Dober dan vsem skupaj.

Začenjam 11. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale. Najprej nekaj pooblastil na današnji seji: poslanko Natašo Sukič nadomešča poslanec Matej Vatovec, poslanca Žana Mahniča nadomešča poslanec Bojan Podkrajšek, poslanca Teodorja Vraniča nadomešča poslanec Dušan Stojanovič, poslanko Anjo Bah Žibert nadomešča poslanec Zvonko Černač in poslanko Sandro Gazinkovski nadomešča poslanec Lenart Žavbi. K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev, zato ostaja dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NADZORU DRŽAVNE MEJE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 26. 4. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je na seji dne 9. 5. na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev. K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za notranje zadeve, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Amandma pa je v poslovniškem roku vložila Poslanska skupina SDS.

Pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona, kjer bomo, vsaj predlagam, razpravo opravili o vseh členih in vloženem amandmaju združeno, potem pa po opravljeni razpravi bomo opravili še glasovanje o amandmaju ter nato glasovali o vseh členih. Ima kdo kaj proti temu? Če ne, potem kar nadaljujemo in predajam mnenje predstavnici predlagatelja predloga zakona, državni sekretarki, gospe Helgi Dobrin.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Z navedenim predlogom se urejata pravzaprav dva tematska sklopa. In sicer vzpostavlja se pravna podlaga za izplačilo odškodnine lastnikom zemljišč, in sicer tistim lastnikom, pri katerih služnost v javno korist še ni bila ustanovljena, bila pa je pri njih prav tako omejena lastninska pravica. Ureja se tudi možnost postavitve skrbnika za posebne primere. To je takrat, kadar je prišlo do smrti lastnika, pa dediči še niso znani ali pa nasploh tak lastnik ni znan. Vsebinsko pa se potem logično dopolnjuje tudi obstoječa evidenca nadomestil in služnosti v javno korist. Namen ureditve tega sklopa je, da se bodo lastniki zemljišč, ki jim je bila lastninska pravica omejena zato, ker se je na njihovih zemljiščih postavljala začasna tehnična ovira enakopravno obravnavani. Drugi sklop pa naslavlja pravno podlago za vodenje evidence izvedenih mejnih kontrol potnikov, v kateri bo določen obseg obdelave in hrambe osebnih podatkov. Določneje bo urejen tudi izsek evidence izvajanja izravnalnih ukrepov. Tukaj se skrajšuje rok hrambe podatkov iz petih let na dve leti, zaradi načela sorazmernosti. Kljub vstopu Republike Hrvaške v Schengen se še vedno pri nas ohranjajo trije mejni prehodi za zračni promet, pa dva mejna prehoda morska mejna prehoda. Na kopenskih mejah pa bi se mejna kontrola lahko postavila, če bi zato prišlo do začasne uvedbe ponovnega nadzora. Namen ureditve je, da se vzpostavi pravna podlaga za takšne primere, da se bo vodila potrebna evidenca mejnih kontrol potnikov, to je vse v skladu s Schengenskim zakonikom. Kar se tiče pa spremenjenega roka hrambe, bi pa že tukaj pojasnila, da je do tega prišlo, zaradi medresorskega usklajevanja, pričakovanj Ministrstva za pravosodje in pa informacijske pooblaščenke. če pa boste imeli v tem pogledu še dodatna vprašanja, pa predlagam, da se da besedo Petri Šubernik, predstavnici iz Direktorata za normativno ureditev.

Opredelila bi se tudi do mnenja Zakonodajno-pravne službe in sicer, kar se tiče pomislekov, ki ga imajo pri 2. členu, bi tukaj samo pojasnila, da pač takšna ureditev v preteklosti je bila urejena pač zaradi migracijske krize, današnje spremembe, ki pa so predlagane, pa so za to, da bi se izenačilo enakopravno obravnavanje lastnikov, ki jim je bilo poseženo v lastninsko pravico. Kar se tiče 4. člena, pomislekov, da se opušča določba, ki ureja pravico posameznika do vpogleda v svoje podatke. Menimo, da se to ne opušča, ampak je to že urejeno v Ustavi in pa v Zakonu o varstvu osebnih podatkov, tako da ta pravica ne bo okrnjena. Kar se tiče pa zmanjšanja ravni preglednosti pravnega urejanja. Ker je tukaj tudi v tem sklopu tudi določba, da so prejemniki odškodnine upravičeni do oprostitve plačila dohodnine pa smo že predlagali Ministrstvu za finance, da bi se to uredilo v Zakonu o dohodnini, kar bi bilo normativno pravilneje. Tukaj se v celoti strinjamo z Zakonodajno-pravno službo, vendar pa v tem trenutku časovnica sprejema tega zakona še ni znana, zato menimo, da je zaradi enakopravne obravnave vseh lastnikov pač ta določba v tem zakonu, čeprav normativno to ni najboljše, ampak je potrebno. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhartinger.

Dober dan. Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v svojem pisnem mnenju podala pripombe k trem členom, vsi so bili nekako zdaj že tudi povzeti, na kratko, še jaz bi jih predstavila.

Kar se tiče 2. člena ZPS v zvezi s spremembo, ki vzpostavlja pravico lastnika zemljišča do odškodnine, zaradi otežene redne rabe zemljišča, kadar razlogi za ustanovitev služnosti prenehajo pred njeno ustanovitvijo. K tej rešitvi ZPS ni imela pripomb, spomnila pa je na pomisleke, ki so bili podani ob sprejemanju že veljavne ureditve in so povezani z 69. členom Ustave in poseganjem v lastninsko pravico.

Kar se tiče 4. člena, je bilo pravkar tudi že pojasnjeno. Tukaj smo opozorili na neobrazloženo rešitev, po kateri se je v zakonu opustila določba, da ima posameznik pravico do vpogleda v svoje podatke. Še 6. člen, tu gre za prehodno določbo, ki pomeni poseg v zakon, ki ureja dohodnino, zato je ZPS opozorila, da gre za urejanje vsebine, ki je predmet drugega zakona, kar je vprašljivo z vidika 2. člena Ustave. Posebej pa smo opozorili tudi na neprimernost urejanja vsebin, ki se nanašajo na dohodnino, zaradi določbe 90. člena Ustave, saj je zakon, ki ureja davke izrecno določen med štirimi zakonodajnimi področji oziroma vrstami zakonov, o katerih ni dopustno razpisati referenduma, zato je taka določba s tega vidika po mnenju ZPS problematična. Hvala.

Hvala. Besedo dajem še predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Rajku Fajtu.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje! Lepo pozdravljeni! Komisija za državno ureditev pri Državnem svetu je Predlog zakona o spremembi dopolnitev Zakona o nadzoru državne meje obravnavala na svoji redni seji. Izpostavila je oziroma povprašala za dodatna pojasnila glede izplačevanja odškodnin za lastnike, ki še nimajo urejene služnosti na svojih zemljiščih. Tukaj je predstavnik Ministrstva za notranje zadeve pojasnil, da se je problematika urejala z več novelami Zakona o nadzoru državne meje, zato so lastniki zemljišč za prvi dve leti na podlagi zahteve imeli možnost nadomestila. Ker pa so bile začasne tehnične ovire postavljene več kot dve leti in prvotni zakon tega ni urejal, je bil naknadno v zakonu dodan člen o izplačilu odškodnin na podlagi sklenjenih služnosti. Tako so se z lastniki zemljišč po obrazložitvi predstavnika ministrstva torej sklepale služnosti na tej podlagi in so bile odškodnine tudi izplačane. Prav tako je na komisiji bilo izpostavljeno vprašanje, kako je bilo z izplačili odškodnin za prvi dve leti in ali so bile odškodnine v tem obdobju izplačane vsem lastnikom. Pojasnjeno je bilo, da se obdobje do 24 mesecev s to novelo ne ureja, saj so bila nadomestila za ta čas po zagotovilih predstavnikov ministrstva v celoti izplačana. Po podatkih direktorata za logistiko na Ministrstvu za notranje zadeve so za to obdobje pravico do odškodnine veljali tako rekoč vsi. Ministrstvo za notranje zadeve je moralo po uradni dolžnosti v vseh zaznanih primerih, kjer je bila ovira ovirana raba zasebnih zemljišč, bodisi za 24 mesecev ali več kot 24 mesecev lastnikom dati ponudbo za nadomestilo. Izpostavljeno je bilo še vprašanje, na kakšen način potekajo postopki za izplačilo odškodnin in ali ti postopki potekajo na zahtevo lastnika ali jim po uradni dolžnosti sproži Ministrstvo za notranje zadeve in tudi komisija je poudarila, da mora biti dolžnost ministrstva, da so vsi lastniki pravočasno in ustrezno obveščeni o postopkih oziroma o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo. Dodatno pa je bila izpostavljena tudi obveznost in s tem odgovornost Ministrstva za notranje zadeve v veljavnem petem odstavku 8.c člena, ki pravi, da mora ministrstvo pristojno za notranje zadeve v šestih mesecih po sprejetju Zakona o ustanovitvi služnosti pričeti s postopkom za ustanovitev služnosti v javno korist.

Glede na to, da je v komisiji kar nekaj predstavnikov lokalnih interesov, se je odprlo tudi vprašanje oziroma debata, čeprav se ne navezuje direktno na ta zakon, kako je z izplačevanje nadomestil obmejnim občinam za koriščenje oziroma za sanacijo cest, ki so bile sicer zdaj v času pred Schengenom veliko bolj obremenjene. Zdaj pa po podatkih, ki jih dobivamo, so občine deležne samo 20 % procentnega nadomestila. Pobude občin pa so seveda šle v smeri, da bi to nadomestilo bilo višje. Kot pravim, ni pa to direktno na predlog zakona. Drugače pa je komisija zakon podprla. Hvala.

Hvala.

Prehajamo na razpravo. Besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Izvolite, gospod Anton Šturbej.

Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! V Slovenski demokratski stranki dejansko ne nasprotujemo zakonu, vendar pa nas moti to, da se skrajšuje rok iz 5 let na 2 leti hrambe teh podatkov, ki so bili zajeti na mejnih prehodih, čeprav vemo, da nekako je dogovor med evropskimi varnostnimi organi, da se ti podatki izmenjavajo glede na varnostne izzive, ki so danes nekako v Evropi prisotni. Toliko mogoče z naše strani.

Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Izvolite, gospa Vida Čadonič Špelič.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi, predvsem predstavniki Vlade, ki ste nam prišli predstavi ta zakon.

Jaz bi rada povedala, da v Novi Sloveniji in tudi sama, ker sem rojena ob meji, pozdravljamo to vašo odločitev, da boste dali pravno podlago za izplačilo sedaj odškodnine, prej pa nadomestila in da dejansko bodo vsi, ki imajo kakršnokoli lastnino ob meji, zdaj enakopravno obravnavani. Namreč, parcele, ki so jih prizadele oziroma tangirale te fizične ovire, so zelo razdeljene na mnoge lastnike in dejansko je bilo že do zdaj opravljeno pravzaprav veliko dela, da je izplačana odškodnina. Vsekakor pa je prav, da ljudje dobijo občutek, da je država dejansko videla, da je posegla na njihovo lastnino. Da ne govorim tudi o vsem drugem, kar se je naredilo, ko je bila postavljena predvsem rezilna žica. Zato bi rada samo v imenu tistih, ki so živeli ob njej, rekla, da je bila to napaka, rezilna žica vsekakor. Ampak zdaj je to počasi zgodovina in prav je, da se ob meji vzpostavi nazaj prejšnje stanje in da bodo ljudje imeli občutek, da so slišani in videni tudi v Ljubljani. Zato še enkrat hvala, da ste to pripravili. Po drugi strani bi pa rekla, da tudi podpiramo amandma, kar se tiče podaljšanja roka hrambe podatkov.

Hvala lepa.