15. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

12. 1. 2023

Transkript seje

Lepo pozdravljeni!

Začenjam 15. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in pozdravljam vse članice in člane odbora, kandidatko za ministrico in vse ostale.

Kot nadomestni člani bodo na seji sodelovali dr. Tatjana Grajf, ki nadomešča poslanko Natašo Sukič, in poslanec Aleksander Prosen Kralj, ki nadomešča poslanko Tamaro Kozlovič.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDSTAVITVE DR. EMILIJE STOJMENOVE DUH, KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA DIGITALNO PREOBRAZBO.

Del gradiva z dne 9. 1. 2023 je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, medtem ko ste preostali del zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

Na sejo odbora je bila vabljena dr. Emilija Stojmenova Duh, ki je predlagana za ministrico za digitalno preobrazbo in se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavila Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot pristojnemu delovnemu telesu ter odgovarjala na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidatk, ki ga bom v roku, ki ga določa Poslovnik, poslala predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Kandidatki za ministrico za digitalno preobrazbo dr. Emiliji Stojmenovi Duh dajem uvodno besedo za predstavitev.

Emilija Stojmenova Duh

Najlepša hvala za besedo. Spoštovana predsednica, cenjene članice in člani odbora! Najlepša hvala za to priložnost, za današnjo predstavitev.

Sem Emilija Stojmenova Duh. Po izobrazbi sem dr. znanosti s področja elektrotehnike. Preden sem postala ministrica na Službi vlade za digitalno preobrazbo, sem opravljala delo izredne profesorice na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Stara sem 37 let in praktično to je tudi vse, kar se je spremenilo od zadnje predstavitve glede moje osebnostne predstavitve, tako da, če mi dovolite, bi prešla kar na predstavitev rezultatov našega dela ter vizijo za naprej.

Pri digitalni preobrazbi, osnova za digitalno preobrazbo je vsekakor digitalna infrastruktura. Takoj ko sem postala ministrica, skupaj z ekipo smo pripravili načrt za razvoj gigabitne infrastrukture. Ta načrt je bil sprejet 25. avgusta lanskega leta, potrjen na Vladi. To je tudi eden od mejnikov za nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. In v okviru tega načrta smo predstavili, kako bomo poskrbeli za digitalno infrastrukturo v naši državi. Po eni strani se ukvarjamo s širokopasovnim internetom, po drugi strani tudi s pokritjem z mobilnim omrežjem, to je 5G. Če naštejem samo cilje, ki smo si jih zastavili, ti cilji so tudi skladni z evropskimi cilji, pot v evropsko desetletje in želimo si, da do leta 2025 imamo pokritost s širokopasovnim internetom, to pomeni 100 megabitov k uporabniku za vsa naseljena območja. Poleg tega želimo zagotoviti dostopnost tudi k vsem ključnim spodbujevalcem družbenega in gospodarskega razvoja v Sloveniji. Pri tem želimo zagotoviti, da bo možna nadgradnja v gigabitno povezljivost. Do leta 2030 želimo zagotoviti gigabitno povezljivost za vse, torej ne samo sto megabit na sekundo, ampak gigabitno povezljivost povsod, za vsa gospodinjstva, za vse spodbujevalce in tudi za vsa podjetja.

Če govorim o mobilnem internetu, to je torej pokritost za 5G omrežje, do 2025 želimo zagotoviti pokritost za vsa mestna naselja in tudi glavne primestne poti. Do leta 2030 pa želimo zagotoviti pokritost povsod, torej za vsa naseljena območja v Republiki Sloveniji. Dodatno k temu bomo gradili tudi odprte bazne postaje. Ko enkrat imamo internet, torej širokopasovni internet seveda moramo tega interneta tudi znati izkoristiti. Tukaj je eno izmed ključnih ciljev naše trenutne službe oziroma bodočega ministrstva, to so digitalna znanja in kompetence. Žal v Sloveniji imamo še zmeraj prevelik delež prebivalstva, ki nima niti osnovna znanja in kompetence in zaradi tega tudi to ugotavljajo tako Umar kot Surs. Nam grozi digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva. 50 odstotkov našega prebivalstva ima osnovne digitalne kompetence. Želimo si pa do 2030, da najmanj 80 odstotkov našega prebivalstva ima vse osnovne digitalne kompetence, to pomeni, da lahko uporabljajo vse javne storitve, ki so na voljo oziroma da se znajdejo v tem digitalnem svetu. Poleg tega skladno tudi s cilji Evrope želimo dvigniti število strokovnjakov na tem področju. V Evropi si želimo imeti 20 milijonov vseh teh strokovnjakov na področju IKT. V Sloveniji je recimo v tem trenutku delež diplomantov malenkost več kot 4 odstotke tega odstotka želimo dvigniti predvsem odstotek pri številu žensk, ki študirajo IKT področja in potem so tudi vključeni v tem sektorju.

Naslednjo, ker govorimo o digitalnih znanjih in kompetencah. Priča smo temu, da določene ciljne skupine, tukaj imamo predvsem v mislih starejše nimajo kompetenc in zaradi tega se soočajo z veliko izzivov. Imajo veliko težav pri uporabi, ne samo javne digitalne storitve, ampak tudi digitalne storitve, ki jih ponuja zasebni sektor, ki pa jih koristimo vsak dan kot primer bi navedla recimo mobilne bank. V preteklem delu smo že izpeljali nekatere projekte. Pilotno smo v sodelovanju s socialnim podjetjem Simbioza. Izpeljali projekt mobilne heroje na 19 lokacij v naši državi, torej, v Sloveniji smo imeli usposabljanja. Naša želja je bila, da se mi približamo starejših, torej, da mi gremo k njim, namesto da pričakujemo, da oni pridejo k nam. 19 lokacij smo pokrili, približno 300 starejših se je udeležilo teh usposabljanj. Pilotni projekt je bil izveden v roku enega meseca in si želimo v nadaljevanju, da izvedemo veliko več teh projektov. Naša ideja je bila, da sodelujemo z organizacijami, ki že tako ali tako se ukvarjajo s tem področjem, ki so tudi blizu starejšim, kjer obstaja zaupanje in da na takšen način dosežemo tudi najvišje rezultate.

Na področju digitalnih javnih storitev je naša Vlada sprejela tudi strategijo digitalnih javnih storitev sredi decembra preteklega leta. Naši cilji pri javnih storitev je, da do leta 2030 vse ključne javne storitve so na voljo tudi digitalno. Poleg tega želimo si tudi, da 80 odstotkov prebivalstva te storitve tudi uporablja digitalno, torej, ne samo, da so na voljo na spletu, ampak da tudi prebivalke in prebivalci jih uporabljajo. Poleg tega dodatno k temu torej želimo tudi, da dvignemo uporabo elektronske osebne izkaznice, ki je bila predstavljena v preteklem letu. Trenutno je na voljo tudi mobilna aplikacija. Ta elektronska osebna izkaznica bo na voljo tudi kot identifikacijo za zdravstvenih storitev in to bo že v prvi polovici letošnjega leta predvidevamo, da v naslednjih mesecih. Da bi dvignili uporabo elektronske osebne izkaznice imamo predvidene tudi načrte, kako bomo zagotovili skrajnosti, če lahko tako rečem, na eni strani mlajšo populacijo, na drugi strani starejšo populacijo. Naš cilj pa je, podobno kot tudi evropski cilj, da elektronsko osebno izkaznico uporabljamo ne zgolj za javne storitve, ampak tudi v zasebnem sektorju in tukaj se že pogovarjamo tudi s predstavniki zasebnega sektorja.

Potem, če nadaljujem naprej, poleg digitalnih kompetenc, digitalne javne storitve, za nas so ključnega pomena tudi nove tehnologije. Pri novih tehnologijah imamo v Sloveniji nacionalni program z umetno inteligenco. Pri nacionalnem programu z umetno inteligenco imamo definirano šest prednostnih področij, in to so zdravje, ki je tudi prioriteta naše vlade, potem je industrija 4.0, jezikovne tehnologije, hrana, okolje in prostor in javna uprava. V okviru nacionalnega programa za umetno inteligenco imamo predvidene različne ukrepe. Predvsem se meni kot tudi znanstvenica zdi pomembno, da imamo določene tudi kazalnike, ki nam bodo pokazali ali smo dejansko uspešni na tem področju ali ne. In pomembno se mi zdi tudi, da pri umetni inteligenci, glede na to, da smo ocenili, da potrebujemo za implementacijo tega programa 110 milijonov evrov, da smo stopili skupaj z ostalimi kolegi ministri iz ostalih resornih področij in da bomo dejansko izvedli pač te projekte, ki smo jih načrtovali v prihodnje. Poleg novih tehnologij, torej poleg umetne inteligence, tukaj smo bili zelo močno tudi mednarodno vključeni, sodelovali smo tako pri pripravi evropskih aktov, direktiv, uredb, potem smo sodelovali v globalnem partnerstvu z umetno inteligenco, zaposleni na službi vlade za digitalno preobrazbo so tudi pomembni člani različnih odborov teh mednarodnih organizacij. Pri oblikovanju stališč je zmeraj prevladalo, da umetna inteligenca predvsem mora biti prijazna do človeka oziroma moramo na vsak način zaščititi človekove pravice in tukaj nismo odstopali. Tudi recimo umetna, tudi Evropska komisija je potem nekako vzela to naše stališče, da so človekove pravice tiste, ki so v ospredju pred recimo kakšnem kapitalu ali recimo kakšne druge gospodarske interese. Naše mnenje je, da umetna inteligenca mora biti čim bolj vključujoča, torej tudi umetna inteligenca, pri ustvarjanju umetne inteligence da moramo imeti vključeno čim bolj raznoliko skupino strokovnjakinj in strokovnjakov, saj je umetna inteligenca etična toliko, kolikor so etični tisti, ki jo ustvarjajo.

Potem, če nadaljujem, pri novih tehnologijah in na mednarodni udeležbi zelo smo bili aktivni tudi pri aktu o čipih oziroma polprevodnikih. Verjetno si predstavljate, da so polprevodniki ključna sestavina digitalne preobrazbe in tukaj se dobro zavedamo, koliko smo odvisni od ostalih trgov. Torej, čeprav imamo mogoče razvito gospodarstvo v avtomobilski industriji, brez polprevodnikov preprosto ne moremo to industrijo razvijati, zato smo stopili tudi do Evropske komisije. S podpredsednico Evropske komisije smo se pogovarjali o ključnih izzivih na področju polprevodnikov, identificirali smo v sodelovanju z raziskovalci in tudi s podjetji, da so to pogostokrat tudi licence, ki so zelo drage, tako da zdaj s podpredsednico Evropske komisije tudi naslavljamo te težave na krajši rok in na daljši rok. Poleg tega smo se v sodelovanju z avstrijskimi kolegi dogovorili, da bomo tukaj skupaj kot regija nastopili napram Evropske komisije in da si želimo tudi, da Slovenija oziroma naši raziskovalci, naša podjetja so vključene v verigah dodane vrednosti na področju polprevodnikov. Tukaj bi poudarila ponovno ta uspeh, da smo se uspeli s kolegi iz Avstrije povezati in v mesecu februarju organiziramo v Mariboru en skupni dogodek, kjer pridejo tudi predstavniki Evropske komisije, ki so tudi z najvišjega vrha. Torej dva komisarja sta tudi povedala, da zelo podpirata, da se tudi v našem delu Evrope dogaja nekaj na tem področju.

Potem ko se pogovarjamo o digitalni preobrazbi, bi naštela tudi nekaj horizontalnih načel in principov, ki jih imamo in ki se jih močno pač se držimo. To so stališča, vrednote, ki so nam zelo pomembna, to je vse, kar je nezakonito v fizičnem svetu, da mora biti nezakonito tudi v virtualnem svetu oziroma na spletu. V povezavi s tem smo na naši službi izvedli nekaj projektov, nekaj iniciativ. Tukaj sodelujemo veliko ponovno z mednarodnimi organizacijami, že pri sami definiciji, kaj pomeni sovražni govor, kaj so dezinformacije, kaj so misinformacije in tako naprej. Pripravili smo torej te osnovne definicije.

Potem smo izvedli projekte v sodelovanju tudi s šolami. V času krompirjevih počitnic, recimo, smo izvedli delavnice za osnovnošolce pa srednješolce in smo bili tudi sami presenečeni, kakšen je bil interes, da smo imeli 20 tisoč unikatnih ogledov za te delavnice v času krompirjevih počitnic. Izvedli smo natečaj z osnovnimi šolami, kako si otroci predstavljajo sovražni govor, in smo ugotovili, da je to tematika, ki jo moramo nujno nasloviti. In smo veseli tudi, da sam predsednik Vlade je napovedal, da bomo celotno v Vladi, medresorsko, da se bomo ukvarjali s tem vprašanjem. Posneli smo tudi v sodelovanju z različnimi uspešnimi športniki in smo pokrili najbolj pogosto izpostavljene tarče sovražnega govora.

Druga zadeva, kar nam je horizontalna, je ta, da zelo podpiramo odprtokodnost. Verjamemo, da vse, kar se razvije z javnimi sredstvi, mora biti na voljo tudi javno dostopno, torej, če nekdo prejme javna sredstva za razvoj neke IKT opreme, potem ta oprema mora biti na voljo ostalim brezplačno. Potem tudi zagovarjamo odprtost interneta. Pri internetu nam je zelo pomembno tudi, da pa pri podatkih enako, da, razen če ne ogrožajo osebne podatke oziroma državo, da potem ti morajo biti na voljo tudi prosto dostopni pri podatkih, ki so ponovno eden izmed ključnih elementov digitalne preobrazbe. Naprej smo razvijali odprti portal, portal odprtih podatkov. Poleg tega smo začeli z izvedbo projekta v sodelovanju z OECD. Smo prva država na svetu, kjer smo določili na vsako ministrstvo oziroma ključne resorje, ki jih imamo, tako imenovane data trade oziroma koordinatorje podatkov, ki se bodo zavedali, kaj pomenijo podatki, na kakšen način se jih da obdelovati, kako potem s pomočjo podatkov pokažemo, da smo čim bolj transparentni. Tudi sami smo recimo pri nekaterih naših ukrepih, konkretno pri ukrepu digitalne bone predstavili, koliko sredstev smo porabili za kakšno opremo, kdo so recimo bili tisti, ki so izkoristili to opremo in tako naprej.

Kar je še za nas zelo pomembno, je medresorsko sodelovanje. Ugotavljamo, da v preteklosti posamezni resorji so naslavljali digitalizacijo sami, torej izključno v svojem silosu. Zaradi tega tudi recimo je prihajalo do večje porabe sredstev, ni bilo toliko učinkovito in zato smo tudi pripravili nekako tako imenovani strateški svet za digitalno preobrazbo, ki je predviden, da bo deloval v okviru Ministrstva za digitalno preobrazbo, kjer bomo na eni strani tako ministri oziroma državni sekretarji, na drugi strani tudi potem direktorji direktoratov oziroma ostali strokovni sodelavci na ministrstvih skupaj sedeli, se pogovarjali med seboj, ugotavljali, kako lahko smo čim bolj komplementarni oziroma da dosežemo čim več s čim manjših sredstev.

Potem, če omenim samo zakonodajo, ki nam je uspelo v tem času, v sedmih mesecih. Eden od ključnih zakonov je bil Zakon o elektronskih komunikacijah, je šlo za prenos Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah. Na prejšnjem zaslišanju me je poslanka gospa Čadonič Špelič vprašala, kako mislimo, ali mislimo vse ustaviti, kar so delali naši predhodniki, ali bomo tudi pogledali, če je bilo kaj dobro narejeno, nadaljevali s tem delom. Takrat sem povedala, da nisem takšne vrste oseba, ki bi vse zrušila, in danes imam dokaz, da je to temu tako. Zato ker ravno pri Zakonu o elektronskih komunikacijah nismo šli v pripravo novega zakona, ampak smo vzeli zakon, ki so ga vložili opozicijski poslanci, ki pa, potem pod koordinatorstvo naše Službe Vlade za digitalno preobrazbo in v sodelovanju s koalicijskimi poslanci smo odpravili vse nepravilnosti, ki so bile noter in smo, potem sprejeli zakon, ki je bil vložen s strani opozicije. Zakon je bil sprejet s 74 glasov za. Drugi zakon, ki pa je ravno danes bil potrjen na Vladi, je Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti. Gre za novelo zakona, ki je bila sprejeta leta 2021. Pri tem zakonu, ponovno smo pogledali kaj je tisto, kar funkcionira dobro in smo pustili pri teh zadevah, ker smo ugotovili, da prihaja do pač ukrepi niso bili ciljno usmerjeni oziroma smo ugotovili, da obstajajo diskriminatornosti, na kar so nas opozorili tako zagovornik načela enakosti kot varuh človekovih pravic. To smo popravili in ta zakon je danes bil sprejet na Vladi in ga boste prejeli po skrajšanem postopku tudi v Državnem zboru.

Naslednja zadeva, ki nas čaka v prihodnosti je tudi Zakon o elektronskem poslovanju na trgu. Pri tem zakonu gre za implementacijo Akta o digitalnih storitvah. Aa akt je bil sprejet v Evropski komisiji sredi meseca novembra. V tem primeru gre tudi za velike platforme, v določeni meri tudi naslavljamo sovražni govor. Torej, imamo točno določen postopek, kaj se zgodi, če se ugotovi, da prihaja do sovražnega govora. Mi smo postopke že nekako načrtovali, da imamo nacionalno nacionalni organ, ki bo čim bolj neodvisen in potem, ki bo komuniciral oziroma ne samo ta organ, ampak to so zaupanja vredne organizacije, ki bodo, potem komunicirale z velikimi platformami. Tukaj bi naštela Twitter, Youtube, potem ostala družbena omrežja, da se potem izpeljejo vsi ti postopki. Pri tem pa bi ponovno opozorili, da v okviru tega akta je nacionalna zakonodaja tista, ki je primarna, zato najprej moramo urediti svojo nacionalno zakonodajo, preden recimo pričakujemo nekaj več od same evropske direktive.

Ena druga zelo pomembna točka, ki bi jo še naštela, je slovenski jezik. Namreč z digitalizacijo opažamo tudi, da marsikatera platforma, da marsikatera vsebina ni več na voljo v slovenskem jeziku tudi, zaradi stroškovne učinkovitosti se pripravljajo vsebine, ki so dostopne na večjih trgih. To se nam zdi, da je neprimerno tudi za ohranjanje našega jezika in zaradi tega si prizadevamo, da se razvijejo vsebine tudi v slovenščini.

Tako da, toliko na kratko. Bi zaključila s svojo predstavitvijo in bom hvaležna za vaša vprašanja.

Hvala lepa za vašo predstavitev.

Prehajamo na vprašanja članic in članov odbora za kandidatko, pri čemer se vprašanja lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za digitalno preobrazbo, kot ga določata 2. in 3. člen Zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Če se strinjate, bi sprejeli nekaj vprašanj, do pet, potem pa dali možnost Dr. Stojmenovi, da odgovori?

Preden gremo na vprašanja, še preberem dve pooblastili, poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanca Žana Mahniča in poslanka Iva Dimic nadomešča poslanko doktorico Vido Čadonič Špelič.

Prehajamo na vprašanja. Prvi se je prijavil poslanec Aleksander Prosen Kralj.

Izvolite.

Pozdravljeni.

Vemo, da smo v 21. stoletju in da to stoletje od nas zahteva neko digitalno preobrazbo. Imam pa včasih malo, mislim, super vse, kar ste povedali, imam tu par vprašanj že napisanih, na katere ste že v vašem govoru odgovorila nanje. Seveda, pomembno je, da so vsebine v slovenskem jeziku, ker ravno starejše populacije to nujno potrebujejo, ker se mi zdi, da včasih jih je strah nove tehnologije, pa izključno tudi zaradi nepoznavanja drugih jezikov, ne.

Ampak mogoče eno še vprašanj…, oziroma kar dve vprašanji postavil in sicer, kako, na kakšen način, kakšna bo strategija reševanja problematike pokritosti s širokopasovnim omrežjem? Druga stvar pa me še zanima, če mogoče ste tudi že razmišljali o vašem programu, kar se tiče nekega medresorskega sodelovanja oziroma sistematizacija državnih portalov s strani New x in New I-ja(?), ker se mi zdi, da je ena stvar tukaj zelo pomembna za uporabnike, da se lažje hitreje znajdejo, to je to z moje strani.

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji dajem besedo poslanki Anji Bah Žibert.

Hvala lepa, predsedujoča za besedo.

Na nek način moram povedati, da se mi zdi ta predstavitev ministrice pravzaprav nekako najbolj bizarna, pa ne zaradi nje, ne zaradi nje, ampak zato, ker gre pravzaprav samo za spremembo na nek način imena ministrstva, malo boste okrepljeni, ampak že zdaj ste upravljali ta resor, res, da kot ministrica brez resorja, ampak ste bila pristojna za digitalno preobrazbo, zdaj bo pa pač to postalo ministrstvo, tako da na nek način poslušamo zagotovo podobne stvari ali pa nekje povsem enake, kot smo jih poslušali takrat, ko je bil hearing za vašo prvo funkcijo, v tem smislu. Ampak prav je, mogoče je pa to čas, da naredimo tudi eno analizo, pa pregled stanja, kaj se je v teh sedmih mesecih zgodilo.

Zdaj, seveda imam tudi sama kar nekaj vprašanj, predsedujoča je rekla nekje do pet, zdaj pač jaz jih bom postavila, potem boste pa pač videli ali se ustavim, pa potem nadaljujem ali pa pač povem zadeve do konca.

Zdaj, tudi predhodnik je izpostavil, mislim, da zelo pereč problem pokritosti, ne lahko se pogovarjamo še o takih ukrepih na področju…, različnih področjih, ki bodo namenjeni uporabnikom, ampak prav nič ne bo koristilo, če uporabniki tega ne bodo mogli zaradi same pokritosti uporabljati. Zato me zanima, namreč, vi ste si zadali tudi v programu Gibanja Svobode cilj, da bo vsaj 800, 80 odstotkov ljudi, starih od 6 let naprej, do leta 2030 imelo vsaj osnovno digitalno znanje in spretnosti.

Jaz pač se nekako bojim, da bo, da je ta mogoče cilj preveč optimističen, čeprav se mi pa po drugi strani zdi pa premalo ambiciozen. Tudi zato, ker vemo, da ravno na področju digitalizacije se dnevno stvari spreminjajo, že lahko rečemo, dnevno prihaja do nekih novih stvari, novih sistemov, nove uporabe. Tako da, v bistvu, pri nekaterih zadevah je zelo pomembno, da mogoče nek čas tudi skrajšamo. Prej ste povedali, da nekako bi bilo do leta, mislim, da ste rekli za 5G omrežje do leta 2030? / oglašanje iz dvorane/, 25, 2025, za 5G. No, to, na primer, je zelo pač pomembno, ker če bo ta pokritost res povsod, ne, potem bo tudi lažje doseči cilj, da pač pride do digitalnega izobraževanja. Dejstvo je, da se je v času tudi covida pokazalo, ko so pač otroci imeli šolo na daljavo, da imajo še vedno težave z uporabo, bi rekla, teh tehnologij in zato še enkrat pozdravljam ukrep bivše Vlade s temi, da smo uvedli digitalne bone. Nenazadnje se je kar 25 odstotkov tistih, ki so bili deležni možnosti izrabe tega bona, odločili za prenosne, tablične ali namizne računalnike, ostali pa za drugo opremo.

Pomembno je vedeti, da je skupno bilo unovčenih 254 tisoč 201 nakup. Tako da to, to se mi zdi zelo pomembno in to je pač, mislim, da pomemben ukrep prejšnje Vlade, ki se pozna, ki se pozna in želim si, da bi tudi to aktualno ministrstvo nekatere stvari prenašalo v Državni zbor nekoliko hitreje. Ne me narobe razumeti, povedali ste, da predlagamo to, delali bi to, delali bi ono, ampak zdaj nekako je sedem mesecev od vaše Vlade in v dosežkih, ko ste pač govorili kaj ste naredili, ste omenjali Zekom, ki je seveda bil, to ste tudi sama povedala, zakon prejšnje Vlade. Vi ste ga pač nadgradili, dogradili, ampak ob stotih dneh Vlade ste pa napovedali nov zakon, tako da tega ne razumem ali ste takrat, se pravi tam, kjer imate dosežke ob stotih dneh Vlade imate navedeno, pripravljamo nov Zakon o elektronskih komunikacijah. In to me zdaj zanima, kaj je to nov zakon, kaj pripravljate? Ali je tukaj bilo mišljeno kaj drugega?

Potem, če grem naprej, pri digitalni preobrazbi podjetij bomo preko namenskih razpisov podpirali digitalno preobrazbo inovativnih slovenskih podjetij in pri tem izhajali iz priporočil OECD in Evropske komisije. Zanima me, ali so ti razpisi že? Ali še prihajajo? In, kakšna je pač časovna komponenta izvajanja tega ukrepa?

Zdaj, zagotovili bomo digitalno usposobljeno prebivalstvo in zmanjšali digitalni razkorak na vseh nivojih, geografsko, po spolih, po starosti in tudi po materialnem statusu. To je vaša zaveza iz hearinga 2022 maja. Zanima me, kje smo tukaj? Kaj se je… Zdaj, govorili ste o nekih delavnicah v osnovnih šolah, ampak verjetno to ni mišljeno. To pa me zanima, kaj se je na tem področju dogajalo.

Poskrbeli bomo za ustrezno in dostopno digitalno infrastrukturo za vsa slovenska gospodinjstva, razvijati je potrebno infrastrukturo, ki bo omogočila hiter prenos podatkov in storitev ne glede na lokacijo. To je zelo pomembno. Se pravi, tukaj me res zanima, kaj je bilo konkretno narejeno? Koliko gospodinjstev ima več dostopa? Koliko gospodinjstev ima mogoče že več možnosti uporabe 5G omrežja?

Govorili ste tudi o, kar se mi zdi prav in zelo pomembno, s poudarkom na spremembe na področju zdravstvenega sistema, kjer naj bi bil cilj elektronska debirokratizacija in digitalizacija zdravstvenih storitev. Zdaj pač ne morem tukaj iskati krivca, ampak dejstvo je, da se je pač zgodilo to, da se je začelo nekaj na tem področju delati, in sicer brisanje napotnic, brisanje napotnic, 300 tisoč napotnic, od tega 6 tisoč pacientom, ki so bili v obtoku in so čakali na svoj termin. Se pravi, ali ste pri tem tudi vi kakorkoli sodelovali? Če niste, ali ste dali kakšne pripombe kako to narediti? Kajti, iz medijev sem lahko razbrala, da to brisanje še kar poteka in da ni ustavljeno, tako da pač te krivice se še dogajajo in me zanima, glede na to, da ste bili ministrica brez resorja ravno za digitalizacijo tovrstne zadeve, so vas povprašali o tem, ali ste morda kakorkoli svetovali?

Prav tako ste navedli, da želite, da pride v Slovenijo več visoko usposobljenih strokovnjakov na digitalnem področju. Zdaj, seveda delovna mesta z dodano vrednostjo, jaz temu rečem, pač nekaj zahtevajo, težko bomo dobili nekoga, če mu ne moremo ponuditi niti približno enako plačo, kot jo dobi samo v sosednjih dveh državah in še več, vi ste z, v bistvu z

Magnetogram je v pisanju...!!!

Hvala lepa, predsedujoča za besedo.

Na nek način moram povedati, da se mi zdi ta predstavitev ministrice pravzaprav nekako najbolj bizarna, pa ne zaradi nje, ne zaradi nje, ampak zato, ker gre pravzaprav samo za spremembo na nek način imena ministrstva, malo boste okrepljeni, ampak že zdaj ste upravljali ta resor, res, da kot ministrica brez resorja, ampak ste bila pristojna za digitalno preobrazbo, zdaj bo pa pač to postalo ministrstvo, tako da na nek način poslušamo zagotovo podobne stvari ali pa nekje povsem enake, kot smo jih poslušali takrat, ko je bil hearing za vašo prvo funkcijo, v tem smislu. Ampak prav je, mogoče je pa to čas, da naredimo tudi eno analizo, pa pregled stanja, kaj se je v teh sedmih mesecih zgodilo.

Zdaj, seveda imam tudi sama kar nekaj vprašanj, predsedujoča je rekla nekje do pet, zdaj pač jaz jih bom postavila, potem boste pa pač videli ali se ustavim, pa potem nadaljujem ali pa pač povem zadeve do konca.

Zdaj, tudi predhodnik je izpostavil, mislim, da zelo pereč problem pokritosti, ne lahko se pogovarjamo še o takih ukrepih na področju…, različnih področjih, ki bodo namenjeni uporabnikom, ampak prav nič ne bo koristilo, če uporabniki tega ne bodo mogli zaradi same pokritosti uporabljati. Zato me zanima, namreč, vi ste si zadali tudi v programu Gibanja Svobode cilj, da bo vsaj 800, 80 odstotkov ljudi, starih od 6 let naprej, do leta 2030 imelo vsaj osnovno digitalno znanje in spretnosti.

Jaz pač se nekako bojim, da bo, da je ta mogoče cilj preveč optimističen, čeprav se mi pa po drugi strani zdi pa premalo ambiciozen. Tudi zato, ker vemo, da ravno na področju digitalizacije se dnevno stvari spreminjajo, že lahko rečemo, dnevno prihaja do nekih novih stvari, novih sistemov, nove uporabe. Tako da, v bistvu, pri nekaterih zadevah je zelo pomembno, da mogoče nek čas tudi skrajšamo. Prej ste povedali, da nekako bi bilo do leta, mislim, da ste rekli za 5G omrežje do leta 2030? / oglašanje iz dvorane/, 25, 2025, za 5G. No, to, na primer, je zelo pač pomembno, ker če bo ta pokritost res povsod, ne, potem bo tudi lažje doseči cilj, da pač pride do digitalnega izobraževanja. Dejstvo je, da se je v času tudi covida pokazalo, ko so pač otroci imeli šolo na daljavo, da imajo še vedno težave z uporabo, bi rekla, teh tehnologij in zato še enkrat pozdravljam ukrep bivše Vlade s temi, da smo uvedli digitalne bone. Nenazadnje se je kar 25 odstotkov tistih, ki so bili deležni možnosti izrabe tega bona, odločili za prenosne, tablične ali namizne računalnike, ostali pa za drugo opremo.

Pomembno je vedeti, da je skupno bilo unovčenih 254 tisoč 201 nakup. Tako da to, to se mi zdi zelo pomembno in to je pač, mislim, da pomemben ukrep prejšnje Vlade, ki se pozna, ki se pozna in želim si, da bi tudi to aktualno ministrstvo nekatere stvari prenašalo v Državni zbor nekoliko hitreje. Ne me narobe razumeti, povedali ste, da predlagamo to, delali bi to, delali bi ono, ampak zdaj nekako je sedem mesecev od vaše Vlade in v dosežkih, ko ste pač govorili kaj ste naredili, ste omenjali Zekom, ki je seveda bil, to ste tudi sama povedala, zakon prejšnje Vlade. Vi ste ga pač nadgradili, dogradili, ampak ob stotih dneh Vlade ste pa napovedali nov zakon, tako da tega ne razumem ali ste takrat, se pravi tam, kjer imate dosežke ob stotih dneh Vlade imate navedeno, pripravljamo nov Zakon o elektronskih komunikacijah. In to me zdaj zanima, kaj je to nov zakon, kaj pripravljate? Ali je tukaj bilo mišljeno kaj drugega?

Potem, če grem naprej, pri digitalni preobrazbi podjetij bomo preko namenskih razpisov podpirali digitalno preobrazbo inovativnih slovenskih podjetij in pri tem izhajali iz priporočil OECD in Evropske komisije. Zanima me, ali so ti razpisi že? Ali še prihajajo? In, kakšna je pač časovna komponenta izvajanja tega ukrepa?

Zdaj, zagotovili bomo digitalno usposobljeno prebivalstvo in zmanjšali digitalni razkorak na vseh nivojih, geografsko, po spolih, po starosti in tudi po materialnem statusu. To je vaša zaveza iz hearinga 2022 maja. Zanima me, kje smo tukaj? Kaj se je… Zdaj, govorili ste o nekih delavnicah v osnovnih šolah, ampak verjetno to ni mišljeno. To pa me zanima, kaj se je na tem področju dogajalo.

Poskrbeli bomo za ustrezno in dostopno digitalno infrastrukturo za vsa slovenska gospodinjstva, razvijati je potrebno infrastrukturo, ki bo omogočila hiter prenos podatkov in storitev ne glede na lokacijo. To je zelo pomembno. Se pravi, tukaj me res zanima, kaj je bilo konkretno narejeno? Koliko gospodinjstev ima več dostopa? Koliko gospodinjstev ima mogoče že več možnosti uporabe 5G omrežja?

Govorili ste tudi o, kar se mi zdi prav in zelo pomembno, s poudarkom na spremembe na področju zdravstvenega sistema, kjer naj bi bil cilj elektronska debirokratizacija in digitalizacija zdravstvenih storitev. Zdaj pač ne morem tukaj iskati krivca, ampak dejstvo je, da se je pač zgodilo to, da se je začelo nekaj na tem področju delati, in sicer brisanje napotnic, brisanje napotnic, 300 tisoč napotnic, od tega 6 tisoč pacientom, ki so bili v obtoku in so čakali na svoj termin. Se pravi, ali ste pri tem tudi vi kakorkoli sodelovali? Če niste, ali ste dali kakšne pripombe kako to narediti? Kajti, iz medijev sem lahko razbrala, da to brisanje še kar poteka in da ni ustavljeno, tako da pač te krivice se še dogajajo in me zanima, glede na to, da ste bili ministrica brez resorja ravno za digitalizacijo tovrstne zadeve, so vas povprašali o tem, ali ste morda kakorkoli svetovali?

Prav tako ste navedli, da želite, da pride v Slovenijo več visoko usposobljenih strokovnjakov na digitalnem področju. Zdaj, seveda delovna mesta z dodano vrednostjo, jaz temu rečem, pač nekaj zahtevajo, težko bomo dobili nekoga, če mu ne moremo ponuditi niti približno enako plačo, kot jo dobi samo v sosednjih dveh državah in še več, vi ste z v bistvu z Zakonom o dohodnini, ki ima sedaj ustavno presojo, še dodatno obremenili dohodnino in s tem še dodatno nekako, bom rekla, pomagate izganjati kakovosten kader iz slovenskega prostora in …

Kolegica Bah Žibert, vas lahko samo opozorim, da recimo to res ni stvar tega ministrstva. Mogoče se omejite samo na vprašanja, ki se tičejo dela ministrice za digitalno preobrazbo in ne na primer ministra za finance ali pa cele Vlade.

Spoštovana, zdaj jaz ne vem, kako ste si vi kaj ogledali prejšnje hearinge, pa zadeve, ki so bile povedane. Na strani 21 vaše koalicijske pogodbe je v poglavju 8 - Digitalna preobrazba Slovenije navedeno, Slovenija mora postati privlačna država za visoko usposobljene strokovnjake na digitalnem področju. In o tem sem govorila in to je bilo moje vprašanje. Tako da prosim, ne me ustavljati, če sami niste seznanjeni z vsebino, ki je za to področje. Res prosim, pustite mi, da govorim …

Samo omejite se na ta vprašanja.