Lepo pozdravljeni.

Vse članice in člane Odbora za pravosodje, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjamo 14. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani: poslanka Lucija Tacer, ki jo nadomešča poslanka Katarina Štravs in pa poslanec Jožef Lenart, ki ga nadomešča poslanec Franc Rosec.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

Kot 1. člen Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Predlog rebalansa proračuna je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Dne 8. 5. 2023, je bil dnevni red že sklicane 14. seje odbora na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora razširjen z naslednjima točkama dnevnega reda.

Kot 1.a točka Predlog stališča Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o pooblastitvi Evropske komisije, da se v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o spremembi konvencije Sveta o preprečevanju terorizma ali dodatnem protokolu h konvenciji v zvezi z revizijo opredelitve terorističnih kaznivih dejanj. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Obravnava se na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika.

In pa 1.b točka, Zahteva za oceno ustavnosti 71. člena Zakona o sodiščih. Gradivo je objavljeno v sistemu Udis in ste ga članice in člani odbora prejeli, obravnava pa se na podlagi drugega odstavka 165. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlog za razširitev ste prejeli.

O tem moramo glasovati, tako da prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red sprejet in bo odbor navedeni točki obravnaval kot 1.a in 1.b točki dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO PREDLOŽILA VLADA IN JE BIL 21. 4. 2023 OBJAVLJEN NA SPLETNIH STRANEH DRŽAVNEGA ZBORA.

Odbor navedeni predlog obravnava na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora. Kot zainteresirano delovno telo na sejo so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za pravosodje ter Sodni svet. Besedo dajem predlagatelju predloga rebalansa proračuna za leto 2023, torej uvodna obrazložitev predstavnika Ministrstva za finance.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav. (Sem Maruša Zmrzljak.)

Glede na to, da bo politika oziroma struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, bom tu na kratko izpostavila le nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa proračuna za leto 2023. Glavni razlog, da je Vlada pristopila k pripravi rebalansa za leto 2023 so spremembe Zakona o Vladi in o državni upravi ter sprememba Uredbe o organih v sestavi ministrstev, na podlagi katerih se je določila reorganizacija državnih organov. S predlogom rebalansa se glede na spremembe proračuna za leto 2023 predvidevajo nižji prihodki in odhodki. Prihodki rebalansa so načrtovani v višini 13,1 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 1,7 odstotka, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb ter prihodkov iz proračuna Evropske unije. pri napovedovanju prihodkov so bila upoštevana novelirana makroekonomska izhodišča iz pomladanske napovedi za leto 2023 in dosežena realizacija v prvih treh mesecih letošnjega leta. Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 16,1 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 0,6 milijarde evrov oziroma za 3,6 odstotka. V primerjavi s spremembami proračuna 2023 se v predlogu rebalansa načrtuje največje znižanje odhodkov na politiki intervencijski program in obveznosti, in sicer za 0,7 milijarde evrov, predvsem zaradi spremenjenih okoliščin na področju blaženja posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi razmerami, zato je Vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila. Znižuje se tudi načrtovana rezerva za financiranje epidemije covid-19 ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021 do 2027, zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov. V bilanci prihodkov in odhodkov se načrtuje primanjkljaj v višini 2,9 milijarde evrov, kar je 4,5 odstotkov BDP. Pri tem bi poudarila, da se Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije glede na spremembe proračuna za leto 2023 z rebalansom namenja dodatnih 5 milijonov evrov integralnih sredstev, predvsem zaradi višjih stroškov sodnih postopkov. V kolikor dodeljena sredstva ne bodo zadostovala in bodo sodni stroški višji, se bodo manjkajoča sredstva zagotovila s prerazporeditvami. Programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov pa prikazujejo njihovi finančni načrti. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za pravosodje, dr. Šoltes.

Izvolite.

Najlepša hvala predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Torej pri pripravi rebalansa za leto 2023 Ministrstvo za pravosodje večjih sprememb na ravni limitov ni imelo. Dvig limita na ravni integralnih postavk, izhajale iz prenosa sredstev na podlagi sklenjenega sporazuma s strani Ministrstva za javno upravo, manjše spremembe limitov na ravni evropskih sredstev, pripadajoče slovenske udeležbe ter namenskih sredstev finančnih mehanizmov iz naslova planirane dejanske porabe. Na podlagi zakonodaje, izkazanih potreb dviga posameznih stroškov so se pripravile delne prerazporeditve med samimi postavkami. Odprl se je tudi projekt v sklopu načrta za okrevanje in odpornost ter evidenčni projekt tehnična pomoč 2021-2027 ter načrtovani rebalans proračuna za Ministrstvo za pravosodje znaša nekaj več kot 118 milijonov evrov. Glede predloga rebalansa Vrhovnega sodišča je predstavnica Ministrstva za finance že pojasnila povečanje sredstev. Mogoče samo za obrazložitev, z rebalansom se namenja več sredstev za plače, stroške sodnih postopkov, sprejem pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki se uporabljajo od konca preteklega oziroma od konca leta 2021 in seveda usklajevanje glede določenega dviga cen od poštnih storitev do brezplačne pravne pomoči zaradi sprejema Zakona o spremembi o odvetništvu, s katerim stopi v veljavo 100 % odvetniška tarifa tudi za zadeve brezplačne pravne pomoči namesto teh dosedanjih 50 %.

Glede Državnega odvetništva Republike Slovenije je treba omeniti, da je odvetništvo sredstva za 2023 načrtovalo v skupnem znesku nekaj manj kot 29 milijonov evrov. Na podlagi rebalansa pa so sredstva za leto 2023 predvidena v nižji višini, se pravi 16 milijonov 823 tisoč, kar pomeni zmanjšanje proračuna za odvetništvo za okvirno 12 milijonov evrov. Znižanje proračuna je bilo seveda izvedeno v skladu z dogovorom tudi Ministrstva za finance, nižanje proračuna za odvetništvo se pa nanaša na oceno, da se bodo zmanjšale postavke na odškodninah, kar pomeni, da ocenjujejo, da bo ta predviden obseg sredstev zadovoljeval zahtevke glede odškodnin, ki bodo prihajale v tem letu.

Glede proračuna državnih tožilcev je za leto 2023 predvideno nekaj manj kot 27 milijonov evrov. V tem rebalansu proračuna pa so zagotovljena še neka dodatna sredstva na postavkah plač, in sicer za izplačilo poračuna plač skupaj z zamudnimi obrestmi državnim tožilcem in razveljavitvi neustavnega zakona in iz navedenega tudi sledi, da je načrtovani rebalans proračuna za državna tožilstva v višini, če sem natančen, 27 milijonov 156 tisoč evrov. Tako, da to je za en, bom rekel, bolj tehnični uvod, vse kar se tiče proračuna in pa Ministrstva za pravosodje in če povzamem Ministrstvo za pravosodje, torej ne, če pogledamo vsa znižanja in povišanja, nekako ostaja v okviru predvidenih sredstev. Hvala.

Hvala lepa, dr. Šoltes.

Sedaj sledi razprava. Odpiram razpravo. Dajem besedo poslankam in poslancem. Izvolite. Kot prvi se je prijavil mag. Kaloh.

Predsednica, hvala lepa. Dr. Šoltes, predstavnica Ministrstva za finance ter spoštovani kolegi, prav lep popoldanski pozdrav.

Zdaj se strinjam s predstavnico Ministrstva za finance, ko je dejala, da so bile spremembe proračuna, ki ga je DZ sprejel novembra lani, potrebne, ker vemo, da je prišlo do reorganizacije vlade. Več ministrstev so se spremenila delovna področja, pridružila so se jim še 3 nova. Od 14. januarja dalje Vlado sestavlja res rekordno število ministrstev, 20 jih je namreč.

Mi ta predlog rebalansa obravnavamo seveda kot zainteresirano delovno telo. Dr. Šoltes nam je dal ta osnovni uvid, pa vendarle bi se malo še sprehodil sam po teh proračunskih postavkah. Ko je gospa predstavnica z ministrstva dejala, da višja in okrožna sodišča bodo prejela 5 milijonov več, to drži, kumulativno gledano pa se pravosodnim proračunskim uporabnikom zmanjšuje sredstva za skoraj 7 milijonov, od tega gre na rovaš Vrhovnega sodišča slab milijon minusa. Verjamem, da ste si poslanci vsi prebrali dopis s strani Vrhovnega sodišča,: ker na nek način oni tudi opozarjajo na zatečeno stanje. Na eni strani imajo spremembo zakonodaje, ki jim nalaga vedno nove višje stroške, to je seveda povsem za razumeti, jih potem navedejo kateri so ti zakoni in na koncu opozorijo tudi, da če ne bo prišlo do zagotavljanja sredstev, da lahko tudi pride, da bodo sama sodišča, pazite ta paradoks, da bodo tudi oni imeli potem probleme z zapadlimi obveznostmi, ki pa lahko tudi rezultirajo, verjeli ali ne, z zamudnimi obrestmi ali pa celo s sklepi o izvršbi sama sodišča, tako da upam, da je tu dovolj bilo eksaktno Vrhovno sodišče, da tudi se mogoče še pod, kot pravijo, v zadnji tretjini leta najdejo kakšna sredstva.

Mene veseli, da je dr. Šoltes tudi opozoril na zmanjšanje sredstev pri postavki poprava krivic in odškodnin. 248. tisoč minus 88 tisoč 730, se ta postavka zniža na 159 tisoč 270. Pred mesecem dni smo si lahko vsi prebrali poročilo Sveta Evrope, da je imela Slovenija konec leta dva 2022 še vedno 6 neizvršenih sodb ESČP. Tiste sodbe, ki so bolj za našo Slovenijo pomembne, so seveda bili razlaščeni vlagatelji v podrejene obveznice in delnice, seveda famozno saniranih bank. Tudi predolgo trajanje postopkov v zvezi z rejništvom, in vsi pa smo tudi zasledili, da lani oktobra je Evropsko sodišče za človekove pravice ugodilo vlogi slovenskega nevrokirurga Dolenca zaradi kršitve pravic do poštenega sojenja. Tam sicer ni bil zdaj nek glomazen znesek, šlo je za tam slabih 10 tisoč evrov odškodnine, ampak vseeno, to se potem nabira, tako da tukaj zmanjšanje sredstev ravno na postavki poprave krivic in odškodnin je po naši oceni neprimerno, zlasti zaradi tega, ker Slovenija očitno še tukaj ima. Kot vidimo s strani ESČP, še ima probleme pri poštenem sojenju.

Zdaj, kar se tiče drugih postavk, ki smo jih pogledali, zdaj tudi pri urejanju in razvoj področja pravosodja, slabega pol milijona se znižuje ta postavka, tudi na področju mednarodnega pravnega sodelovanja za 80 tisoč. Štipendije v pravosodju, kot tudi vedno govorimo, kako iščemo strokoven in usposobljen kader, tako za sodniška kot za tožilska mesta, se tukaj žal postavka znižuje.

In pa tukaj, mogoče če bo državni sekretar kaj pokomentiral, pri postavki izvrševanja kazenskih sankcij, zapori, se znižuje postavka za slabih 90 tisoč. Zdaj sicer pri 71. milijonih se to ne zdi dosti, ampak vendarle morajo biti finančni, materialni, strokovni pogoji vedno izpolnjeni, zapori morajo biti varni tako za same zapornike kot za osebe ki tam delajo, s tem se verjetno vsi strinjamo. Pa me vseeno, spoštovani dr. Šoltes zanima ta manko 90 tisoč. Verjamem, da to se ne bo poznalo pri plačah pravosodnih policistov, kje drugje mogoče, če imate podatek, zakaj se ta postavka pri izvrševanju kazenskih sankcij pri zaporih zmanjšuje. Zaenkrat toliko.

Hvala.

Hvala lepa. Se prijavlja še kdo? Dr. Čadonič Špelič, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi, posebno pa predstavnik Ministrstva za pravosodje. Bom kratka.

Najprej ena pohvala. Vidimo, da se za višja in za Okrožna sodišča dejansko dviguje postavka za 5 milijonov več. Verjetno gre tukaj nekaj za plače, nekaj za materialne stroške, ampak vemo kako je na sodiščih, zato je to pravilna odločitev.

Po drugi strani pa skrbi dopis Vrhovnega sodišča, ki je, tako kot je že rekel moj kolega predhodnik, da opozarjajo, da je lahko velika težava z zagotavljanjem sredstev in z njihovim delom. Če bo temu tako, pa bi res rada, da mogoče dr. Šoltes komentira to njihovo pismo.

Predvsem pa me zanima, zakaj je za državno odvetništvo namenjeno kar 12 milijonov manj. Zdi se nam, da gre za obsežno znižanje sredstev in bi radi pojasnilo zakaj se je dejansko to zgodilo. Gotovo, da imate nek dober razlog, če ga pa ni, bo pa treba seveda stvari popraviti.

Najlepša hvala.

Hvala lepa. Se prijavlja še kdo?: Izvolite, poslanec Hoivik.

Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Jaz imam dve konkretni vprašanji.

Prvo je. Jaz sem zastavil ministrici Švarc Pipan v začetku leta glede načrtovane nove sodne stavbe in me zanima, zdaj je minilo približno pol leta od tega, kakšno je stališče ministrstva zdaj. Ali se je pregledal tale projekt oziroma predvidena rešitev je sicer ocenjena na kar 200 milijonov evrov. Zdaj tudi po rebalansu vidimo, da še ni predvidenih odhodkov za izgradnjo to nujno potrebne stavbe za delovanje sodstva, nemotenega. Kot vemo, zdaj je tukaj zelo že hektično, saj gledali smo različne prispevke, tudi mediji so o tem kar poročali v preteklih mesecih, tako da me zanima stališče Ministrstva za pravosodje oziroma kje zdaj stojimo na tem projektu.

Potem še drugo moje vprašanje pa je. Zdaj tukaj sem videl, da se postavka za štipendije v pravosodju znižuje s 30 tisoč na 10 tisoč evrov. To najbrž je logično, kajti se je videlo, da bo teh štipendistov manj, vsaj tako predvidevam. Me pa zanima, ali se dela že v tem letu kaj na digitalizaciji PDI? To pomeni, jaz sem že tudi, ko smo obravnavali proračuna 2023 in 2024 preteklo leto, postavil vprašanje in ministrica mi je takrat odgovorila, da se bo poglobila v Zakon o PDI-ju, to je za PDI, in se mi zdi res smešno, da imamo zdaj Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ima 114 milijonov po rebalansu predvidenih sredstev, hkrati pa imamo, bom rekel, uspešne mlade, že pravnike, ki seveda po zakonu morajo narediti PDI, če želijo uspeti v svojem fohu oziroma v poklicu, hkrati pa pišejo sodbe na roko. Mislim, da smo v letu 2023 že toliko sposobni vzpostaviti, kupiti par računalnikov, kjer bodo mladi lahko pisali te izpite ročno, seveda brez internetne povezave in vse kar pač zakon predvideva.

Tako da, še enkrat poziv, no, to je moja prošnja, res, dajmo to urediti v tem letu, kajti res je žalostno, da imamo…, delal se bo informacijski sistem v vrednosti 100 tisoč evrov za vračanje tistih glob iz epidemije, hkrati pa gledamo študente, kako pišejo na roko sodbe po pet ur in potem en, ki ne zna prebrati tega, ga pač oceni negativno in pade izpit. Tako da, to bi dal en poziv, hkrati pa tudi prošnjo, da se res ta problematika morda še lahko z amandmajem ali vladne koalicije ali pa nas opozicije popravi že za letošnje leto.

Hvala lepa.