Lep pozdrav. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene, vse prisotne.

Pričenjam 3. redno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Na seji kot nadomestni člani so prisotni gospod Bojan Čebela, ki nadomešča gospo Sandro Gazinkovski, in gospod Martin Premec Premk, ki nadomešča gospo Tamaro Kozlovič.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik točke dnevnega reda, zato je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNI UPRAVI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil dne 9. 9. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Na podlagi predloga predlagatelja zakona o vrsti postopka je Kolegij predsednice Državnega zbora na 13. seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Amandmaje so v poslovniškem roku, to je do 28. 10. vložila Poslanska skupina SDS in skupaj Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru pa predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Kdo nasprotuje temu predlogu? Če ne nadaljujemo.

Besedo predajam zdaj vabljenim na seji, najprej predstavniku Ministrstva za javno upravo, gospodu Juretu Trbiču.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljena predsedujoča, poslanke, poslanci.

Torej, pred nami je, tako kot povedano Predlog zakona o spremembi Zakona o državni upravi. Gre za razmeroma tehnični popravek, če se smem tako izraziti. In sicer, konkretno za dva člena: 32.a člen, ki ureja prej prenos področja verske svobode iz Ministrstva za kulturo na novo vladno službo, pa se je to zdaj popravilo in 74.č člen, ki pa v noveli tega zakona se tako vzpostavlja nujna pravna podlaga za izvedbo projekta vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje in razvoj zaposlenih v državni upravi oziroma krajše MUZA (projekt, ki se že izvaja in je tudi v 80 odstotkih financiran z evropskim denarjem).

Kot ste že omenila, so bili vloženi amandmaji in sicer amandmaji koalicije so tudi v celoti usklajeni z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in se nanašajo na spremembo 74.č člena. Amandmaji s strani stranke SDS pa se nanašajo na prvi omenjeni člen, torej 32.a člen, ki pa ga Vlada ne podpira. Namreč stališče naše je, da se področje verske svobode ostane v okviru Ministrstva za kulturo in se v ta namen sploh zaenkrat ne ustanovi samostojna vladna služba.

Cilji, ki jih zasledujemo s predlagano novelo pa predvsem v luči projekta Muza pa so pravzaprav trije. In sicer, prizadevanje k uresničevanju razvojnega cilja glede digitalizacije državne uprave, potem vzpostavitev in delovanje informacijskega sistema kot pripomočka za vodje, pa tudi za zaposlene in seveda kadrovske službe na področju predvsem politike upravljanja s kadrovskimi viri in tretjič, nenazadnje optimizacija izvajanja teh kadrovskih postopkov pa zmanjšanje administrativnega oziroma administrativnih bremen s pomočjo seveda informacijsko komunikacijske tehnologije. Kot omenjeno, s tem se vzpostavlja pač legitimna pravna podlaga za pridobivanje minimalnega obsega osebnih podatkov iz centralne kadrovske evidence v ta omenjeni informacijski sistem. Namreč, kadrovske postopke, ki bodo podprti s tem sistemom določa sam Zakon o javnih uslužbencih. In sicer gre za tako imenovani interni trg dela, za letni razgovor, za načrte izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja uslužbencev ter nenazadnje za spremljanje kariere in strokovnosti dela javnih uslužbencev. Na žalost moram povedati, da se trenutno namreč ti postopki še vedno izvajajo brez neke omembe vredne informacijske podpore, ročno oblikovalnih besedil tipično kakšnih Windows Word ter Excellovih preglednicah, kar smo lahko malce ogorčeni in zato to spremembo nujno potrebujemo. Namreč z vzpostavitvijo povezljivosti se bodo podatki lahko iz centralne kadrovske evidence preko davčne številke kot nekega identa, povezovalnega znaka prenesli avtomatsko, tako da in vodjam in kadrovskim službam seveda teh podatkov ne bi bilo treba ročno pretipkavati. Hkrati seveda skrbimo za načelo minimalne obdelave osebnih podatkov, saj smo spremenili tudi ta povezovalni znak iz EMŠA v davčno številko, ki pravzaprav ne vsebuje dodatnih osebnih podatkov, ki jih upravljavec tukaj ne potrebuje.

Omenim še to, gradivo je bilo seveda skladno z 48. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov poslano v predhodno mnenje o informacijskem pooblaščencu. Ta ni ugotovil neusklajenosti, celo je predlagal, da se pripravi ocena učinkov. To smo na ministrstvu pripravili, posredovali in podali so na informacijskem pooblaščencu seveda pozitivno mnenje. Kot ključni vidik tveganja je informacijski pooblaščenec pravzaprav izpostavil le pravočasno spremembo, zato je seveda zakon predlagan s skrajšanim postopkom.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Katarini Kralj.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

V naši službi smo v okviru naših poslovniških nalog pripravili mnenje k predlogu zakona. V njem smo podali pripombo k sedmemu odstavku predlaganega novega 74.č člena. In sicer, da je treba v skladu z 38. členom Ustave - to je pravica do varstva osebnih podatkov - določiti namen pridobivanja davčne številke iz sistema MFERAC, poleg tega pa, da je treba to določbo zapisati bolj jasno, določno in sistematično.

Kot je uvodoma že povedal gospod državni sekretar, so v amandmajih koalicije vse naše pripombe ustrezno upoštevane.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospodu Marku Zidanšku.

Hvala lepa, gospa predsedujoča. Poslanke in poslanci.

Komisija je izrazila podporo digitalizaciji v državni upravi, ki bo olajšala in pospešila določene procese in omogočila večjo uporabno, uporabno uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij. V zvezi s tem je bilo postavljeno še vprašanje glede pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki pravi, da je treba določiti namen pridobivanja davčne številke iz MFERAC. Sistem podpira poslovanje proračunskih uporabnikov na finančnem, računovodskem in plačno kadrovskem področju ter določbo zapisati bolj jasno. Predstavnica predlagatelja je pojasnila, da so mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora proučili in upoštevali ter pripravili ustrezen amandma, ki še bolj eksplicitno določa namen pridobivanja podatkov. Komisijo je zanimalo, kje je razlog, da se področje verskih skupnosti prenaša z Vlade na Ministrstvo za kulturo in ali ni posebna služba pri Vladi, pristojna za verske skupnosti področju dajala dodatne teže, ki jo področje znotraj Ministrstva za kulturo morda ne bo imelo. Predstavnica predlagatelja komisiji pojasnila, da so situacijo glede prenosa verskih skupnosti preverili s pravno sistemskega vidika in ugotovili, da prvi stavek 14. člena Zakona o državni upravi določa, da upravne naloge opravljajo ministrstva, organi v sestavi in upravne enote, zato je bolj smiselno, da je področje verskih skupnosti opredeljeno znotraj ministrstva in bo tako imelo tudi večjo težo. Skladno s prvim odstavkom 25. člena Zakona o vladi pa velja, da se vladne službe ustanovijo za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju Vlade in za usklajevanje dela ministrstev in zato je bil oblikovan predlog, da se za delo na področju verske svobode ohrani na Ministrstvu za kulturo.

Komisija za državno ureditev Državnega sveta predlog zakona podpira.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo. Pred tem pa še imamo nekaj menjav, gospod Franc Rosec nadomešča gospoda Janeza Mačarja, gospod Jože Tanko nadomešča gospoda Branka Grimsa, gospa Bojana Podkrajšek, nadomešča, ne Bojan, opravičujem, kar niste še nikoli bil tukaj, gospod Bojan Podkrajšek nadomešča gospoda Žana Mahniča in gospod Miha Kordiš nadomešča gospo Natašo Sukič. Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom. Želi kdo razpravljati? Ja, izvolite, gospod Šturbej.

Predsedujoča, hvala za besedo. Kolegi in kolegice.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi v enem delu, v katerem se strinjamo, Vlada ponavlja naš predlog, ki smo ga vložili maja letos. Takrat je Vlada v mnenju k našemu predlogu, ki smo ga predlagali, identično rešitev, razen dela, kjer Vlada črta določbe, ki so v zadnji noveli Zakona o državni upravi prenesle področje verske svobode iz Ministrstva za kulturo na Službo Vlade Republike Slovenije, pristojnost za verske skupnosti dne 23. 6. 2022 nasprotovala. Vlada je takrat v svojem mnenju navedla, da se s predlagano spremembo zakona sicer res vzpostavlja pravna podlaga potrebna za podporo omenjenemu informacijskemu sistemu za upravljanje s kadri, vendar v okviru Ministrstva za javno upravo v tem trenutku potekajo tudi druge aktivnosti, s katerimi je povezano oblikovanje rešitev oziroma predlogov za spremembe in dopolnitve določb osmega poglavja Zakona o državni upravi, ki ureja elektronsko poslovanje uprave. Poleg predlagane rešitve pa Vlada dodaja tudi predlog, s katerim črtajo določbo zadnje novele Zakona o državni upravi, ki ureja prenos področja verske svobode iz Ministrstva za kulturo na Službo Vlade Republike Slovenije pristojno za verske skupnosti. Prenos področja je bil predviden s 1. 1. 2024. Ta nov rok je bil določen z amandmajem, ki je bil sprejet pri obravnavi v Državnem zboru. Mi predlagamo amandma, da se ohrani ureditev, da področje verske svobode ostane v okviru službe Vlade pristojne za verske skupnosti. Gre za večjo avtonomijo pri tem našem amandmaju Slovenske demokratske stranke.

Hvala.

Želi še kdo razpravljati? Aha, izvolite, gospa Čadonič Špelič.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni, posebno predstavniki Ministrstva za javno upravo.

V Novi Sloveniji seveda ocenjujemo, da je predlog zakona dober zato, ker pomeni nek nov pristop k digitalizaciji javne uprave in vse, kar pomeni zmanjšanje administrativnih ovir ne samo za uporabnike javne uprave, ampak tudi znotraj javne uprave je treba pozdraviti. Nas pa moti, nas res moti, ker ne razumemo zakaj je potrebno verske skupnosti, ki so bile mišljene kot samostojna služba pri Vladi, še preden so zaživele črtati. Še bolj me pa moti in to pa je moje vprašanje predstavnikom Ministrstva za javno upravo, kajti če jaz prav vidim, se verske skupnosti ne umeščajo več niti kot organ v sestavi ministrstva, ampak verjetno kot organizacijska enota znotraj ministrstva, zato me zanima ali je to vsaj direktorat. Morda nisem prav prebrala, a ker jaz bi samo rada, da se zavedamo, da je treba slediti cilju, to je večja avtonomnost na eni strani nekega področja, v tem primeru verski skupnosti, na drugi strani pa seveda tudi podpora matičnega ministrstva oziroma Vlade. Zato me zanima, kako ste si to organizacijsko zamislili. Namreč moje stališče na koncu je takšno, da je področje toliko dobro ali slabo kot je dober njegov vodja. Kajti če imamo na odgovornem delovnem mestu nekoga, ki dobro pozna področje in je sposoben to področje dobro voditi in predstavlja tudi v javnosti, ni najbolj pomembna organizacijska oblika. To bi rada povedala. Jo pa seveda sama podpiram, torej, da je čim bolj samostojna in seveda na drugi strani, da ima podporo Vlade in seveda matičnega ministrstva.

Hvala lepa že vnaprej za vaš odgovor.