Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 32. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 32. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 31. januarja 2023, s sklicem seje. Obveščam vas, da je Vlada 2. februarja 2023 na podlagi prvega odstavka 118. člena Poslovnika Državnega zbora iz zakonodajnega postopka umaknila Predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, ki je bil torej predlagan za nujni postopek, zato je 2. točka dnevnega reda 32. izredne seje Državnega zbora ostala brez predmetna. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli; zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga sprejeli s sklicem, a z upoštevano spremembo, da je 2. točka postala brezpredmetna.

In prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo o vseh 70.

(Za je glasovalo 70.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNI UPRAVI V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer državnemu sekretarju Ministrstva za javno upravo gospodu Urbanu Kodriču. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, poslanci ostali navzoči, lepo pozdravljeni!

Pred vami je Zakon o spremembah Zakona o državni upravi, ki je, ki je posledica implementacije, ki je implementacija Zakona o Vladi, ki jo je Državni zbor sprejel še pred formiranjem te Vlade. Zakon o Vladi je bil predmet referendumskega postopka, zato se je tudi sprejem Zakona o Vladi, Zakona o državni upravi, premaknil. Nujno je, da ta zakon sprejmemo po nujnem postopku, zaradi tega, ker Vlada želi, da začne polno operativno funkcionirati v najkrajšem možnem času, se je tudi želja oziroma izražena volja volivcev na referendumu pokazala, da podpira Vlado, kot si jo je, sestavo vlade, kot si jo je Vlada zamislila.

Uveljavitev teh sprememb je nujna tudi zaradi tega, ker Vlada Republike Slovenije mora nadaljevati s črpanjem evropskih sredstev, mora nadaljevati z načrtom za okrevanje in razvoj in novo in kohezijsko politiko v novem programskem obdobju. Nujno je, da poskrbimo tudi za naše državljane, ki na upravnih enotah dolgo časa, predolgo časa čakajo na rešitev nekaterih upravnih zadev, zato s tem zakonom urejamo tudi možnost prenosa krajevne pristojnosti iz obremenjenih upravnih enot na manj obremenjene. Spremenjene družbene okoliščine, spremenjene okoljske okoliščine, okoliščine, povezane z izobraževanjem, z gospodarstvom, pomenijo hiter odziv, potrebujejo hiter odziv in zaradi tega mora Vlada pričeti s poslovanjem kar se da hitro. Šele polna sestava bo omogočila uresničevanje zavez in uresničevanje programa, ki smo si ga zadali.

Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku Teodorju Uraniču.

Izvolite.

Spoštovani!

Odbor je omenjeni predlog zakona obravnaval na 16. nujni seji dne 1. februarja 2023, tekom katere je predstavnik predlagatelja podal uvodno dopolnilno obrazložitev vsebine predloga zakona ter podrobno predstavil bistvene rešitve, ki jih prinaša.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi pisnega mnenja med drugim omenila, da so opozorili na neustrezen zakonodajni pristop, ki vpliva na pravno varnost, poudarili, da je noveliranje drugih zakonov v prehodnih določbah dopustno le izjemoma ter omenili, da je v skladu z nomotehničnimi smernicami priporočeno, da se pripravi novele vseh zadevnih zakonov ter se predlaga njihovo sočasno obravnavo. Predstavila je razloge za oteženo presojo predloga zakona, dejala, da v posameznih novelah zakonov spremembe stvarne pristojnosti ministrstev niso dosledno izpeljane v vseh členih in omenila omejitev možnosti amandmiranja.

V nadaljevanju je podrobneje predstavila pisni pripombi k 13. in 54. členu predloga zakona, omenila ustavno pravico do izjave stranke v postopku ter med drugim dejala, da menijo, da bi morala biti obveznost obveščanja strank v zakonu izrecno določena.

Predstavnik Državnega sveta je dejal, da Komisija Državnega sveta za državno ureditev ne podpira predloga zakona ter med drugim omenil, da so se tekom razprave na seji komisije zanimali, kako bo predlagatelj upošteval mnenje Zakonodajno-pravne službe, opozorili so na možne posledice nedorečenosti predloga zakona, predstavili razloge za trenutni dvom do predloga zakona ter se dotaknili predlagane rešitve, ki se nanaša na prenos krajevne pristojnosti upravnih enot.

V razpravi je poslanka iz Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati med drugim izpostavila uveljavitev novele Zakona o Vladi in se dotaknila danih opozoril glede določitve delovnih področij posameznih ministrstev, ki so bila podana pri obravnavi navedenega zakona. V nadaljevanju je izrazila pomisleke glede predlagane ureditve pristojnosti na področju dolgotrajne oskrbe in športa. Menila, da je trenutna ureditev ustreznejša ter pojasnila zakaj uporaba tako imenovanega omnibus pristopa ni dobra za pravno državo. Izrazila je željo, da bi državna uprava delovala v skladu z zakonodajo ter da bi bila transparentna in učinkovita, kar pa omogoča predvsem dobra zakonodaja in dobro vodenje. Dejala je, da je predlog zakona le izvedbene narave, zato bi bil lahko bolje pripravljen. Ob tem je izrazila podporo predlogu, ki se nanaša na prenos krajevne pristojnosti upravne enote ter poudarila vlogo uradnikov. V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter vse člene predloga zakona.

Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo Jožica Derganc.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani predstavniki Vlade, poslanke, poslanci.

V Poslanski skupini Svoboda se želimo najprej odzvati na obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu in obstrukcije ene od poslanskih skupin opozicije, zaradi obravnave po nujnem postopku. SDS nam v koaliciji očita, da z obnašanjem, kot da v Sloveniji vladajo izredne razmere, sklicevanje izrednih sej za danes na jutri in sprejemanje zakonov po nujnem postopku onemogoča delo opozicije, da zakon ne izpolnjuje pogojev za obravnavo po nujnem zakonu, da v Sloveniji danes ni kriznih razmer, zaradi česar bi se s sprejemanjem zakonodaje mudilo in podobno. V Poslanski skupini Svoboda želimo najprej opozoriti na dejstvo, da so se v mandatu prejšnje Vlade sprejemali številni zakoni po nujnem postopku, ki niso bili v ničemer povezani s sprejemanjem tako imenovanih protikriznih ukrepov. Da so se sklicevale seje delovnih teles in plenarne seje Državnega zbora, brez da bi se oziralo na opozicijo, poleg tega pa je SDS v tem mandatu za blokado delovanja koalicije in nove vlade vložilo paket preko 30 zakonov z namenom zavlačevanja zakonodajnih postopkov, vlagala predloge za posvetovalne referendume in na koncu kot ultimativno orožje tudi zahteve za naknadno zakonodajne referendume. Kdo torej tukaj koga onemogoča?

Kar se tiče razlogov za nujen postopek, pa naj navedem zgolj dejstvo, da je zaradi naknadnega zakonodajnega referenduma od sprejema naknadnega Zakona o Vladi preteklo že skoraj osem mesecev. Kot veste, je Zakon o Vladi določil drugačno organizacijo ministrstev, zato vlada ne more optimalno izvajati izvršilne funkcije, še posebej neizvajanja. Načrta za okrevanje in odpornosti ter evropske kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju. Poleg tega ta zakon prinaša tudi orodje za odpravo zaostankov na upravnih enotah, s katerim se je soočila že prejšnja vlada, pa jih, kot kaže sedanje stanje, ni uspešno naslovila. Zakon namreč poleg pristojnosti posameznih ministrstev dodatno ureja tudi možnost prenosa krajevne pristojnosti pri odločanju upravnih enot iz preobremenjene upravne enote na manj obremenjeno. Z možnostjo prenosa krajevne pristojnosti se tako zasleduje varstvo pravice posameznika, da bo v njegovi zadevi odločeno v zakonitem roku oziroma bodo istovrstne zadeve v različnih upravnih enotah obravnavane enako. Slednjo rešitev je posebej podprla tudi Komisija Državnega sveta, in sicer, za državno ureditev. Nenazadnje pa je tudi zaradi referendumske odločitve pomembno, da Vlada lahko čim prej začne delovati v skladu s spremembami Zakona o Vladi.

V Poslanski skupini Svoboda se zavedamo, da predlog zakona o prehodnih določbah, zaradi spremembe stvarne pristojnosti posameznih ministrstev vsebuje novele kar 37 zakonov. Res je, da se sme tak pristop uporabljati zelo restriktivno, vendar pa bi v nasprotnem primeru državni zbor moral opraviti celoten zakonodajni podob postopek za vsakega in omenjenih zakonov. Poleg tega smo pripravili ustrezne amandmaje, ki so naslovili skorajda vse pripombe podane v mnenju naše Zakonodajno-pravne službe. Predvideno pa je tudi prehodno obdobje za morebitne dodatne spremembe področne materialne zakonodaje. Ključni cilj te novele je, da se določi pristojnost posameznih ministrstev, tudi novih oziroma prenos delovnih področij iz starih na novo. Kot veste, se je uveljavitev sprememb Zakona o Vladi in posledično Zakona o državni upravi odložila zaradi naknadnega zakonodajnega referenduma, kjer pa je bila volja ljudstva jasna. Po številnih blokadah SDS so na koncu o Zakonu o Vladi na referendumskem dnevu odločali tudi volivci, ki so spremembe zakona o vladi podprli, s čimer sta začeli veljati tako povečanje število ministrstev kot reorganizacija posameznih ministrskih resorjev. Oblikovanje ministrstev in njihovih delovnih področij je vedno aktualno po vsakokratnih parlamentarnih volitvah in v času nastopa nove vlade. Ministrstva skupaj pokrivajo posamezna področja družbenega življenja, pri čemer se ta glede na aktualne družbene razmere in programe ter prioritete vsakokratne vlade in koalicije povezujejo v smiselno celoto. Tukaj velja opozoriti, da so volivci programe kot tudi koalicijsko pogodbo s sestavo ministrske ekipe in pa organizacijo ministrstev podprli kar dvakrat, kar je sicer unikum na svetu. Na podlagi navedenih dejstev bomo v Poslanski skupini Svoboda predlog zakona podprli. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo Anja Bah Žibert. izvolite.

Spoštovana podpredsednica, kolegice in kolegi!

Predlog novele Zakona o državni upravi je Vlada predlagala po nujnem postopku, čeprav predlagani zakon ne izpolnjuje nobene od treh poslovniških razlogov za tak postopek. 143. člen Poslovnika je jasen, nujni postopek je upravičen, kadar gre za interese varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali pa za to, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. V tem primeru tega ni bilo oziroma Vlada ni z ničemer prepričala, da je nujni postopek upravičen in da se bodo posledično z njim preprečile težko popravljive posledice. Če bi slednje res držalo, bi od Vlade pričakovali, da se obnaša kot resen in odgovoren gospodar upravljanja z državo in bi novelo Zakona o državni upravi vložila skupaj z novelo Zakona o Vladi. Tako pa je Vlada zgolj sprejela Zakon o Vadi, ki pa je sedaj neizvedljiv, ker za to nima ustrezne zakonske podlage. Svojo zadrego želi sedaj reševati na povsem nesprejemljiv način, z neustreznim postopkom sprejemanja zakona. Ob tem pa se dogaja še nekaj drugega, kar je bistveno bolj zaskrbljujoče. Sklicevanje sej delovnih teles iz danes na jutri brez utemeljenega razloga, zgolj na podlagi izsiljenega postopka, na podlagi argumenta moči onemogoča kakovostno delo poslank in poslancev, predvsem iz opozicijskih vrst.

V Slovenski demokratski stranki kot največji opozicijski stranki želimo s svojim delom prispevati k sprejemanju dobrih rešitev za državljane, zato smo še toliko bolj zaskrbljeni nad početjem Vlade in koalicije. Nenazadnje ima opozicija tudi nadzorstveno funkcijo, ki jo zaradi omenjenih dejanj Vlade oziroma koalicije ne moremo uresničevati. Očitki, da opozicija vlaga predloge zakona s strani Svobode, pa so neresni in kažejo na nepoznavanje zakonodajne veje oblasti, verjamemo pa, da si Svoboda ne želi delujoče in aktivne opozicije. Opozicija je namreč pomemben del zakonodajne veje oblasti, zato je omejevanje njenega delovanja s strani koalicije nevaren preseden in kaže na zaskrbljujoče zniževanje demokratičnih standardov ter izraža ponižujoč odnos do volivk in volivcev, ki so strankam opozicije na volitvah namenili svojo podporo.

Zaradi vsega navedenega smo bili na seji matičnega odbora primorane poslužiti skrajnega ukrepa, ki je na voljo opoziciji, to je obstrukcija seje, s katero smo izrazili naše nestrinjanje s tovrstno prakso. Sprašujemo se, ali so tovrstna ravnanja Vlade in koalicije tista, ki predstavljajo spremembo družbenega ozračja, s katerim se hvali predsednik vlade.

Sicer pa je sama zakonska materija, s katero se posega v 37 zakonov, konfuzna gmota, pripravljena površno in nepopolno. Čeprav gre za spremembe, ki bodo vplivale na delovanje države, iz teh sprememb zagotovo niti ministri ne vedo, kaj je v njihovi pristojnosti in kaj ni oziroma kaj bo zanje veljalo še naslednje tri mesece ali pa kar celo leto.

O sami problematičnosti zakona, ki smo ga obravnavali z danes na jutri, govori tudi mnenje oziroma opozorila Zakonodajno-pravne službe. Mimogrede, mnenje so bile primorane pripraviti kar tri sodelavke Zakonodajno-pravne službe. Med drugim je ZPS izpostavila ustavno spornost zakona. V zakonu so tudi predlagane rešitve, ki nikakor ne sodijo v predlog zakona o državni upravi, zato bi bilo zelo pomenljivo vedeti kdo in zakaj je v predlog zakona vtaknil okoljevarstvena dovoljenja za obratovanje odlagališč odpadkov, ob dejstvu, da vsi dobro vemo, kdo je prvi smetar v državi.

Zakon predvideva tudi prenose krajevnih pristojnosti v upravnem postopku, pri tem pa bolj kot rešitve izstopajo pomanjkljivosti predlaganega ukrepa.

Prav tako so v zakonu navedene spremembe, ki predstavljajo poseg v nekatere druge zakone, česar očitno Vlada kot predlagateljica zakona tega sploh ne ve.

Skratka, kolegice in kolegi, če ta Vlada misli resno in želi iskreno preprečiti težko popravljive posledice za delovanje države, ima vse možnosti, da to stori in to takoj s svojim odstopom. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo doktorica Vida Čadonič Špelič. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi!

Krščanski demokrati smo vas pravočasno opozarjali, da reorganizacija Vlade ni tako lahko delo, kot so si morda predstavljali tisti, ki so si v koalicijski pogodbi izborili ministrska mesta ali pa službe v njihovih kabinetih. Takrat smo vas tudi opozorili, da bodo javni uslužbenci, namesto da bi se ukvarjali z vsebinami, bolj razmišljali o svojih novih šefih in o pisarnah. S tem zakonom, ki ga danes sprejemate, jim šele sedaj, devet mesecev po začetku delovanja Vlade pravzaprav določate delovna področja. Istočasno pa tudi vi iz koalicije govorite, da želite učinkovito javno upravo. Krščanski demokrati smo vas takrat celo predlagali, da odstopite od reforme in začnite delati takoj.

Predlog zakona v skladu z novelo Zakona o vladi ureja namreč delokrog ministrstev in razporeja njihova nova delovna področja. Pri tem pa posega v kar 37 zakonov, kar je presenetilo tudi nas, še bolj pa Zakonodajno-pravno službo, njihovo mnenje je bilo kar težko prebrati. Namreč tako imenovani omnibusi, se pravi zakoni s katerimi posegamo na veliko področjih niso dobri za pravno državo, predvsem jih pa težko izvajajo tako uradniki kot razumejo državljani. Ministrstva morajo biti namreč zasnovana tako, da delujejo dobro in učinkovito. Izkazalo se je, kljub temu, da smo vsi vedeli, da se bo slej ko prej nova vlada skonstituirala v želeni sestavi, da so številna področja še neurejena in še ne vejo, v kateri resor sodijo, kot je zapisala tudi Zakonodajno-pravna služba.

V Novi Sloveniji pa pozdravljamo, da se s tem zakonom prenesejo določena dela iz upravnih enot, ki so bolj obremenjene, na upravne enote, ki so trenutno manj obremenjene in s tem se ponudi državljankam in državljanom hitrejši servis. Še vedno pa s tem seveda ne rešujemo problema manj kadrov in ko slišimo v zadnjem času nizkih plač.

V Poslanski skupini Nove Slovenije bi si želeli, da bi bil ta izvedbeni zakon o Vladi pripravljen veliko bolj natančno in bolj transparentno. Ne vidimo tudi opravičljivih razlogov zakaj je bil torej vložen po nujnem postopku. Zaradi tega ga v Poslanski skupini Nove Slovenije ne moremo podpreti. Ker pa vemo, da bo zakon danes sprejet, si želimo, da bi uradniki, ki bodo izvajali ta zakon, imeli veliko sreče pri svojem delu, da bi bili modri in da bi bili učinkoviti.

Hvala lepa.