Spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 7. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Najprej na začetku nekaj obvestil. Obveščam vas, da sta zadržana in se seje danes ne moreta udeležiti poslanka Eva Irgl, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in poslanec Jernej Vrtovec, Nova Slovenija. Kot nadomestni člani oziroma članice odbora pa namesto Janje Sluga sodeluje danes na seji poslanec Branislav Rajič, Poslanska Stranke Moderne Centra, namesto poslanca Boštjana Koražija je Matej Tašner Vatovec, Levica, in namesto poslanca Žana Mahniča je poslanec Tomaž Lisec, Slovenska demokratska stranka.

Po sklicu seje sem 26. 4. 2019 predlagal razširitev dnevnega reda z A1. točko, to je Pobuda za oceno ustavnosti Zakona o volitvah v Državni zbor, v poslovniškem roku 25. aprila pa je bil vložen predlog poslanskih skupin LMŠ, SDS, SMC, Desus in SAB, da se 3 točka današnje seje odbora, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-B), skrajšani postopek, ki je bil v obravnavo v Državni zbor vložen 14. marca letos, umakne z dnevnega reda zaradi priprave ustreznih predlogov amandmajev, za kar po mnenju predlagateljev umika potrebujejo več časa.

V skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika bomo torej najprej odločali o predlogu, da se 3 točka dnevnega reda seje odbora umakne, nato pa še o predlogu, da se dnevni red razširi za eno točko dnevnega reda.

V skladu s Poslovnikom Državnega zbora v zvezi s tem ni mogoča razprava, svoja stališča pa lahko o obeh predlogih sporočijo predlagatelji zadeve, predstavniki poslanskih skupin, Vlada, če ni predlagateljica, vsak največ 3 minute. Predlagatelj predloga glede umika točke dnevnega reda pa lahko največ v 5 minutah dodatno pojasni razloge za svoj predlog.

Prehajamo torej najprej na obravnavo predloga za umik točke dnevnega reda in sprašujem, ali želi predstavnik predlagatelja predloga za umik tretje točke današnje seje odbora dodatno pojasniti razloge za predlog? Ugotavljam, da ni interesa. Ali želi podati stališče predlagatelj zadeve? Predstavnik Vlade? Ugotavljam, da tudi tukaj ni interesa. Želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče? Ugotavljam, da tukaj pa je interes.

Izvolite, Matej Tašner Vatovec, Levica.

Ja, najlepša hvala predsednik. mi ocenjujemo, da ta umik ni potreben. Ta zakon seveda ni dober. Mislim, da mnenje Zakonodajno-pravne službe in tudi mnenje informacijskega pooblaščenca pa ne nazadnje tudi Varuha človekovih pravic tudi v preteklosti zelo jasno nakazujejo kakšne so implikacije, ki jih sprejem takšnega zakona lahko prinese. Tako, da ocenjujemo, da v takšnih obliki takega zakona ni mogoče popraviti in tudi ta umik oziroma nek dodaten čas, ki bi si ga s tem kupili, ne bo prinesel nekih bistvenih sprememb. Mogoče temu botruje tudi to, da bodo zelo kmalu volitve v Evropski parlament in se mogoče na tak način želijo predlagatelji oziroma koalicija nekoliko ohraniti neko boljšo podobo. Ampak tisto, kar prinaša ta zakon je samo še dodatno zaostrovanje nadzorna nad državljankami in državljani oziroma prebivalci, ki se gibljejo na območju Republike Slovenije in menimo, da bi moral odbor danes ta zakon obravnavati in ga seveda tudi zavrniti, ker je več kot problematičen, nazadnje tudi možno ustavno sporen.

Ja, hvala.

V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo stališče glede predloga za umik prestavila poslanka Anja Bah Žibert.

Ja, hvala lepa za besedo.

Poglejte, Vlada je predlagala ta zakon po skrajšanem postopku. Torej bi pričakovali, da je zakon pripravljen dobro in korektno, še posebej ker gre za stvari, ki so zelo pomembne za življenje v tej državi in nedopustno je, da si privoščite, tako koalicijski poslanci kot Vlada, namreč mi smo že v preteklosti slišali, da tako amandmaje pripravlja Vlada, tako da vsi skupaj delujete res neresno, da nam daste odgovor, da niste imeli dovolj časa za pripravo amandmajev. Zakon se predlaga po skrajšanem postopku, vi pa nimate dovolj časa za pripravo amandmaja.

Res je tudi, da je zakon kot tak slab z velikimi potrebami po popravkih, tako da tukaj kar strinjam s svojim predhodnikom, da bi takšen zakon morali zavrniti. Tako, da jaz mislim, da bi danes morali nadaljevati s to točko, da ne bi prišli do umika, ampak seveda izglasovati zavrnitev in da se pripravi res zakon, ki bo stal in da ne bo nobenega dvoma, tako o ustavnosti, kot o zakonitosti samega zakona.

Hvala.

Ker ugotavljam, da ni več interesa po obrazložitvi stališč glede predloga za umik prehajamo na glasovanje o predlogu umika 3. točke dnevnega reda 7. seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (6 članov.)

3. točka je torej umaknjena.

Sedaj pa prehajamo še na obravnavo predloga za razširitev dnevnega reda z A1. točko - Pobuda za oceno ustavnosti Zakona o volitvah v Državni zbor. Ali želi v imenu poslanske skupine kdo predstaviti stališče glede te širitve? Ugotavljam, da ne. Želi predstavnik, predstavnica vlade predstaviti stališče? Ugotavljam, da ne. Torej lahko tudi v tem primeru preidemo na glasovanje o predlogu za razširitev dnevnega reda današnje seje odbora z A1. točko dnevnega reda, tako kot sem jo prebral prej. Glasujemo.

Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

V skladu s sprejeto razširitvijo se bo ta točka obravnaval kot prva, kot A1. točka dnevnega reda.

Torej PREHAJAMO NA OBRAVNAVO A1. TOČKE DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA OCENO USTAVNOSTI ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora. Obravnavamo pa sledeče gradivo oziroma na razpolago imamo gradivo, pobuda z dne 2. april 2019, Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 11. april 2019 letos in Mnenje Vlade z dne 25. april 2019 letos.

Na sejo odbora so bili povabljeni predstavniki Vlade Republike Slovenije in predstavniki oziroma predstavnice Zakonodajno-pravne službe. Ali želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe besedo?

Gospa Valentina Anamarija Marolt, izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje s predlogom odgovora Državnega zbora na Pobudo za oceno ustavnosti Zakona o volitvah v Državni zbor, ki ga bom na kratko predstavila. Pobudniki izpodbijajo 79. in 79a. člen v Zakonu o volitvah v Državni zbor, ker zakonodajalec po njihovem mnenju ni ustrezno uresničil odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2014, ki naj bi zakonodajalcu naložila, da uredi dostopnost volišč za invalide in glasovanje s prilagojenimi glasovnicami. Pobudniki navajajo, da zakonodajalec ni uveljavil možnosti glasovanja invalidov s pripomočki, zato so izpodbijane določbe v neskladju z odločbo Ustavnega sodišča, na katero se sklicujejo z volilno pravico iz 43. člena Ustave, z enakostjo pred zakonom iz 14. člena Ustave, s prepovedjo diskriminacije iz 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, s pravico do svobodnih volitev iz 3. člena prvega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah ter z 9., 21. in 29. členom Mednarodne konvencije o invalidih.

V zvezi s tem predlogom odgovora poudarjamo naslednje: neskladnost z Ustavo, ki je ugotovljena v odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2014, je zakonodajalec odpravil z novelo Zakona o volitvah v Državnim zbor C, ZVDZ-C, ki jo je v zakonodajni postopek vložilo 81 poslancev. Novela je določila, da morajo biti vsa volišča dostopna invalidom in ukinila možnost glasovanja invalidov z glasovalnimi napravami ter jo nadomestila z možnostjo invalidov, da glasujejo po pošti. V zakonodajnem postopku so bili o izpodbijanih določbah sicer izraženi določeni pomisleki, ustavnopravne in vsebinske narave, ki jih podrobneje navajamo v predlogu odgovora, ti pa so bili s strani predlagateljev zakona in velike večine poslancev Državnega zbora zavrnjeni.

Novela ZVDZ-C je sicer ukinila možnost glasovanja z glasovalnimi napravami, a je takšno glasovanje nadomestila z drugačnim načinom glasovanja; z možnostjo invalidov, da glasujejo po pošti. S tem se je povečala možnost, da na lažji način, s tem da ni potreben prihod na volišče in s čim manjšimi stroški, svoj glas odda bistveno več različnih kategorij invalidov, kot jih je doslej uporabljalo glasovalne naprave. Zakonodajalec se je za tako ureditev odločil na podlagi statističnih podatkov, o uporabi glasovalnih naprav na preteklih glasovanjih, na podlagi izkazanih stroškov uporabe glasovalnih naprav in primerjalno pravnih ureditev.

Upoštevati pa je treba ureditev Zakona o volitvah v Državni zbor kot celoto, saj so vsa volišča fizično dostopna invalidom, invalidi lahko glasujejo na več načinom, na primer, pripeljejo s seboj osebo, ki jim pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico, glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, slepe in slabovidne osebe lahko glasujejo z uporabo pripomočka, šablone, ki so dostopne na vseh voliščih,.. Na ta način imajo invalidi na razpolago različne primerne možnosti za izvrševanje volilne pravice, s čimer je zagotovljeno učinkovito in nediskriminatorno uresničevanje njihove volilne pravice.

Za ukinitev možnosti glasovanja z glasovalnimi napravami in uvedbo možnosti glasovanja invalidov po pošti, so torej obstajali tehtni in razumni razlogi, podprti s statističnimi podatki, s podatki o izkazanih stroških uporabe glasovalnih naprav in s primerjalno pravnimi argumenti. Predlog odgovora smo tako zaključili s stališčem, da v Zakonu o volitvah v Državni zbor, ni protiustavne pravne praznine in Državni zbor predlaga Ustavnemu sodišču, da pobudo kot neutemeljeno, zavrne. Hvala.

Ja, hvala lepa, za to dodatno obrazložitev oziroma pojasnilo.

Želi predstavnica Vlade, državna sekretarka, besedo? Izvolite, gospa Mojca Ramšak Pešec.

Hvala lepa.

Podobno kot Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, tudi Vlada v svojem mnenju ugotavlja, da pobuda za presojo ustavnosti ni utemeljena, da se je z novelo Zakona o volitvah v Državni zbor leta 2017, ki je bila sprejeta kot realizacija odločb Ustavnega sodišča iz leta 2014, določila na dostopnost vseh volišč, tudi invalidov, določila glasovanje na voliščih s posebej prilagojenimi glasovnimi napravami za invalide. Z novelo so se določila obveznost dostopnosti invalidov na vseh voliščih, kar je bilo realizirano in se začelo uporabljati 1. februarja 2018 in s tem je po mnenju Vlade, zakonodajalec v celoti sledil odločbi Ustavnega sodišča in jo realiziral.

Novela zakona iz leta 2017 je namreč po zgledu iz tujine invalidom dodatno omogočila tudi, kot je bilo že pojasnjeno v mnenju Zakonodajno-pravne službe, glasovanje po pošti, tako da Vlada ugotavlja, da je na podlagi takšne ureditve invalidom na voljo več načinov glasovanja, tako glasovanje s pomočjo druge osebe, glasovanje na domu, glasovanje z obrabo pripomočka za slepe in slabovidne – gre za posebne šablone, s katerim se tem volivcem olajša glasovanje in ki je po podatkih Državne volilne komisije na voljo za uporabo na vseh voliščih in / nerazumljivo/ tudi glasovanje po pošti, tako enkratno, kot stalno do preklica.

Res je, da je bila z zadnjo novelo zakona, se pravi v letu 2017, ukinjena možnost glasovanja z glasovalnimi napravami, vendar tako, kot je bilo pojasnjeno že v mnenju Zakonodajno-pravne službe, je ta, odločitev temelji na statističnih podatkih, glede uporabe tovrstnih pripomočkov, kjer se je po zadnjem glasovanju, pred ukinitvijo uporabe te možnosti, glasovalne naprave uporabilo zgolj 0,05 % volivcev, ki so se glasovanja udeležili. Glede na ocene na število invalidov pa je bilo 0,2 vseh invalidov v Republiki Sloveniji. V skladu z vsem navedenim in podobno kot je bilo pojasnjeno že v mnenju Zakonodajno-pravne službe, tudi Vlada Republike Slovenije izraža prepričanje, da je z določbama 79. in 79.a člena Zakona o volitvah v Državni zbor ni bila povzročena zatrjevana kršitev ustave glede volilne pravice in je tudi zagotovljena enakost pred zakonom. Tako, da normativna ureditev zagotavlja po mnenju Vlade učinkovito in nediskriminatorno uresničevanje volilne pravice tudi invalidom.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati o tem kar smo slišali in o pobudi za oceno ustavnosti zakona o / nerazumljivo/.

Izvoli, Jani Möderndorfer.

Hvala lepa.

Sam bom vedno zagovarjal, kadarkoli bo šlo za pravice invalidov, zaradi tega, ker mislim, da je njihovo omejevanje pravzaprav dostikrat zaradi nerazumevanja ali pa preprosto zaradi nekega načina vzorca življenja, ki jih imajo ljudje, ki so polnočutni, pravzaprav popolnoma drugačno. Vendar, ko smo sprejemali zakon v prejšnjem mandatu, seveda smo se zavedali kaj to v resnici pomeni in takrat smo razpolagali tudi z nekimi določenimi primerjalnimi analizami kako temu sledijo v Evropi. Danes je prav, da povemo, če ne drugega, zaradi slovenske javnosti, ker danes to še ni bilo omenjeno, pravzaprav smo svojevrsten unikum. Te naprave smo v Sloveniji uporabljali edini v Evropi in bi bili, če bi jih uvedli nazaj, tudi edini, ki bi jih nazaj uvedli. Pred leti, ko so se pojavile te naprave za glasovanje, je bila to v bistvu kot neke vrste pogled ene od rešitev, kako pravzaprav bi osebe oziroma invalidi lahko na nek način enakopravno glasovali, vendar kot je bilo že danes vsaj dvakrat povedano, podatki s katerimi razpolagamo, je praktično ničeln. Vendar ne glede na to, ali gre za enega ali dva invalida, je treba upošteati merilo, da moramo najprej doseči merilo enakosti pred zakonom. Vendar enakost se ne beleži samo na en način, ampak na več različnih načinov. In, če pogledamo, da pravzaprav kako je ta metoda bila uveljavljena tudi z novo zakonodajo in ne nazadnje tudi s prakso, lahko vidimo, da čisto vsi invalidi, ki to pravočasno sporočijo in to zahtevajo, lahko glasujejo po pošti, kar je bistveno bolj enostavno, racionalno in ne nazadnje tudi priljubljeno. In zato je bil tudi ta zakon sprejet. S svojevrstno aklamacijo se je 81 poslancev ta zakon od 90. tudi podprlo in sprejelo in zato sam osebno ne vidim razloga, še posebej, če se nekdo sklicuje na ustavnost. Naj samo povem, da v Nemčiji so jih ukinili zaradi tega, ker so ugotovili, da so protiustavni. In zato iz tega razloga pravzaprav ni za podpreti takšen predlog. Da je to racionalno in tudi cenejše, tudi govorijo zgovorno podatki. Na podlagi podatkov Državne volilne komisije smo z uporabi teh aparatov v resnici skupaj porabili, za te aparate, smo skupaj porabili recimo na volitve 2 milijona 31 tisoč in 23 evrov, stroški glasovanja z glasovalnimi napravami pa so na zadnjih državnozborskih volitvah 2014, znašali 364 tisoč 901. Za kolikšen odstotek smo slišali, 0,05, kar pomeni strašljiv podatek kaj to pomeni z vidika finančnih sredstev na klasičnega volivca ali volivca, ki glasuje s samo aparaturo. V številkah to pomeni v bistvu med 390 do 328 volivcev je povprečno v štirinajstih zadnjih volitvah v resnici uporabljalo to aparaturo, kar pomeni zelo neracionalno, nepraktično in ne nazadnje tudi ta naprava pravzaprav sploh ni prijazna do vseh invalidov, kajti zato se tudi niso tako pogosto lotevali uporabljati te aparature. Potem se človek vedno vpraša: »Ja, zakaj pa potem so bile sploh uvedene?«. Žal po tolikih letih lahko – to pot samo namigujem, zato nimam argumenta, niti dokaza, vendar največkrat so bili finančni učinki tisti, ki so nekaterim dajali možnost apetita, kajti, če se spomnite ob sprejemu tega zakona, je bila želja ne samo, da bi ostale te mašine za glasovanje, ampak da bi se jih razširilo kar za vse, da bi vsi državljani hodili na te aparature voliti. Veste, kaj to pomeni tudi s finančnega vidika? Se pravi nekdo je imel nek blazni interes, da se te mašine celo razširijo na ustaljeni institut volitev.

Zato takšnega predloga seveda ne morem podpreti oziroma podpiram predlog in rešitev, ki ga je podala ZPS in s katerim se vlada tudi strinja.

Hvala lepa.