Dobro jutro, spoštovane članice in člani odbora, vabljeni ter ostali prisotni!

Začenjam 11. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice oziroma člani oziroma smo dobili pooblastila za njihovo nadomeščanje: poslanca Zorana Mojškerca so pooblastili, da nadomešča poslanko Alenko Helbl, poslanko dr. Tatjano Grajf so pooblastili, da nadomešča poslanca Miha Kordiša, poslanka Alenka Jeraj ima pooblastilo, da nadomešča kolegico Karmen Furman in poslanec Anton Šturbej nadomešča poslanko Evo Irgl. Še eno, Aleksandra Prosen Kralja nadomešča Saro Žibret oziroma pardon, ja.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red z 1. točko dnevnega reda, to je Zahteva pobudnikov za oceno ustavnosti sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je dnevni red določen, kot ste ga sprejeli s sklicem te seje.

Prehajam torej na obravnavo ZAHTEVE POBUDNIKOV ZA OCENO USTAVNOSTI SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O SPREMEMBAH DRUŽINSKEGA ZAKONIKA.

Zahteva pobudnikov je objavljena v informacijskem sistemu Državnega zbora in ste jo članice in člani odbora prejeli. Na spletnih straneh Državnega zbora je s sklicem objavljeno mnenje Vlade z dne 21. 11. 2022 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 11. 2020. Na sejo so bili vabljeni Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ustavno sodišče je 16. 11.2022 Državnemu zboru poslalo zahtevo pobudnikov za oceno ustavnosti Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah Družinskega zakonika. S pridobitvijo obeh mnenj – Zakonodajno-pravne službe in Vlade - so izpolnjeni vsi poslovniški pogoji za obravnavo zahteve na seji odbora. Dajem besedo predstavniku Zakonodajno-pravne službe, gospod Gal Gračanin.

Najlepša hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila predlog odgovora Državnega zbora na zahtevo za oceno ustavnosti Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika, ki sta jo na ustavno sodišče vložila Metka Zevnik in Aleš Primc. Vlagatelja zahteve zatrjujeta, da je Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma v nasprotju s četrto alinejo drugega odstavka 90. člena in 44. členom Ustave. Po mnenju vlagateljev zahteve naj novela DZB ne bi odpravljala protiustavnosti ugotovljenih v odločbah Ustavnega sodišča. Naj bi novela DZB urejala tudi drugo, z odpravo protiustavnosti nepovezana pravna vprašanja. Naj bi bila novela DZB tudi protiustavno v postopkovnem in vsebinskem smislu in pa, da naj bi sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma nesorazmerno posegel v pravice, ki izhajajo iz instituta zakonodajnega referenduma. Skladno s sodno prakso Ustavnega sodišča v postopku presoje Sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o zakonu iz četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, to je o zakonu, ki odpravlja ugotovljeno protiustavnost po 21. členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi Ustavno sodišče odgovori na naslednja vprašanja.

Prvič, ali se zakon nanaša na tisto protiustavnost, ki jo je predhodno že ugotovilo Ustavno sodišče? Drugič, če se, ali zakon vsaj v pretežni meri odpravlja ugotovljeno protiustavnost? Tretjič, če jo, ali zakon poleg odpravljanja ugotovljene protiustavnosti ne ureja še drugih nepovezanih pravnih vprašanj? Ustavno sodišče tako v postopku presoje Sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma ne presoja morebitnih postopkovnih in vsebinskih protiustavnosti zakona. To lahko pobudnik oziroma vlagatelj zahteve uveljavlja v okviru postopka abstraktne presoje ustavnosti zakona in tudi ne presoja nesorazmernosti posega v pravice, ki izhajajo iz instituta zakonodajnega referenduma, ker je to na ustavni ravni spremembo drugega odstavka 90. člena naredil že ustavodajalec.

V predlogu odgovora Državnega zbora se zato opredeljujemo le do pravno relevantnih navedb vlagateljev zahteve o noveli DZB, ki se nanašajo na domnevno neodpravo ugotovljenih protiustavnosti in pa domnevno urejanje drugih z odpravo protiustavnosti nepovezanih pravnih vprašanj. Ugotavljamo, da so navedbe vlagateljev zahteve o tem, da naj novela DZB ne bi odpravljala ugotovljenih protiustavnosti, povsem pavšalne in na določenih mestih celo protislovne, zaradi česar vlagatelja zahteve v tem delu skladno s sodno prakso Ustavnega sodišča nista zadostila trditvenemu bremenu. Tudi sicer pa novela DZB ustrezno izvršuje odločb Ustavnega sodišča, saj se s spremembo prvega odstavka 3. člena Družinskega zakonika, ki ureja definicijo zakonske zveze, dobesedno sledi načinu izvršitve iz 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča številka UI 486/20, s spremembo ureditve zakonske zveze pa izenačuje istospolne partnerje tudi na področju skupne posvojitve otrok skladno s 5. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča številka UI 91/21. V zvezi z navedbami vlagateljev zahteve, da naj bi novela DZB urejala tudi druga z odpravo protiustavnosti nepovezana pravna vprašanja, pa ugotavljamo, da te temeljijo na nerazumevanju vsebine odločb Ustavnega sodišča številka UI 486/20 in številka UI 91/21, ki ima spremenjeno ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve otrok, kot že rečeno, dobesedno sledi in pa zmotnih materialnopravnih zaključkov o ureditvi spola v pravnem redu Republike Slovenije, ki skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 8. člena Zakona o centralnem registru prebivalstva pozna le dva spola, to je moški in ženski spol, zaradi česar je mogoče zakonska zveza neodvisna od besedne dikcije v prvem odstavku 3. člena Družinskega zakonika že na popolni ravni sklenitvi zgolj med osebama različnega istega spola. Enako pa posledično velja tudi za skupno posvojitev na podlagi prvega odstavka 213. člena in 223. člena Družinskega zakonika. Upoštevaje navedeno v predlogu odgovora Državnega zbora zahtevo ocenjujemo kot neutemeljeno. Hvala.

Hvala. Besedo dajem še predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju Simonu Maljevcu.

Hvala za besedo. Vlada je v mnenje prejela zahtevo pobudnikov za oceno ustavnosti sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah Družinskega zakonika. Ustavno sodišče je z dvema odločbama ugotovilo neustavnost ureditve v Družinskem zakoniku, in sicer, da je zakonska zveza življenjska skupnost le moža in žene in ter da je za njeno uskladitev potrebno, da sta osebi različnega spola. Poleg tega pa je ugotovilo, da ureditev v Zakonu o partnerski zvezi, ki v tretjem odstavku 2. člena določa, da partnerja partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka, neustavna. Ustavno sodišče je tako Državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Obe odločbi sta bili objavljeni v Uradnem listu dne 13. 7. 2022. Vlada je na podlagi dveh ustavnih odločb določila besedilo predloga družinskega zakonika in ga posredovala v državni zbor. Ta ga je na 2. redni seji dne 4. oktobra sprejel in po zahtevi Državnega sveta ponovno potrdil na izredni seji 18 10. Državni zbor je nato na seji 28. 10. 2022 sprejel še sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah Družinskega zakonika. Vlada Republike Slovenije meni, da sprejeta novela Družinskega zakonika odpravlja neustavnost, ugotovljeno z dvema odločbama Ustavnega sodišča in da ureditev pravno sistemsko celovito odpravlja ugotovljeno neskladje z Ustavo. Ustavno sodišče je namreč v odločitvi tudi navedlo, da imajo istospolni pari za formalno potrditev obstoja svoje življenjske skupnosti odslej na voljo dva instituta, in sicer možnost sklenitve zakonske zveze po Družinskem zakoniku in partnerske zveze po zakonu o partnerski zvezi o smiselnosti hkratnega obstoja obeh institutov ustavno sodišče ni pristojno odločati, vendar ob uresničitvi te ustavne odločbe pa mora zakonodajalec upoštevati, da imajo istospolni partnerji za formalno potrditev svoje skupnosti na voljo dva instituta, partnerji različnega spola pa le enega, kar lahko odpira vprašanje enake obravnave raznospolnih partnerjev. Pravno-sistemska, celovita pravno-sistemska ureditev namreč terja, da se ugotovljena neskladnost z Ustavo zakonsko odpravi celovito in ne parcialno. Z določbami DZ-b se v skladu z navedenimi odločitvami Ustavnega sodišča zagotavlja nediskriminatorna obravnava partnerskih razmerij raznospolnih in istospolnih partnerjev pri opredelitvi zakonske zveze, v skladu s tem pa se enaka obravnava ureja tudi za partnerje, ki niso sklenili zakonske zveze in živijo v zunajzakonski skupnosti. S spremenjeno definicijo zakonske zveze ter ureditvijo zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje so partnerji v teh zvezah izenačeni v vseh pravnih posledicah, ki jih določa Družinski zakonik, ter v pravnih posledicah na drugih pravnih področjih, med drugim so tudi izenačeni v pogojih, ki jih Družinski zakonik določa glede možnosti skupne posvojitve. Ker se z Družinskim zakonikom na enak način definira obe obliki življenjske skupnosti, posebna ureditev obeh oblik življenjske skupnosti samo za istospolne partnerje v Zakonu o partnerski zvezi ni več potrebna, zato Družinski zakonik določa tudi prenehanje veljavnosti Zakona o partnerski zvezi, s čimer se zagotavlja enakost obravnave istospolnih in raznospolnih partnerjev pri pravni ureditvi institutov za formalno potrditev njihove skupnosti.

Vlada meni, da se Družinski zakonik nanaša na vsebino, glede katere v skladu s četrto alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker se s tem zakonom odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter da sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah Družinskega zakonika ni v nasprotju z Ustavo.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Zaključili smo z uvodnimi predstavitvami.

In prehajamo na obravnavo naslednjega mnenja: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 11. 2022 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Po opravljeni razpravi bomo o tem mnenju še glasovali. Želi kdo razpravljati o mnenju? Besedo ima kolegica Alenka Jeraj.

Ja, hvala lepa za besedo.

Torej, pogovarjamo se o temi, o kateri, ki je na dnevnem redu že nekaj časa. Mi smo večkrat, torej večkrat so že bili poskusi, da se stvari uredijo tako kot so se zdaj oziroma mi ocenjujemo, da so se celo prekomerno, več od tega, kar je Ustavno sodišče reklo. Mi smo na to temo že imeli dvakrat referendum, 2012, 2015, vsakokrat ob enaki ustavi. Ustava se v tem času ni bistveno spremenila in ocenjujemo, da bi tudi tokrat morali imeti zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika, zato bomo seveda glasovali proti, si vzeli še mogoče nekaj časa za pregled vsega, no, kar se je zgodilo oziroma kar želite s spremembami Družinskega zakonika uvesti. Mi ocenjujemo, da gre za protiustavno materijo oziroma da ni podlage, tako kot govori Vlada, tako kot se ves čas govori, ker kot rečeno, smo imeli dvakrat na to temo ob isti ustavi referendume in Ustavno sodišče nikoli ni referenduma prepovedalo.

Hvala.

K besedi se je prijavil kolega Prosen Kralj, izvoli.

Dobro jutro.

Skratka, ne vem, če ima smisla še iti en krog še, da zganjamo še eno ponovno folkloro, kajti vse je bilo že povedano, vse je bilo že argumentirano, samo ne vem, kje ste vi sedeli. Bili smo na odborih, bili smo na sejah, jasno smo vam tudi iz koalicije že razložili. zakaj je ta referendum nedopusten in mislim, da se nima več smisla v tej točki ponavljati, res se nima smisla. Ker je Zakonodajnopravna služba povedala in se popolnoma strinjam, da predlagatelji pač enostavno te odločbe ne razumejo in res več nima smisla.

Hvala.

Hvala tudi vam.

K besedi je prijavljen še kolega Premik.

Hvala lepa.

Zdaj jaz se pridružujem mnenju pravne službe, da so navedbe predlagatelja zahteve, da naj novela DZ-b ne odpravlja ugotovljenih oziroma, se opravičujem, predlagatelja sta menila, da novela DZ ne odpravlja ugotovljenih protiustavnosti. Povsem in povsem pavšalno ostajajo na ravni golega in protislovnega zatrjevanja, tako da ta ideja predlagateljev ni zadostila trditvenemu dokaznemu gradivu, zaradi česar dejansko ideja predlagateljev niso pravne upoštevne. Ustavno sodišče je ugotovilo, da zakonska zveza, življenjska skupnost moža in žene ni v skladu z Ustavo, kar tudi in dopušča posvojitev otroka tudi samo proti zgolj heteroseksualnim partnerjem, tudi ni v neskladju z Ustavo. Menim, da je sprememba zakona, ki smo ga pač sprejeli v oktobru, ustrezno odpravila ugotovljene protiustavne ureditve, in se pridružujem mnenju pravne službe, da so navedbe vlagatelja zahteve povsem napačne. Ureditev zakonske zveze v noveli DZ-b dobesedno sledi izvršitvi četrte točke izreka odločbe Ustavnega sodišča in zaradi česar je že pojmovno nemogoče, da bi ureditev zakonske zveze v noveli presegala vsebino odločbe Ustavnega sodišča.

Tako da jaz to mnenje dejansko podpiram in bom glasoval za sklep. Hvala.