Lepo pozdravljeni, bomo kar pričeli s 16. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ponovno pozdravljene članice in člani odbora ter vsi vabljeni in prisotni. Najprej nekaj pooblastil, poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanca mag. Branka Grimsa in poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNI UPRAVI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil dne 30. 1. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je na seji dne 21. 1. na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za javno upravo in druga ministrstva, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Amandmaje so v poslovniškem roku vložile skupaj Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora in po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih in nato glasovali še o vseh členih skupaj. Domnevam, da ne nasprotuje nihče ne. Izvolite, postopkovno, gospa Anja Bah Žibert.

Hvala lepa, predsedujoča za besedo.

V Slovenski demokratski stranki ostro protestiramo proti postopku sklica te seje. Namreč sklicana je po nujnem postopku, medtem ko nujni postopek je jasno določen v 143. členu in nobena prvina tega zakona ne zadostuje temu 143. členu. Namreč ta jasno govori, da je za sprejem zakona po nujnem postopku potrebno biti pač vezano na zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Razloge za sprejem zakona po nujnem postopku Vlada posebej utemelji. Vlada v svojem gradivu ni nikjer posebej utemeljila takšnega postopka. Menimo tudi, da je to neresno, kajti če bi bil ta postopek res tako nujen, potem bi zakon vložili skupaj z Zakonom o Vladi, pa tega niste storili, ampak to delate sedaj, ko seveda ne morete izvajati stvari, ki ste jih sprejeli.

Poglejte, spoštovani, obljubljali ste svobodo, priča pa smo zmanjševanju stopnje demokratičnosti, tako vezane na 1. člen Ustave kot 3. člen Ustave. Dejstvo je, da smo vsi skupaj zakonodajna veja oblasti in da je tudi opozicija del zakonodajne veje oblasti in zmanjševanje možnosti delovanja opozicije je dejansko velik presedent in problem in to pomeni, da se stopnja demokratičnosti ali pa demokracije v Sloveniji zmanjšuje. Dejstvo je, da je Zakonodajno-pravna služba dala mnenje, ki so ga pisale tri sodelavke, spoštovani, torej gre za zahtevno materijo, mi pa imamo imamo sejo iz danes na jutri, ob tem, da seveda ni razlogov za nujni postopek.

Zato spoštovani, dejstvo je, da opozicija kot skrajni ukrep ima seveda možnost obstrukcije in to bomo danes tudi storili v skladu s 65. členom, na seji ne želimo sodelovati, tudi glasovali ne bomo, žal smo to prisiljeni storiti, namreč naša želja je, da bi pri zakonih sodelovali, da bi jih lahko tudi amandmirali, da bi lahko skupaj poiskali še kakšno boljšo rešitev. Priča smo pa omejevanju našega dela, toliko boljše, ker ima opozicija tudi nadzorno funkcijo. Žal nam je, da tako delate. Danes so ljudje zunaj pred Državnim zborom pozivali naj v Državnem zboru sodelujemo, mi pa smo vedno priča ne samo nesodelovanju, ampak vse večjemu prepadu, kot da pač opozicija ne obstaja in kot da državljanke in državljani, ki hodijo na volitve in izražajo podporo različnim političnim strankam, ne obstajajo. Za to sejo zapuščamo. Hvala lepa.

V skladu z 21. členom Poslovnika Državnega zbora o nujnem postopku odloča Kolegij predsednice Državnega zbora in jaz verjamem, da bodo predstavniki Vlade pojasnili zakaj je ta hitri postopek nujen. Zato mi nadaljujemo sejo in besedo dajem kar predstavniku predlagatelja zakona, državnemu sekretarju na Ministrstvu za javno upravo, gospodu Urbanu Kodriču.

Hvala za besedo, predsedujoča. Pozdravljene poslanke in poslanci ter ostali navzoči!

Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, ki ga je Vlada sprejela na svoji 34. redni seji 26. 1.

Oblikovanje ministrstev in njihovih delovnih področij je vedno aktualno v času nastopa nove vlade. Državni zbor je po parlamentarnih volitvah na seji 22 junija sprejel zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Ta zakon je na novo določil ministre in ministrice, ki so v Vladi, v prehodnih določbah pa je uredil tudi obveznost uskladitve Zakona o državni upravi s tem zakonom.

Predlog, ki ga imate pred sabo,tako v skladu z novelo Zakona o Vladi ureja ministrstva in njihova delovna področja. Zaradi boljše operativnosti in uspešnejšega izvajanja nalog Vlade in državne uprave pa je čimprejšnja uskladitev tega zakona z novelo Zakona o Vladi nujna. Šele sprejem predlaganega predpisa, ki sedaj natančneje določa pristojnosti in delovna področja, bo namreč dejansko omogočil začetek delovanja Vlade v skladu z organizacijo, ki jo je Državni zbor sprejel že v juniju lanskega leta. Zaradi postopka naknadnega zakonodajnega referenduma so spremembe stopile v veljavo šele s koncem decembra lanskega leta.

Predlagatelj ocenjuje, da zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb gospodarstva, okolja, izobraževanja in drugih dejavnikov organizacija ministrstev na način, kot se predlaga, lahko zagotavlja bolj učinkovito in uspešnejše izvajanje nalog Vlade in državne uprave. V predlogu se dopolnjujejo tudi pravne podlage za zagotavljanje naslova za elektronsko vročanje v okviru elektronske evidence dokumentarnega gradiva. V preteklosti se je namreč izkazalo kot racionalno in smotrno tako s časovnega vidika kot tudi z vidika zagotavljanja točnosti podatkov, da organi pridobijo podatek o strankinem naslovu za vročanje neposredno iz centralnega registra, s tem pa se tudi zagotavlja minimalna obdelava osebnih podatkov, postopki, ki jih stranke opravljajo pred organi, pa se izvajajo hitreje.

Potem v zakonu urejamo tudi določena vprašanja upravnih enot, za katere ugotavljamo, da se predvsem v letih 2021 in 2022 spoprijemajo s povečanim pripadom upravnih zadev na številnih upravnih področjih, še posebej je pripad izrazit na največjih upravnih enotah, v regionalnih, urbanih, gospodarskih in pa univerzitetnih središčih. V letu 2022 so bile upravne enote obremenjene zaradi povečanja pritiska strank ob poteku veljavnosti velikega števila osebnih dokumentov državljank in državljanov, nepričakovano pa so se obravnavale tudi vloge za začasno zaščito razseljenih oseb, to so begunci iz Ukrajine. Povečan pripad zadev na upravnih enotah je sovpadal z epidemiološko krizo, kar je vodilo v nepredvidene težave pri vodenju upravnih postopkov. S tem pa do številnih upravnih zaostankov. To se je kazalo zlasti na večjih upravnih enotah, recimo Ljubljana, Koper in podobno, zato ta predlagana možnost omogoča prenos krajevne pristojnosti iz ene upravne enote v drugo v primeru večjega pripada zadev, pač zadev o katerih v razumnem roku krajevno pristojna upravna enota ne more odločiti.

Predlagan odstop od obstoječih pravil o ustalitvi, prenosu in prevzemu krajevne pristojnosti je nujen predvsem zaradi varstva pravic strank in zagotavljanja zakonitega in učinkovitega opravljanja upravnega servisa zanje, nenazadnje je ta predlog tudi v javnem interesu in sicer za zagotavljanje zakonitega postopanja upravnih organov, učinkovitosti upravne oblasti in v smeri preprečevanja škode oziroma nastanka odškodninske odgovornosti države, ki je posledica nepravočasno opravljenih ravnanj državnih organov.

V skladu s predlagano rešitvijo bodo tako pristojna ministrstva o opravljenih strokovnih nadzorih iz resorne pristojnosti na upravnih enotah poročala tudi ministrstvu, pristojnemu za upravo.

Toliko na kratko, v nadaljevanju smo vam na voljo za pojasnila in vprašanja.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Katarini Kralj.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

V Zakonodajno-pravni službi smo v okviru svojih poslovniških nalog iz 27. člena pripravili pisno mnenje k predlogu zakona z včerajšnjim datumom. Kot je že uvodoma povedal gospod državni sekretar, je poglavitni namen predloga zakona uskladitev določb ministrstev in njihovih delovnih področij z zadnjo novelo Zakona o Vladi Republike Slovenije.

Ugotavljamo, da so v prehodnih določbah zaradi spremembe stvarne pristojnosti posameznih ministrstev vsebovane novele kar 37. zakonov z različnih pravnih področij. Glede tega najprej in ponovno opozarjamo, takšno opozorilo smo najprej namreč podali že k noveli ZDU-1M iz prejšnjega leta, na neustrezen zakonski pristop, saj je noveliranje drugih zakonov v prehodnih določbah dopustno le izjemoma, če se spremembe uskladitvene narave, pa še v takšnem primeru se v skladu z nomotehničnimi smernicami priporoča priprava novel vseh zadevnih zakonov in njihova sočasna obravnava. Takšen zakonski pristop namreč načenja pravno varnost. Zaradi tega tudi niso podane vsebinske obrazložitve predlaganih sprememb členov v posameznih novelah, zato je bila naša presoja v okviru naših pristojnosti iz tega vidika zelo otežena. Še posebej zato, ker smo imeli na razpolago zelo malo časa za pripravo mnenja.

V tem okviru še opozarjamo, da določbe 56. člena predloga zakona po naši presoji niso uskladitvene narave, ker niso povezane s spremembo stvarne pristojnosti ministrstva.

Nadalje naša služba opozarja, da v posameznih novelah zakonov spremembe stvarne pristojnosti ministrstev oziroma določeni spremenjeni členi niso dosledno izpeljani v vseh členih, pri čemer nekateri členi niso predmet sprememb in dopolnitev tega predloga zakona, zato se je glede na drugi…, prvi odstavek 132. člena Poslovnika Državnega zbora ne more amandmirati.

Glede pripomb k posameznim členom bi izpostavila dve najpomembnejši in sicer prva k 13. členu, ki omogoča prenos krajevne pristojnosti za reševanje določenih upravnih zadev na drugo upravno enoto in 54. členu, ki določa prenos nedokončanih postopkov na drugo stvarno pristojno ministrstvo. Opozorili smo, da je treba predlagani ureditvi ponovno preučiti z vidika enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in v tem okviru zlasti z vidika z ustavne pravice do izjave stranke v postopku, ki bi bila lahko ogrožena, če stranka o prenosu krajevne pristojnosti na drugo upravno enoto oziroma o prenosu pristojnosti stvarne na drugo ministrstvo ne bi bila obveščena. Po našem mnenju bi morala biti ta obveznost obveščanja strank v tem zakonu izrecno določena.

Podali smo tudi nekaj pripomb, konkretnih pripomb k posameznim členom. Zdaj, glede na vložene amandmaje poslanskih skupin koalicije, ugotavljamo, da so v pretežni meri te pripombe upoštevane, vključno s pripombo, v ustavnopravno pripombo k 13. členu. Glede pripomb, ki niso bile upoštevane pa so bila dana ustna pojasnila posameznih ministrstev. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Rajku Fajtu.

Hvala za besedo. Spoštovana predsednica, spoštovane, spoštovani.

Komisija za državno ureditev je danes obravnavala predlog zakona in na komisiji je bilo izpostavljeno kritično mnenje Zakonodajno-pravne službe, zato je člane komisije zanimalo na kakšen način se bo na mnenje in pripombe odzval predlagatelj: ali bo upošteval pripombe in jih torej poskušal nasloviti. Predvsem pa je bilo opozorjeno na nedorečenost predloga zakona, ki lahko vodi celo v upravne spore in povzroči določene procesne zaplete. Izražen je bil dvom, ali je mogoče takšen predlog zakona uspešno popraviti z amandmaji. Moram pa povedati, da s predlogi amandmajev, ki jih je gospa pred mano omenila na komisiji še nismo imeli, tako da, se do njih niso mogli opredeliti.

Komisija je poudarila, da v primeru prejšnjih reorganizacij ministrstev in njihovih delovnih področij je komisija vedno sledila predlogu Vlade in stališču, da mora imeti vsaka vlada možnost vzpostavitve svojega sistema delovanja in določitev resorjev. Tokrat pa je bilo pripomb s strani Zakonodajno-pravne službe toliko, da se je pojavil torej dvom. Hkrati je komisija opozorila tudi, da tokrat predlog zakona torej je po mnenju Zakonodajno-pravne službe neustrezen in celo sporen glede 2. člena Ustave. Komisija je še opozorila, da predlog zakona o prehodnih določbah, zaradi spremembe stvarne pristojnosti posameznih ministrstev vsebuje novele 37 zakonov in da bi bilo treba popraviti novele posameznih zakonov. Seveda je bilo izraženo upanje, da pa bo v nadaljnjem postopku sprejema predloga zakona prišlo do ustreznih popravkov.

Kar se pa tiče rešitev glede prenosa nalog z bolj na manj obremenjene upravne enote pa je torej komisija sledila predlogu zakona in ga v tem delu podprla. Sicer pa kompleten zakon Komisija za državno ureditev Državnega sveta ni podprla.

Hvala.

Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Če želi kdo besedo, če ne, zaključujem razpravo. Aha, poslanka Čadonič Špelič, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Vsi lepo pozdravljeni tukaj prisotni predvsem predstavniki Vlade, ki vas je tokrat res veliko, seveda, saj tudi govorimo o zelo pomembnem področju.

Dokler nisem prebrala o zakonu, si nisem predstavljala, da bomo govorili o posegu v 37 zakonov. Vse, kar bom zdajle povedala, bi prosila, da je razumljeno dobronamerno, predvsem pa tudi, če bo izrečena kakšna kritika ni namenjena tem, ki danes tukaj sedite s predstavniki Vlade, ker vem, da ste vi bili tisti, ki ste se trudili, da bi ta zakon bil dober in da bi bil učinkovit. Predvsem pa je na vas, glede na to, da vas nekatere poznam, da bo Vlada res začela delati na vseh področjih kot si je pač zamislila.

Torej prva moja ugotovitev je pač ta, da smo najbrž vsi, ki tukaj sedimo vedeli, da bo Zakon o Vladi slej ko prej začel veljati. Namreč vedeli smo tudi v Novi Sloveniji, kajti mi nismo nasprotovali spremembam zakona, kjer smo pač upoštevali voljo ljudstva na eni strani in na drugi strani pravico vsake Vlade, da se organizira tako, kot misli, da je zanjo najbolje. Mi smo na nekatere stvari opozarjali in danes vidim, da so bila ta opozorila nekako na mestu. Spomnili se boste, da smo rekli, da je določena področja škoda deliti, ker so ministrstva bila zasnovana, kar dobro in učinkovito, zato bom najprej spomnila mogoče na področja, ki tudi danes jih lahko omenimo. Eno je seveda področje dolgotrajne oskrbe, področje podeljevanja koncesij in raziskovalnega dela, na kar nas opozarja tudi generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Govorim o zelo vitalnih področjih.

Drugo področje, ki me pravzaprav bega, ali bo res tako učinkovito, kot ste si zamislili, je področje športa. Na to sem bila tudi sama opozorjena, ker imam rada šport oziroma sem privatno tudi aktivna v določenih klubih. Namreč šport se bo razdelil kar na 3 ministrstva. Toliko nekaj o vsebini, torej da smo že tudi v opoziciji dobronamerno opozarjali, da bi bilo morda boljše ostati pri stari organizaciji Vlade.

Da pa je zdaj zadrega dosti velika, se je izkazalo tudi iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki ga je bilo težko brati. No, kasneje smo seveda dobili amandmaje in ti amandmaji na nek način rešujejo pomisleke Zakonodajne službe. Moj generalni pomislek je pa vedno bil enak, naj si bo za to ali za prejšnjo vlado v kateri nisem sodelovala, pa sem mislila enako kot mislim zdaj, da posegi s tako imenovanimi omnibusi, to se pravi, ko neka področja urejamo tako, da posegamo v zelo veliko zakonov, niso dobri za pravno državo in kot sem rekla, moje stališče je enako ne glede na to katera Vlada se odloča za tak poseg. Zakaj je moje stališče enako? Zaradi tega, ker sem dolgoletna uradnica in si želim dvoje, da bi državna uprava delovala v skladu z zakonodajo, in da bi bila pri tem transparentna na eni strani in to ji omogoča dobra zakonodaja, in na drugi strani, da bi bila učinkovita, tudi to ji omogoča dobra zakonodaja in seveda tudi dobro vodenje. Sama sem pravzaprav postavljena pred težko dilemo ker vem, da je ta zakon dejansko samo izvedbeni zakon Zakona o Vladi in mislim, da bi bil lahko pripravljen bolje, bolj transparentno, na kar je že Zakonodajno-pravna služba opozorila, in da ni opravičila, da moramo hiteti. Vas pa po drugi strani seveda razumem.

Drugo, kar je pa v zakonu za pohvaliti in smo tudi v naši poslanski skupini veseli, je dejansko ta možnost, da se prenesejo določena dela iz upravnih enot, ki so bolj obremenjene, na upravne enote, ki so manj obremenjene in s tem, da se ponudi državljankam in državljanom hitrejši servis. Upam, da je tudi to zdaj glede na opozorila Zakonodajno-pravne službe rešeno tako, da ne bo dilem in da ne bi prihajalo do kršitev pravic posameznikov, ki bodo mogoče predmet tega prenosa krajevne pristojnosti. Ž

Torej naj zaključim, da želim vsem uradnicem in uradnikom, ki bodo izvajali ta zakon, veliko modrosti in veliko sreče, da bodo dober servis za naše državljanke in državljane.

Hvala lepa.