Lep pozdrav, pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in ostale prisotne in pričenjam s 7. redno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Na seji kot nadomestni člani oziroma članice sodelujejo Miha Lamut, ki nadomešča poslanko Tamaro Kozlovič, in dr. Tatjana Greif, ki nadomešča poslanko Natašo Sukič.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik točke dnevnega reda, ki je določen kot dnevni red seje in zato pri tem ostajamo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA CELOVITO UREDITEV POLOŽAJA RAZSELJENIH OSEB IZ UKRAJINE IN ZA POMOČ GOSPODARSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZARADI POSLEDIC UKRAJINSKE KRIZE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvim podpisanim mag. Matejem Toninom in je bil dne 16. 9. 2022 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Vlade, mnenje Evropske centralne banke, mnenje Zakonodajno-pravne službe.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavnik predlagatelja, Ministrstvo za notranje zadeve, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Amandmaja je v poslovniškem roku vložila Poslanska skupina SDS.

In pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora in po obravnavi, po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih, vseh zakonih, o vseh členih skupaj.

Zdaj pa besedo predajam vabljenim na sejo, predstavnici predlagatelja zakona, poslanki Čadonič Špelič.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni, predstavniki Vlade, ostali predstavniki, seveda kolegice in kolegi poslanci in poslanke!

Torej, Ukrajino je od 24. februarja, ko so jo napadle ruske sile, zapustilo 6,8 milijona ljudi. Veliko teh beguncev se je zateklo tudi na ozemlje Republike Slovenije. Zaradi omilitve posledic humanitarne krize, ki je posledica vojaške invazije na Ukrajino in s tem povezanega množičnega prihoda oseb iz Ukrajine na ozemlje Republike Slovenije, ter zaradi učinkovitejšega izvajanja postopkov priznavanja začasne zaščite ter zagotavljanja pravic tem osebam smo pripravili ta predlog zakona. Cilj predloga zakona je torej omilitev posledic ukrajinske krize in zato tudi posledic omejitev v poslovanju z Rusijo in Belorusijo na slovenskem gospodarstvu, predvsem zaradi pretrganja dobavnih verig, prekinitve trenutnih poslov in nezmožnosti sklepanja novih. Zato se s predlogom zakona uvaja ustrezen začasni ukrep za področje gospodarstva. Kar pa je zelo pomembno, gre seveda za pomoč ljudem oziroma za omilitev humanitarne krize in seveda vseh posledic povezanih s to krizo zaradi prihoda Ukrajincev na naše ozemlje. Zakon uvaja interventne ukrepe za hitro, učinkovito in celovito ureditev položaja teh oseb, za katere je uvedena ureditev položaja teh oseb za katere je uvedena začasna zaščita. Pri tem sledi načelom mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o varstvu ljudi, zlasti glede urejanja začasne zaščite ob množičnem prihodu teh oseb ter upošteva tudi izhodišča nacionalne zakonodaje in vključuje tudi predpise EU iz tega področja. Poglavitne rešitve na področju zdravstvenega varstva so zaščita zdravja in življenja oseb za začasno zaščito. Posebna skrb za ranljivo skupino oseb kot so nosečnice, starejši in otroci ob upoštevanju specifičnosti zdravstvenega stanja oseb za katere je uvedena začasna zaščita. Poglavitne rešitve na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti se nanašajo na možnost vključitve v programe vzgoje in izobraževanja od predšolske vzgoje pa vse do visokošolskih programov. Osebe z začasno zaščito se v programe vključujejo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Študentje visokošolskih in višješolskih programov s statusom osebe z začasno zaščito, torej imajo tudi pravico do mesečnega dodatka za izobraževanje. V Zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb odpravljamo nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi. Poenostavitev in hitrejša izvedba postopka priznanja začasne zaščite, jasnejša delitev pristojnosti za izvedbo posameznih dejanj v postopku priznavanja začasne zaščite in ureditev pravic prosilcev za začasno zaščito in jasnejšo ureditev pravic teh oseb.

Predlagatelji se seveda zavedamo, da je od ruske invazije na Ukrajino minilo že kar veliko časa, žal pa se bojimo, da te invazije še kmalu ne bo konec, in da bodo v našo državo prihajali še novi begunci iz tega področja. V kolikor bo koalicija zavrnila naš predlog, pa seveda prosimo, predlagamo Vladi, da pride s svojim zakonom in težave in predloge na katere smo mi opozorili v tem zakonu vključi, in da dejansko pride do čimprejšnjih rešitev. Namreč v Sloveniji je kar trenutno 240 učenk in učencev, 900 učenk in učencev v 240. slovenskih osnovnih šolah. To se pravi, povsod po naši državi so mladi vključeni. Tudi 40. srednjih šolah je 100 dijakov in dijakinj iz Ukrajine. Torej iz prakse izhaja, da moramo vsaj tem ranljivejšim čim prej pomagati in sprejeti enega od zakonov, ali bo to naš zakon ali bo to nov zakon, ki ga bo pripravila Vlada.

Hvala, toliko za zdaj.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Špeli Maček Guštin.

Hvala lepa.

Torej predlog zakona smo preučili z vidika svojih pristojnosti in takoj uvodoma pojasnjujem, da se v mnenju sklicujemo na mnenje, ki ga je naša služba že dala pri prejšnji verziji predloga zakona, ki pa ga je predlagatelj umaknil iz zakonodajnega postopka. Zdaj obravnavani predlog zakona je pa praktično enak tistemu iz začetka tega sklica Državnega zbora, zato se v sedanjem mnenju sklicujemo na že dane pripombe.

S temi pripombami opozarjamo na neprimerno uporabo tako imenovane omnibus zakonodajne tehnike. Potem, torej zakonske novele, ki so zajete s tem predlogom zakona, niso nujno vezane na urejanje posledic humanitarne krize zaradi napada na Ukrajino. Primeroma tu izpostavljam novelo Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, kjer je problematično prav dejstvo, da se vsebinsko ne koncentrira zgolj na razseljene osebe iz Ukrajine, temveč bi ta novela učinkovala splošno za vse vrste razseljenih oseb z začasno zaščito.

Ta razkorak med vsebino in uporabljenim nomotehničnimi rešitvami iz predloga zakona, kot jih pač imamo pred sabo, a ne, je torej ta bistvena težava, ki se je brez znatnega posega v besedilo členov ne da razrešiti. Enako velja seveda za noveli Zakona o spodbujanju razvoja turizma in Zakona o davku na dodano vrednost, ki sta tudi del tega predloga zakona.

Potem, dali smo tudi različne pripombe k poglavju o dostopu do, od drugih zakonov, potem k poglavju o začasnih ukrepih in tudi k prehodnim in končnim določbam, kjer med njimi je celo se znašla še ena zakonska novela, ki pa v prvem členu predloga zakona sploh ni napovedana. Gre za Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, torej, če res samo na kratko povzamem, predlog zakona je nedosleden, ne sledi v celoti razlogom za sprejem, mestoma je tudi nejasen, v nekaterih določbah pa se tudi podvaja z zdaj že sprejetimi spremembami in dopolnitvami drugih zakonov. Glede na to in ker tudi ustrezni amandmaji niso bili vloženi, predlagamo dodaten razmislek o sprejemu tega predloga zakona.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki, gospe Tini Heferle.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Jaz bom na kratko predstavila stališče Vlade Republike Slovenije, ki je oktobra sprejela mnenje, da predloga interventnega zakona ne podpira. Zdaj ugotavljamo tudi mi, da ta zakon vsebinsko ne odstopa od predloga zakona o interventnih ukrepih, ki ga je prejšnja Vlada vložila v mesecu maju in ga je zdajšnja Vlada, se pravi 6. septembra umaknila iz zakonodajnega postopka. Že takrat je z umikom Vlada sledila mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki, kot smo tudi zdaj slišali, je ugotavljala in s tem se Vlada strinja, da bi morala zakonodajna tehnika, ki v takšnem enem zakonu združuje posege v več veljavnih zakonov, biti bolj jasna in pregledna zaradi načela pravne varnosti in uporabe prava, kar pa se tukaj temu ne sledi in je v bistvu vsebinsko tak zakon na takšen način neprimeren, tudi po mnenju Vlade. Se pravi, takšna novelacija grobo krši načelo ustavnega, se pravi ustavno načelo pravne države.

Zdaj, tudi Služba Vlade za zakonodajo je v svojem bistvu opozorila na zelo podobne oziroma enake pomisleke kot Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in tudi seveda tukaj Vlada sledi mnenju, da se v bistvu s takšno vsebino, ki v večini ureja spremembe in dopolnitve Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, da terja torej ločeno novelo oziroma nov zakon, ki bo urejal to tematiko na novo. Zdaj, Vlada tudi izpostavlja še en vidik, ki smo ga že slišali od predstavnice Zakonodajno-pravne službe in sicer, da ta interventni, se pravi predlog interventnega zakona ne naslavlja zgolj posledic humanitarne krize zaradi napada na Ukrajino in niti ni časovno več vezan izključno na to dejansko okoliščino, ampak gre v bistvu za dosti sistemske spremembe, ki, kot rečeno, zadevajo več različnih zakonov in ravno iz tega naslova še enkrat poudarjam, da Vlada v bistvu že pripravlja nov Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki v večini, ki je v večini spremenjena tudi s to predlagano novelo oziroma zakonom interventnim, lahko povemo, da smo takoj, ko smo v bistvu ta že prejšnji zakon septembra umaknili iz zakonodajnega postopka, sklicali delovno skupino, medresorsko delovno skupino, ki je v obzir vzela vso tematiko, ki jo je prejšnja interventna zakonodaja oziroma ta dotični zakon naslavljal in smo v okviru te medresorske delovne skupine že pripravili, kot rečeno, nov predlog zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki je trenutno že v medresorski obravnavi in bo v bistvu reševal problematiko začasne zaščite razseljenih oseb in se v bistvu tudi bistveno razlikuje od besedila predloga interventnega zakona, ki ga danes obravnavate, ker zadevo opredeljujemo in rešujemo celostno, ne samo toliko v luči te posledice, ki jo je prinesla ukrajinska vojna.

Kar se tiče pa določb o davku na dodano vrednost, ki je tudi zajeta v tem interventnem zakonu, pa Vlada izpostavlja, da se seveda zaveda pomena prenosa 101.a člena direktive Sveta z dne 5. aprila 2022, ki govori o spremembi direktiv glede stopnje davka na dodano vrednost, ampak hkrati seveda Vlada ocenjuje, da je trajno urejanje te sistemske tematike v interventnem zakonu, ki je sicer namenjen urejanju vprašanj razseljenih oseb in pomoči gospodarstvu zaradi posledic ukrajinske krize, kot rečeno, neprimerno. Zato bo Vlada v najkrajšem možnem času predlagala ureditev prenosa 101.a člena direktive sveta, kot rečeno, ki zadeva glede stopnje davka na dodano vrednost na bolj sistemski in bolj primeren način.

Torej, če zaključim, Vlada se v celoti strinja tako z mnenjem Zakonodajno-pravne službe kot z mnenjem vladne zakonodajne službe in predlog današnjega zakona, interventnega ne podpira.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Pred tem bi predlagala, da ob upoštevanju pisnega mnenja Zakonodajno-pravne službe in mnenja Vlade v sklepu z drugim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam odboru, da sprejme sklep, da obravnavani predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Zaradi vsebinske narave predloga sklepa se o slednjem na seji delovnega telesa opravi razprava, ob tem pa dodajam, da v primeru, da bo predlog sklepa sprejet, odbor ne bo razpravljal ter odločal o vloženih amandmajih in o členih predloga zakona.

Želi kdo razpravljati o predlogu sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo? (Da.)

Gospa Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

No, jaz sem seveda poslušala tako predlagateljico kot seveda tudi predstavnico Zakonodajno-pravne službe in nenazadnje tudi predstavnico Vlade. Treba je res še enkrat poudariti, da gre v bistvu za zakon, ki ga je vložila že prejšnja vlada, to je storila že tam nekje maja, potem pa je s prihodom nove vlade bil zakon, ki je bil vložen, se pravi potem 6. 9. 2022 odmaknjen iz zakonodajnega postopka, o čemer je bil tudi obveščen Državni zbor. No, sedaj pa je bil zakon ponovno vložen. Zdaj nekako Ministrstvo za notranje zadeve zakona ne podpira, pravi, da pripravljajo svoj zakon, ki bo drugačen, no, tukaj me malo skrbi, ker nekatere rešitve v tem predlogu so pa vendarle zelo dobre, tako da jaz res upam, da to ne bo povsem drugačen zakon.

Bi pa nekaj opozorila. Zdaj pa bojda zakon v medresorskem usklajevanju. Glejte, eno leto bo zdajle, kar poteka vojna v Ukrajini, eno leto se ti ljudje že v bistvu borijo za svoja življenja, za svoj obstanek. In jaz upam, da bomo pač s tem predlogom, ki ga obljublja zdaj ministrstvo, prišli čim prej na naše klopi in na ta način tudi pomagali po močeh naše države. Tako da jaz pač seveda ne morem tukaj nasprotovati, če pač Vlada meni, da je zakon neprimeren. Meni se ne zdi, bi ga bilo smiselno seveda amandmajsko popraviti, ampak roko na srce, ko nam nekaj ne paše, takrat se vsi oprimemo mnenja Zakonodajno-pravne službe, kaj vse je povedala. Samo za primer in bom jutri to tudi izpostavila, ko imamo sejo Odbora za delo, družino in socialne zadeve, bomo imeli Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Ta zakon je Zakonodajno-pravna služba raztrgala, raztrgal, in tudi vsi tisti deležniki, ki se s tem ukvarjajo. In me res zanima, kaj bo jutri naredila koalicija, ali bo tudi sledila Zakonodajno-pravni službi, ki je pač povedala, da pač je res zakon problematičen in da upam, da pač tukaj res ni kak drug razlog za kakšno zavlačevanje. Ker se mi zdi pa res prav, da pristopimo k tistim državam, ki pač pomagamo Ukrajini po najboljši moči, nenazadnje se pač to dogaja na evropskih tleh, v naši soseščini.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

K razpravi se prijavljam tudi jaz. Zakon je vsekakor bil zelo potreben že takoj na začetku, ko so ti ljudje prihajali v Slovenijo in se soočali s kupom težav, verjetno prej kot maja. Ta zakon, ki ga imamo zdaj konkretno v obravnavi, pa dejansko ne rešuje situacije v celoti. Gotovo so nekatere določbe dobre, ampak na primer v 5. in 7. členu ta določba bi lahko pripeljala do situacije, da bi se odvzela denarno pomoč pa tudi pravica do dela osebam, ki že imajo status začasne zaščite, pa bi zaprosile za mednarodno zaščito tako. Osebe, ki nimajo denarja za preživetje sebe in svoje družine za vsaj štiri mesece bile primorane iti nazaj v azilni dom, kjer so kapacitete omejene. Na primer urad bi moral po tem zakonu zagotavljati prehrano, ne pa denarna sredstva za preživljanje ljudem, ki so v svojih stanovanjih, kar bi spet dodatno lahko bila težava. To je samo nekaj stvari. Zakon ne ureja prenosa krajevnih pristojnosti upravnih enot, da bi se o vlogah odločalo na čim hitrejši način. To je bila ena od največjih težav, zaradi česar so nastajali zaostanki in ljudje niso dobivali odločb in prihajali do pomoči. To govorimo o ukrajinskih beguncih, to se je njim dogajalo, dogaja se pa tudi vsem ostalim. Denarne premostitvene pomoči za osebe, ki so oddale vlogo za začasno zaščito, če nimajo denarja, so na, so v bistvu odvisne samo od pomoči humanitarnih organizacij, ne, ali pa morajo iti v nastanitvene centre, ki imajo omejeno kapacitet. Tudi je vprašanje, kaj potem, kakšna bi bila rešitev po poteku začasne zaščite, ker tudi ta zakon ne rešuje. Skratka je kar veliko problemov, ki jih ta zakon ne rešuje. Je pa gotovo potreben. Tako da jaz zelo pozdravljam to, kar zdaj že v medresorskem usklajevanju, zakon, vem pa tudi, da je Ministrstvo za javno upravo takoj ob prevzemu, ob pristopu nove Vlade začelo reševati ta problem in je situacija, vsaj kar se, kolikor jaz poznam, na upravnih enotah in pa s podeljevanjem statusa že zdaj bistveno boljša kot je bila prej. Tako da jaz ta zakon ne bom podprla.

Hvala in sem spet v drugi vlogi. Še kdo mogoče? (Da.)

Izvolite, gospa Bah Žibert.

Ja, hvala lepa.

Saj, še enkrat, jaz upam, da sem bila razumljiva, ne. Jaz nisem rekla, da je pač vse, kar je napisano, popolno, nenazadnje mislim, da v tem Državnem zboru še nismo obravnavali zakona, ki bi bil popoln in ki ne bi imel vsaj kakšnega mnenja Zakonodajnopravne službe ali pa kakšnega amandmaja za izboljšanje. Meni se samo zdi, žal, da ne izboljšamo in popravimo tega zakona, ker bi se dalo, če bi bila volja. Se pravi, smo imeli na voljo pot z amandmaji, ampak vaša želja je drugačna. Jaz samo upam, da bo ta predlagani zakon, kot rečeno, prišel čim prej, upam, da še pred tem, ko bo eno leto, odkar je agresija na Ukrajino.

Hvala.