smo sprejeli novo uredbo, vendar gre še za prehodno obdobje, preden bo začela veljati, ker se je treba prilagoditi.  Kje nismo dobili oziroma nismo bili uspešni? Osrednjeslovenska, Primorska in Notranjska regija, to je sklop C3, kjer je 2 tisoč 400 ton neprevzete komunalne odpadne embalaže, ter za prevzem 695 ton odpadnih nagrobnih sveč, to je pa sklop A2 in B2, tam ponavljamo razpis. Mislim, da sem odgovoril.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, izvolite, imate besedo za dopolnitve vprašanja.
Minister, razumem v okviru ukrepov, ki ste jih na ministrstvu dali, da zmanjšamo število, ne vem, lotili ste se dogovora o teh plastičnih vrečkah v nakupovalnih centrih in vse težave, ki so tudi nenazadnje pri nakupu blaga, mesa, vsega kar zavijemo v to folijo, in je ta zadeva jasna, da je malo bolj kompleksno, da terja svoj čas. Ne vidim pa popolnoma nobene potrebe, da se ne lotimo ukrepa prepovedi uporabe sveč oziroma ne vidim potrebe, zakaj bi morali sveče vlivati v plastično embalažo, s katero imamo potem kasneje tak velik problem.  Ali razmišljate poleg ostalih ukrepov, ki ste jih že navedli, tudi o prepovedi sveč v plastični embalaži?  Hvala lepa.