Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne, lepo pozdravljam.

Pričenjam 4. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospa Lucijo Tacer nadomešča gospo Terezo Novak in pa gospod Matej Tašner Vatovec nadomešča gospo Natašo Sukič.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere izmed zadev, je določen vrstni red seje kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA ZA LETO 2021, KI JE OBJAVLJENO NA SPLETNIH STRANEH DRŽAVNEGA ZBORA.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Državnega sveta z dne, 8. 6. 2022 in stališče Vlade do mnenja Državnega sveta z dne, 14. 7. 2022. K tej točki dnevnega reda smo vabili: Informacijskega pooblaščenca, Ministrstvo za javno upravo in Državni svet.

Letno poročilo Informacijskega pooblaščenca za leto 2021 je bilo dne, 18. 5. 2022 posredovano Državnemu zboru na podlagi 14. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa ga bo obravnavalo na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pričenjam z obravnavo omenjenega letnega poročila. Želi besedo predstavnica informacijskega pooblaščenca, gospa informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, za predstavitev poročila. Imate besedo.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem skupaj.

Na kratko bi se vseeno sprehodila čez letno poročilo informacijskega pooblaščenca. Lansko leto je seveda tudi naš organ, tako kot vse ostale, zaznamovala korona, koronski ukrepi, protikoronski ukrepi in seveda s tem vpliv na obe temeljni človekovi pravici nad katerima bdi informacijski pooblaščenec, torej nad informacijami javnega značaja na eni strani in na področje varstva osebnih podatkov na drugi strani. Torej, naša naloga je bila ves čas uravnoteževanje teh dveh temeljnih človekovih pravic, zlasti seveda zaradi posegov, ki so se pri slednji dogajale s temi posegi v času korone. Informacijski pooblaščenec na obeh pravnih področjih v letu 2021 velik porast zadev, žal tudi povečan procent molka državnih organov, kar 38 %, povečano število pritožb novinarjev, medijev na področju dostopa do informacij javnega značaja. Smo pa, žal, zaznali tudi posluževanje res skrajnih rokov prvostopenjskih organov za posredovanje informacij javnega značaja. Povečano je bilo tudi število zaprosil, tako za mnenja, kar 301 mnenje smo izdali na tem področju, pa tudi za telefonsko svetovanje, skoraj 950-krat smo odgovorili prosilcem na njihova vprašanja. Na področju varstva osebnih podatkov smo prejeli kar tisoč 360 prijav in 313 pritožb glede uveljavljanja pravic posameznikov. Največ zadev se je nanašalo na ukrepe države proti epidemiji covid-19. Veliko težavo je predstavljalo tudi dejstvo, da Slovenija kot edina država članica Evropske unije še vedno nima Zakona o varstvu osebnih podatkov, torej ZOB-2, kar je botrovalo tudi temu, da informacijski pooblaščenec je bil nekaj časa praktično paraliziran glede prekrškovnih postopkov, torej nismo mogli izrekati prekrškov za tiste kršitve evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov na eni strani, ki so samo tam urejeni, in informacijski pooblaščenec seveda nima zakonskega pooblastila za sankcioniranje. Na drugi strani se nam je pa zgodila sodba enega od okrajnih sodišč v Sloveniji, katere vpliv se je potem vlekel vse do Vrhovnega sodišča, ko je v končni fazi Vrhovno sodišče ugotovilo, da kljub vsemu informacijski pooblaščenec ima pristojnosti za izrekanje prekrškov, tako za tiste prekrške, ki so nastali pred uveljavitvijo evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov, kot tistih prekrškov, ki so nastali po sami uveljavitvi, seveda za

kršitve še, bom rekla, preživelih členov Zakona o varstvu osebnih podatkov 1. Torej imamo pravno dejansko nevzdržno situacijo od leta 2018, tako mi zdaj res velike upe polagamo na to, da bo Zakon o varstvu osebnih podatkov letos pa končno sprejet.

Velik poudarek dela informacijskega pooblaščenca se nanaša tudi na mednarodno sodelovanj. Informacijski pooblaščenec je vključen v Evropski odbor za varstvo osebnih podatkov, ki ga sestavljamo vsi varuhi zasebnosti znotraj Evropske unije, in tukaj smo, bom rekla, tudi zelo, zelo aktivni, ker številne obdelave osebnih podatkov potekajo sedaj praktično čezmejno, niso več vezane samo na samo na eno državo.

Kar se tiče samega ožjega področja varstva osebnih podatkov, večino kršitev upravljavcev zbirk osebnih podatkov ni bilo namernih, to lahko z gotovostjo rečem, ampak so se te kršitve pojavljale predvsem zaradi neznanja ali pa nejasnih navodil države v času epidemije, kar se tiče ukrepov, govorim. Zaznali smo res stiske številnih organov in podjetij, ker so želeli spoštovati predpise, vendar to ni bilo mogoče. Tako smo mi smo tu svojo vlogo prepoznali predvsem kot svetovalno. Zlasti na področju delovnih razmerij so bili delodajalci v stiski in tudi na področju šolstva, kajne.

Kar se tiče, bom rekla tako, številk, na področju varstva osebnih podatkov, je informacijski pooblaščenec izdal kar tisoč 471 pisnih mnenj samo na tem področju in 2 tisoč 176-krat smo odgovarjali prosilcem po telefonu. Izdali smo tudi kar številne smernice. Torej, tista področja, ki jih sondiramo kot problematična, kjer ljudje pričakujejo več pojasnil, smo izdali smernice na področju IT rešitev v šolstvu, za organizatorje dogodkov, za preverjanje pogojev PCT za delodajalce, za šole in posebej za posameznike. Številne prijave smo beležili tudi zaradi pomanjkljivih informacij upravljavcev, torej tistih osnovnih informacij, ki jih morajo upravljavci v trenutku, ko začnejo obdelovati osebne podatke, skladno s 13. in 14. členom Evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov posredovati posamezniku.

Eno takih, en takih ključnih primerov, kjer smo res dobili enormno število prijav, preko sto, je bila tudi obdelava, nezakonita obdelava osebnih podatkov zaradi prijav na cepljenje proti Covid-19, preko portala e-uprava, torej za samo pošiljanje vabil na cepljenje, a ne in ko ljudje niso vedeli, na kaj se sploh prijavljajo, medtem ko je ta portal zbiral osebne podatke ime, priimek, elektronski naslov in GSM številko, ni pa bilo danih pojasnil, več kot 3 mesece, zakaj se ti osebni podatki sploh obdelujejo. Torej v odvisnosti od tega, katero tiskovno konferenco se je poslušalo, so bili ljudje prepričani, da so se prijavili bodisi na cepljenje bodisi na preliminarno preverjanje, koliko cepiva naj država sploh nabavi. Tako da, kar 6 pozivov je v tem primeru recimo posredovala državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov, da so se trije organi medsebojno odločili, kdo je sploh upravljavec teh, te zbirke, ki je bila velika zbirka osebnih podatkov.

Zdaj, kot že rečeno, Informacijski pooblaščenec je prepoznal svojo vlogo, zlasti v ozaveščanju prebivalstva in zato smo imeli tudi številna izobraževanja. 28 izobraževanj smo izvedli brezplačno. Tako da, bili smo pa uspešni, tudi z zahtevo za oceno ustavnosti, smo se obrnili na Ustavno sodišče, ko smo v bistvu precenili, da odlok ni zadostna pravna podlaga za uvedbo aplikacije za odčitavanje PCT pogojev, a ne, da mora biti to zapisano v zakonu, no in letos maja smo potem to odločbo od Ustavnega sodišča tudi dobili.

Tako da, kar se tiče še, bom rekla, izdelave pisnih mnenj na predpise. Kar 85 krat je Informacijski pooblaščenec izdal tudi pisno mnenje na predloge zakonov, torej, da so bili zakoni premalo določni ali pa so neko materijo urejali zakoni, odloki namesto zakonov, pogosto niso bile narejene presoje vplivov na zasebnost, tako da, mi smo res to področje prepoznali v tem času kot tisto, ki, kjer ljudje potrebujejo odgovore na vprašanja v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

Zdaj, tako bom rekla, splošno, splošen prerez stanja na obeh pravnih področjih, na področju dostopa do informacij javnega značaja, smo zaznali, kot že rečeno, bistven porast zadev, zanimivo je pa to, da tista ključna izjema ni več od prostega dostopa, niso več osebni podatki, ampak to mesto prevzema zdaj izjema neobstoja dokument. Torej, ko dejansko dobimo pritožbo, ker državljani ne verjamejo, da prvostopenjski organ nekega dokumenta nima in takrat pač mora Informacijski pooblaščenec to presoditi. To seveda žal kaže na zmanjšano zaupanje v prvostopenjske organe. Torej mi trdimo, da se zaupanje v organe, v cel javni sektor pridobi zgolj s transparentnostjo in pa z dobrimi obrazložitvami, ne.

Zdaj, kar se tiče ocene področja varstva osebnih podatkov. Kot rečeno, mi res pričakujemo, da zdaj pa bomo dobili v Sloveniji Zakon o varstvu osebnih podatkov. Vemo, da je Evropska komisija februarja poslala Sloveniji celo uradni opomin, s čimer se začenja postopek zaradi kršitve evropske zakonodaje. Tako da, v bistvu mislim, da imamo zdaj že petega ministra oziroma ministrico za pravosodje in zdaj pa res, res velike upe polagamo na to, ne. Tako da, kot že rečeno, sicer res veliko število, veliko povečanje števila zadev, 1360 prijav smo dobili, nikoli več, nikoli prej Informacijski pooblaščenec ni prejel toliko prijav in tudi število pritožb na področju kršitve pravic; največ zaradi seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, take številke do zdaj Informacijski pooblaščenec še ni beležil, torej kar 313.

Zdaj, zaključno jaz lahko rečem, da je zavedanje ljudi o pomenu dostopa do informacij javnega značaja veliko in enako tudi zavedanje ljudi o pomenu varstva osebnih podatkov, pri zavezancih, je pa največkrat problem neznanje, ne neke naklepne kršitve ampak samo neznanje. No, en velik izziv za varstvo osebnih podatkov je nedvomno predstavljal ta čas epidemije in jaz res iskreno upam, da se kaj takega ne ponovi več in da smo se vsi skupaj v tem času veliko naučili.

Hvala lepa.

Hvala za predstavitev poročila.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za javno upravo, državni sekretar? (Da.)

Gospod Jure Trbič, imate besedo.

Hvala za besedo.

Zdaj, da ne bom predolg, mnenje Vlade je bilo poleti tudi podano. In bi samo na kratko zelo povzel, no, da Vlada izraža pohvale dobro pripravljenem poročilu, izraža tudi podporo in zahvalo organa informacijskega pooblaščenca še posebej, da je v teh temnih časih, ko vidi epidemije, izhajal iz zelo rigidnega pristopa glede varstva ustavnosti in zakonitosti na tem pomembnem področju. Mogoče samo toliko, kot je bilo omenjeno, glede novega Zakona o varstvu osebnih podatkov, je zdaj v zakonodajni, zakonodajnem procesu. In pa mogoče samo toliko ekstra omenim, ker pač tudi iz poročila izhaja, da je največ, največji delež pritožb zoper državne organe kot take pač nanaša ravno na državno upravo. Ekstra poudarjam, da je v okviru našega ministrstva Sektor za transparentnost, integriteto in politični sistem, ki je na voljo tako prosilcem kot zavezancem po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja za vso strokovno podporo.

Tako da toliko z moje strani. Hvala lepa.

Hvala gospod, Trbič.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta gospod Marjan Maučec? (Da.) Imate besedo.

Hvala za besedo.

Tudi mi smo že v začetku ali pa v prvi polovici leta obravnavali to zadevo. Moram povedati, da pač vse pripravljeno bilo kot je, spodobi se za Državni svet, tudi kot je praksa, tako da ne vidimo nobenih zadržkov. To, kar je pa bilo omenjeno, se pa dejansko, upam predvsem tudi kar se tiče zakonodaje in zadeve dodelajo, da bo pač pooblaščenka imela lažje delo. Ta zadeva, ker je bila itak problematična, številčno pa itak tudi vemo, da si zaradi situacije, ki je pač v državi bila, zelo težko, kdo ima kakšno pripombo, kajti to so nepredvidljive zadeve za ene, za druge zadeve in je bilo težko več kot to narediti in jaz mislim, da je organ svoje naredil. Mi smo seveda se tudi seznanili in tudi ni bilo nobenih pripomb, če ravno o tem pač nimamo itak kaj glasovati, ampak v redu.

Hvala, gospod Maučec.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo?

Dr. Vida Čadonič Špelič, imate besed.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi, posebno gospa Prelesnikova.

Ja, zelo natančno sem prebrala vsaj mnenje Državnega sveta, ker se je zelo potrudil, da je povzel bistvo tega zelo velikega poročila, in mislim, da je dejansko opozoril na prave stvari, zato bi jih rada komentirala. Tudi sama se vam najprej zahvaljujem za opravljeno delo. Ne pozabimo, da je na vseh organih epidemija pustila posledice in to se je poznalo seveda vam na eni strani, kjer ste imeli več pritožb. In seveda vsem tistim, proti katerim so bile dane pritožbe, se je poznalo, da so delali v nekih izjemnih razmerah in to je treba razumeti. Vendar bi vseeno se rada dotaknila nečesa, česar kot dolgoletna javna uslužbenka res ne morem razumeti, to je ugotovitev, kako je se povišalo kar 37 %, pa drugje 38 % prijav oziroma pritožb na delo državnih organov. In prav posebno na delo ministrstev in organov v sestavi, tako ugotavljate vi in tako tudi Državni svet, se je dejansko nekako izkazalo, da so uradniki pokazali neko ignoranco. Jaz bom uporabila kar ta izraz. Naj mi uradniki ne zamerijo, ker tudi sama sem bila do predvčerajšnjim tako rekoč uradnica, najprej državna, potem pa uradnica lokalne skupnosti in točno vem, da je težko včasih slediti zakonu in pripraviti vse vse podatke, ki jih nekdo želi in treba je tudi povedati, da mnogokrat ima človek občutek, da gre tudi za zlorabo tega instituta, da bi se kdo dokopal do podatkov o tem, kaj dela, si misli ali pa kako je kakšen organ bil prijazen do soseda, recimo. Se pravi, tu je treba zelo jasno povedati, da znajo ljudje ta institut uporabiti tudi za medsosedske spore, kar je treba obsoditi. Vendar, še enkrat se bom vrnila nazaj zdajle na vašo ugotovitev; jaz pa res ne vidim nobenega opravičila, tudi epidemija ni opravičilo, da se je število pritožb na delo organov oziroma na molk organa, kot celo pišete, tako zelo povečalo. Vsi organi so delali, ali so delali na daljavo ali so delali torej od doma ali so delali izmenično po sedežih svojih organov in zato bi razumela, da so se vsaj morda odgovori, čas za odgovor podaljšal, ne pa, da se, tako kot vi ugotavljate, enostavno organi niso odzivali. Za to ni prav nobenega opravičila, in bi rada izrekla javno grajo vsem tistim, ki so si to dovolili, posebno tistim, ki so si dovolili ignorirati vprašanja novinark in novinarjev. To je nedopustno. In zaradi tega vas prosim in predlagam, gospa Prelesnikova, da temu v bodoče posvetite posebno pozornost, in da tudi takšne ignorante javnosti kaznujete, ker za to imate pravno podlago. Prepričana sem, da na Ministrstvu za javno upravo dobro razumejo ta pomen javne informacije in tudi vas prosim, da se temu posebej posvetite, da daste navodila preko generalnih sekretarjev ministrstev, stvar je zelo enostavna pravzaprav. Vsako ministrstvo ima generalnega sekretarja in vsako ministrstvo, tisto ki ima organe v sestavi, je pripeto na ta organogram, se pravi, rabimo eno dobro navodilo in seveda absolutno željo, da se ta zakon upošteva oziroma jasno sporočilo nadrejenih in zame to je vaše ministrstvo, da se ta zakon mora upoštevati. Glejte, z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da se je to področje na lokalni ravni pa zelo izboljšalo. Zelo sem ponosna, ker sva vsaj dve članici tega odbora, z gospo Tamaro Kozlovič prihajava iz občin in veva kako se stvari dogajajo tudi na občini. Enako, veste enake, veliko nalog imajo tudi lokalni uslužbenci, vendar na občinah, veste, se ni več kam skriti pred izgovorom, da nimaš časa, da ne moreš ali da si pozabil, ker te ali tvoj župan, tvoj direktor ali pa tvoj sosed, ki je lahko ta prosilec, sreča in te pocuka za rokav in tako je prav. Vesela sem, da so občine te informacije javnega značaja prepoznale kot svojo prioriteto in vedite, v majhnih občinah je zelo težko nekoga najti, ki se bo samo s tem ukvarjal in se po navadi en javni uslužbenec ukvarja s petimi področji in eno od teh petih je to področje, s tem, da vemo, da imajo ministrstva in organi v sestavi za to zaposlene posebne ljudi. In zato še enkrat, res ni opravičila, in verjamem, da bo ministrica za javno upravo stvari uredila in da bomo drugo leto, srčno si želim, brali boljše poročilo.

Dotaknila bi se samo nekoliko epidemije. Pisano je Ministrstvo za šolstvo. Ministrstvo za šolstvo je imelo težko delo, vendar, roko na srce, včasih je delovalo precej, kako bi rekla, precej zapoznelo ali pa še drugače, v istem dnevu smo dobivali na občine, na šole in vrtce po tri različna navodila, ki so sledila eden drugemu in več na koncu nisi vedel, katero navodilo je pravo. Zato je na nek način razumljivo, da so se potem pač uporabniki teh storitev, to so bili predvsem starši na eni strani in na drugi strani učitelji in vzgojitelji, da so se pritoževali. Vendar ni bilo lahko, ker ni bilo lahko organizirati šole na daljavo. In, veste, varstva otrok na daljavo pač ni, tega se vsi moramo zavedati. Iz te epidemije smo se najbrž veliko naučili. Upam, da ne bo več prihajalo do takih zdrsov.

Kar se pa tiče podatkov v zvezi s cepljenjem, v zvezi z vabili, bi pa tako rekla. Glejte, bila je epidemija in treba je bilo reagirati hitro. In če je prišlo do kakšnih napak, mislim, da to je treba prepoznati kot nek del učinkovitosti. Ob tem bi pa še enkrat rekla, da pa res ni nobenega opravičila za zlorabo tovrstnih podatkov. Vendar prepričana sem, saj toliko kot poznam delo zdravstvene službe na lokalni ravni, tam, od kjer jaz prihajam, je dejansko bila velika zmeda in so ljudje prostovoljno - to sem želela poudariti - svoje podatke, recimo, vrsto za cepljenje pošiljali v nek sistem in s tem so pravzaprav prevzeli del svoje odgovornosti. Če pa je kdo te podatke seveda zlorabil za kaj drugega, razen za zdravstvene namene, je seveda vreden vse obsodbe. Torej, jaz pozdravljam, kot sem rekla, zelo transparentno delo predvsem državne in javne uprave in pa spoštljiv odnos do novinarjev. In upam, da v naslednjem letu ne bomo brali poročila, kjer bo zapisano, ali pa da bomo brali, kjer bo napisano, gospa Prelesnikova, da so državni organi, ministrstva, organi v sestavi, prepoznali pomen teh informacij in da so se izboljšali, tako kot smo se občinarji.

Hvala lepa.

Hvala.

Želi še kdo besedo? Gospa Anja Bah Žibert, imate besedo.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.

Lep pozdrav, kolegice in kolegi!

Zdaj verjetno ni nič novega ali pa drugačnega, da vsekakor je zelo pomembno, da imamo informacijskega pooblaščenca v državi. Je pa pomembno, da ta deluje neodvisno in nepristransko in da ima vsak občutek, da kadar gre za kakršenkoli problem, da bo enakovredno obravnavan. Tu pa sem jaz že v preteklosti, moram povedati, pač bila nekako nad delom aktualne pooblaščenke razočarana. In moram izpostaviti zadevo, ki ste jo, mislim, da v letu 2021, v začetku leta, potem zaključili, ko je šlo za vpoglede v osebne mape posameznim politikom. Mi smo vas takrat vabili na sejo KNOVS, da bi tem zadevam poskušali skupaj priti do dna, pa ste se opravičili, niste želeli priti. Rekli ste, da pač vi postopka niste vodili in da mora za to priti nekdo drug. Tega drugega ni bilo. Tako je na koncu dejstvo bilo takšno, da smo sejo pač prekinili, ker vas ni bilo. Tako nam je pač predsednik povedal, KNOVS, da je z vami komuniciral in da ste pač podali opravičilo oziroma da se seje ne boste udeležili, ker postopka niste vodili vi. Na koncu je bilo videti, da iz tega ni bilo nič. Vi ste postopek zaključili, češ da je zadeva nekako, če po domače povem, za javnost čista. Ampak to ni tako, kajne. Poglejte samo primer kolegice poslanke iz prejšnjega mandata Kolegici poslanki iz prejšnjega mandata so v kontinuiranem času ob petih zjutraj gledali pogled kje je njen avto, v privat garaži. V privat garaži. Se pravi v garaži, kamor imaš vstop s posebnimi karticami, se pravi, da je bilo naročeno, da se nekoga spremlja ob neki uri zjutraj. Bilo je še kar nekaj tega in to vse takrat v času tistih menjav oblasti in jaz mislim, da že mladoletni otrok bo rekel, saj to je pa čudno, kaj bi pa policija ob petih zjutraj iskala pa gledala kje je moj avto parkiran. To se je dogajalo. Mi smo opozorili na to. Mi smo tudi opozorili na tisto, ker je bilo odstopanje, pa se nekako ni želelo tam nekako bolj pobrskati, ker nekaj je kar ti splošno pogledaš, nekaj so pa vpogledi, ki so očitno zakriti. Zakaj? Zato, ker smo na drugi komisiji, ko je šlo za tako zadevo Kangler, bom rekla, prišli do ugotovitev, da je nek policist dlje časa oziroma večkrat vpogledal v osebno mapo takratnega politika Karla Erjavca. Zato je bil potem nekako tudi, bom rekla, da je bil, mislim da suspendirali. Ne vem kako se je pol vse skupaj končalo, ampak izkazalo se je, da se to dela in da se očitno lahko počne, da to ni tako nemogoče. Njega so slučajno, je rekel, so me srbeli prsti, ampak veste, težko je včasih v tej državi verjeti v neko slučajnost. Tako, da moram reči, da se mi zdi, da informacijska pooblaščenka v nekaterih primerih je zelo zavzeta in prav je, da je, bi si pa želela, da bi bila zavzeta tako na vseh področjih.

Bi se pa tukaj v vsaj enem delu pridružila kolegici pred menoj. Namreč, ko govorimo o vseh aktivnostih, ki so se dogajale v času epidemije, pozabljamo nekaj in to danes, ko je to nekako za nami, ko je zdravstveni sistem vzdržal, tudi s pomočjo ukrepov. Mi nismo vozili bolnike v tujino. Mi smo poskrbeli, da so vsi dobili ustrezno zdravljenje doma, ampak to je bila epidemija s katero smo se ne samo Slovenija, ampak svet soočali prvič. In če je kdo mislil, da si lahko absolutno popoln pri tem, se moti. Je pa dejstvo, da je Slovenija imela ukrepe zelo podobne, še celo dosti manj stroge kot drugod po Evropi, in napada to, da se kaj takega ne sme nikoli več zgoditi, jaz mislim, da moramo napadati to, da bomo delali na tem, da se takšne epidemije takih razsežnosti ne bodo nikoli več zgodile, kakor bomo lahko na to vplivali, kajti narava gre po svoje.

Tako, da tukaj se mi zdi to nekoliko deplasirano. Dejstvo je, da namen aplikacije Ostani zdrav je bil pozitiven. Vas pa zdajle že kar pozivam, spoštovana informacijska pooblaščenka, da boste pa pod drobnogled pogledali to kar name danes ljudje se zelo obračajo, izbrisani pacienti. Izbrisani pacienti, napotnice se še kar brišejo, po televiziji smo pa lahko slišali, da oseba, ki je za to odgovorna, je rekla, jaz nisem informatik, jaz ne vem zakaj se to dela tako. Zdaj, če bi bila verjetno ena druga Vlada, jaz mislim, da bi imeli vi že tiskovno konferenco, pa še kdo drug, ampak glejte, to je 5 tisoč ljudi. Teh 5 tisoč ljudi danes ne ve ali poklicati ali so v obravnavi ali niso, ali čakajo na datum, skratka zmeda je velika. In ne samo zmeda, ljudi tudi sprašuje, kdo je to počel in na kakšen način. To so pa najobčutljivejši osebni podatki. Zdravstvene kartoteke so pa zagotovo, pa zdravstveno področje eno najbolj občutljivih področij, tudi to kam je kdo napoten. Veste, napotnice izdaja osebni zdravnik in tukaj gre pa za res področje, ki je zelo spolzko in jaz verjamem, da boste, tako kot ste bili zelo aktivna pri nekih drugih aplikacijah, ugotovili tukaj kaj se pri tej zadevi dogaja, pri tej aplikaciji oziroma kako to, da je prišlo do takšnih izbrisov ljudi. Morate vedeti, da nekateri, veste, te napotnice krvavo čakajo, so pomembne in so tudi, je tudi odvisno njihovo zdravstveno stanje v prihodnosti. Ko se enkrat soočiš s tem, a veste, potem mogoče gledaš na stvari nekoliko drugače, ampak včasih so za nekatere ljudi, ljudi pomembni dnevi ne več tedni, da pridejo pravočasno in zdaj so pač zbrisani, ker so za takega ali drugačnega postopka, ki se ga je pač lotila ta Vlada, ostali brez datumov. Prav tako vas res, pooblaščenka, pač imate še, 2019 imate nov mandat, imate še kar nekaj časa pred sabo, jaz upam, da bom lahko v prihodnosti res gledala na vaša poročila res v smislu čiste pozitivnosti in v dobrobit celotne države, žal pa zaenkrat tega ne morem.

Hvala lepa.