Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 40. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 40. izredne seje Državnega zbora, ki ste ga prejeli v sredo, 21. junija, s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 69.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 40. izredne seje Državnega zbora določen.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA POVEČANJE PRIHODKOV UPOKOJENCEV IN OMEJITEV DVIGA OSKRBNIN NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA, v okviru skrajšanega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Predlog zakona je na 20. nujni seji 23. junija obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.

Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.

Prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolegica mag. Karmen Furman.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani navzoči!

Razmere v domovih za starejše se močno zaostrujejo. Kadrovska stiska zapira vrata domov za starejše, s 1. julijem pa so bili številni domovi primorani tudi zvišati cene oskrbnin, saj Vlada oziroma trenutna koalicija ni želela prisluhniti našemu predlogu, da se veljavnost interventnega zakona, s katerim se je preprečil dvig oskrbnin do 30. 6., podaljša še vse do konca tega leta.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo namreč pripravili in v obravnavo vložili predlog sprememb Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva z namenom, da se višji stroški oskrbnin, ki so nastali zaradi vsesplošne draginje in zvišanja stroškov dela, do konca tega leta krijejo iz državnega proračuna. Zavedamo se, da podražitev oskrbnin pomeni veliko finančno obremenitev za stanovalce v domovih za starejše, njihove svojce, pa tudi občine, ki krijejo stroške za tiste oskrbovance, ki nimajo potrebnih finančnih sredstev. S potrditvijo predloga našega zakona bi se tako preprečil občuten dvig cen oskrbnin v breme stanovalcev, ki danes živijo v domovih. Dejstvo namreč je, da Vlada ni odreagirala na pozive Skupnosti socialnih zavodov Slovenije niti direktorjev domov za starejše o neizogibnem dvigu oskrbnin, konkretnih odzivov ali kakršnih koli predlogov pa doslej ni bilo podanih niti s strani ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevaca, ki je pristojen za ureditev tega področja. Dvig oskrbnin bo tako sedaj finančno bremenil stanovalce v domovih, saj koalicija našega predloga zakona žal na seji pristojnega odbora ni potrdila, je pa po navedbah Skupnosti socialnih zavodov trenutno v domovih že manj kot polovica oskrbovancev takšnih, ki so zmožni sami pokriti ceno svojega bivanja, med tistimi, ki si oskrbnine ne morejo pokriti, pa kar 20 % takšnih, ki je ne zmorejo plačevati niti s pomočjo svojcev. Glede na trenutne izračune, ki so jih pripravili v domovih za starejše, so se cene oskrbnin v posameznih domovih dvignile od 5 pa vse tja do 7 %, večjo finančno stisko pa bo zato krepko občutilo več kot 22 tisoč oskrbovancev, ki danes živijo v domovih za starejše. Situacija pa bi lahko bila bistveno drugačna, če vlada Roberta Goloba ne bi zamaknila že veljavnega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Namreč, po Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga sprejeli pod prejšnjo Vlado, ki jo je vodila Slovenska demokratska stranka, bi že z letošnjim letom oskrbovanci v domovih plačevali zgolj tako imenovani hotelski del storitev. Torej, kljub takrat drugačnemu zatrjevanju predstavnikov te Vlade se je sedaj pokazalo, da je bil zamik Zakona o dolgotrajni oskrbi škodljiv ukrep, ki pa ga danes občutijo najranljivejše skupine naših državljanov, konkretno, vsi tisti, ki dolgotrajno oskrbo tudi potrebujejo.

Trenutna Vlada se kljub rekordnemu številu ministrstev, ki jih ima, in celo posebej za to področje ustanovljenemu Ministrstvu za solidarno prihodnost na izzive dolgotrajne oskrbe odziva precej medlo ali pa sploh ne, predvsem pa doslej še ni bilo podanih konkretnih rešitev glede na nastalo situacijo v domovih. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je bil pred nastopom ministrske funkcije že državni sekretar te Vlade na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je ob nastopu ministrske funkcije med drugim dejal: »Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo.« V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pa smo želeli, da te besede ministra ne ostanejo zgolj obljube, ampak da se solidarnost ministra in te koalicije pokaže tudi v dejanjih in to do vseh državljanov, še posebej pa do tistih iz najranljivejših skupin naše družbe.

V upanju, da bo Vlada in njena koalicija znala prisluhniti ljudem, smo predlagali, da se torej s strani državnega proračuna zagotovijo dodatna finančna sredstva z namenom preprečitve dviga oskrbnin v domovih, ki bi bila v breme stanovalcev, a ta Vlada, njena koalicija ter minister Simon Maljevac so tudi tokrat ljudi, predvsem tiste, ki institucionalno varstvo potrebujejo, s svojimi očitno praznimi obljubami znova pustili na cedilu.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati in v njenem imenu kolega Aleksander Reberšek.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Glavni cilj spremembe zakona je bil preprečiti dvig cene storitev in oskrbnin na področju socialnega varstva, na način, da bi se zagotovilo sredstva za sofinanciranje stroškov storitev izvajalcev do konca leta 2023 in ne le do letošnjega 30. junija. Vendar se to ne bo zgodilo, saj so poslanci Svobode, SD in Levice na odboru glasovali proti spremembam zakonodaje, s katero bi omogočili nižje oskrbnine. Več kot očitno je, da ima aktualna oblast svoje prioritete - medtem ko ni problema in se najde denar za razpis v višini 10 milijonov evrov za nevladne organizacije, Vlada Roberta Goloba na starejše enostavno pozablja. Poleg vseh ostalih podražitev so nas z julijem doletele še višje cene oskrbnin domov za starejše. Pomembno se mi zdi, da smo odločevalci, poslanci in ministri, v neposrednem stiku z ljudmi, da prisluhnemo, s kakšnimi težavami za preživetje se ubadajo naši državljani. Da ne izgubimo pristnega stika z ljudmi, imamo v Novi Sloveniji redne mesečne terenske obiske, ko obiščemo različne javne zavode, tudi domove za starejše, podjetja, in se srečujemo s posamezniki.

Tako je bilo tudi pred kratkim, ko smo se mudili na Notranjskem. Obiskali smo dom za starejše, kjer sem srečal gospoda, ki nas je brez ene noge pričakal na vhodu in nas lepo sprejel. Hvaležen sem za to izkušnjo, ki je ne bom pozabil. S tem želim poudariti, da bi v naši družbi morali biti bolj solidarni, ko sprejemamo zakonodajo, ki zadeva tiste, ki najbolj potrebujejo našo pomoč. Domovi za starejše ostajajo nezasedeni, ker ni ljudi, ki bi skrbeli za starejše. Zaradi pomanjkanja kadra domovi ne sprejemajo novih stanovalcev, postelje ostajajo prazne, ljudje pa v stiski. Gre za zelo čustveno, plemenito in težko delo, ki pa ni dovolj dobro plačano. V času, ko je ministrstvo vodil Janez Cigler Kralj, smo vsem, ki delajo na področju socialne oskrbe, v povprečju dvignili plače za tri do štiri razrede. Vem, še premalo za tako zahtevno delo, zagotovili so mu denar za višje plače zaposlenih, da se zaradi tega niso dvignile oskrbnine. Zdaj pa ste na vrsti vi, spoštovana koalicija. Zagotovite finančna sredstva za višje plače zaposlenih v domovih za starejše, da se ne bodo dvignile oskrbnine. Ministrstvo za solidarno prihodnost je omejilo dvig oskrbnin, kar pomeni, da lahko imajo domovi za starejše veliko večje stroške, ki pa jih ne bodo mogli pokriti, zato res pozivam ministrstvo, da najde način kako zagotoviti domovom za starejše sredstva, da bodo lahko krili stroške za dobro naših starejših. Upam, da v času Golobove vlade spet ne bo ostalo samo pri nekaj časovnicah in nekaj besedah, ampak da se boste resno lotili dela. Staranja prebivalstva, je dejstvo, za to časa za časovnice več ni.

Naslednja, ki ima besedo je Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu kolega Soniboj Knežak.

Izvolite.

Hvala, predsedujoča.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Socialni demokrati se zavedamo, da visoka rast cen storitev in blaga še vedno predstavlja veliko težavo za večino ljudi, saj imajo neposredni vpliv na njihov življenjski standard. To še posebej velja za socialno najbolj ranljive skupine prebivalcev, ki jih je vsesplošna blaginja v lanskem letu še toliko bolj prizadela. V lanskem letu smo ravno zato, da bi omilili vpliv višjih cen energentov in hrane, omilili rast cen in znižali DDV na energente. S tem smo preprečili hitrejšo rast cen energentov, kot bi sicer bila, kar je bilo v korist vseh prebivalcev Slovenije. S sprejetjem interventnih ukrepov smo pomagali tudi socialno ogroženim ljudem in družinam, prejemnikom socialne pomoči, varstvenega dodatka in invalidskega nadomestila smo izplačali energetski dodatek. Do draginjski dodatek pa so bili upravičeni vsi prejemniki otroškega dodatka. Finančne pomoči so bili deležni tudi vsi upokojenci, ki so za izboljšanje svojega socialnega položaja v novembru in decembru lanskega leta prejeli višjo pokojnino za 4,5 procentov. Skratka, država v teh časih, ko marsikdo še vedno bije plat zvona zaradi visokih cen energentov in draginje, poskuša iskati rešitve, s katerimi bi pomagali najbolj ogroženim skupinam prebivalcev. Na žalost pa se manevrski prostor države, da lahko pomaga pri blaženju posledic draginje, vedno bolj zmanjšuje.

V prihodnjem letu bo namreč ponovno začelo veljati zlato fiskalno pravilo, ki onemogoča neomejeno trošenje proračunskega denarja, kot smo ga poznali v času epidemije covida in na začetku energetske krize, zaradi česar imamo omejene možnosti tudi pri preprečevanju dviga cen oskrbnin v domovih za starejše. Država je do sedaj zagotavljala sofinanciranje oskrbnin v domovih za starejše na podlagi dveh zakonov. Do konca junija 2023 je na podlagi interventnega zakona domovom za starejše sofinancirala višje stroške dela, ki so nastali, zaradi dogovora o višjih plačah ob koncu lanskega leta ter višjih cen blaga in storitev. Iz tega naslova bo tako letos izplačanih 14 milijonov proračunskih sredstev. Do konca tega leta pa bo na podlagi 130. člena trenutno veljavnega Zakona o dolgotrajni oskrbi sofinancirala višje stroške dela, ki so posledica dogovora po višjih plačah ob koncu leta 2021 in dodatnega zaposlovanja kadra v domovih za starejše.

Za ta namen je bilo v proračunu za leto 2022 in 2023 zagotovljenih sredstev v višini 34 milijonov evrov. Kljub proračunskim omejitvam bomo torej poskrbeli, da se bodo cene oskrbi zvišale postopoma in na način, da z višanjem naj ne bi preseglo stopnjo inflacije. Pri preprečevanju rasti cen oskrbnin v domovih za starejše smo torej do sedaj zanašali predvsem na interventne ukrepe. V prihodnje pa moramo zagotoviti sistemsko ureditev v okviru dolgotrajne oskrbe, kjer bosta oskrba in nega stanovalcev v domovih za starejše financirani iz javnih sredstev.

Zaradi navedenih razlogov predloga zakona na odboru nismo podprli. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj naslednja Poslanska skupina Levica, v njenem imenu kolega Milan Jakopovič.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsednica, kolegice in kolegi!

Draginja, ki smo jo občutili in jo občutimo v višanju cene energentov, prehranskih izdelkov, storitev, življenjskih stroškov je v veliki meri prizadela starejše. Zakonodajni predlog pred nami, ki naslavlja to temo danes končuje svojo pot, predlagatelji pa bodo njegovo zavrnitev poskušali prikazati kot dokaz za brezbrižnost in ignoranco aktualne koalicije do starejših in težav, s katerimi se soočajo, a to je daleč od resnice. Resnica je, da danes govorimo o družbeni skupini, ki je bila v zgodovini slovenske države sistemsko že prevečkrat preslišana in spregledana. V Levici se te problematike zavedamo. Tudi aktualna Vlada, v kateri ministra iz kvote Levica vodita ključni ministrstvi, ki se ukvarjata z zagotavljanjem varne in dostojne starosti za vse, je aktivno pristopila tako h kratko- kot dolgoročnim ukrepom za izboljševanje položaja starejših. Konec lanskega leta je bila višina pokojnin predčasno usklajena z inflacijo, prejemniki najnižjih pokojnin so poleg tega prejeli energetski dodatek v višini 200 evrov, v začetku letošnjega leta pa so upokojenke in upokojenci prejeli 5,2 % višje pokojnine v skladu s sistemskim zakonom. Šlo je za najvišjo posamično uskladitev pokojnin v zadnjih 10 letih. Pred mesecem je Vlada sprejela paket ciljanih ukrepov za starejše, predvsem najbolj ranljive, v vrednosti 100 milijonov evrov.

Na tej podlagi bodo konec letošnjega leta upokojenci in upokojenke prejeli 1,8 % višje pokojnine, ki se bodo na to redno usklajevale v začetku leta 2024, upravičenci do zagotovljene starostne pokojnine s polno pokojninsko dobo bodo tako do konca letošnjega leta prejeli izplačan znesek v minimalni višini 700 evrov. Dodatno bodo letos upokojenci in upokojenke prejeli tudi enkratni dodatek v obliki tako imenovanega zimskega regresa. Zaradi draginje, večjega obsega zaposlovanja in višjih plač zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih se povečujejo tudi njihovi stroški. Da se višji stroški ne bi prenesli v višje oskrbnine v domovih za starejše, kar bi prizadelo stanovalke in stanovalce v njih oziroma njihove svojce, je Vlada sprejela več ukrepov tudi na tem področju. Do konca leta 2023 se zagotavljajo proračunska sredstva za kritje višjih stroškov dela, ki so nastali zaradi povišanja plač zaposlenih in zaposlovanja dodatnih kadrov na podlagi novih kadrovskih normativov. V letih 2022 in 2023 bodo iz proračuna za ta namen zagotovljena izplačila v skupni višini 34 milijonov evrov, poleg tega so se na podlagi interventne zakonodaje do konca junija 2023 zagotavljala tudi dodatna sredstva za kritje višjih stroškov materiala in storitev.

V letošnjem letu so iz proračuna za ta namen zagotovljena sredstva v višini 14 milijonov, predlog za podaljšanje tega ukrepa je pripravljen in je v koalicijskem usklajevanju. Ob tem ne pozabljamo na dolgoročne oziroma sistemske ukrepe, ki so na področju starejših nujni, saj se nekatere problematike niso naslavljale leta, celo desetletja. Ministrstvo za solidarno prihodnost tako skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in drugimi deležniki pripravlja interventno zakonodajo za sofinanciranje ukrepov za reševanje kadrovske problematike v socialnovarstvenih zavodih. Vlada je pred dnevi potrdila nov Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v sodelovanju z deležniki pripravila ekipa na Ministrstvu za solidarno prihodnost. Zakon v ospredje postavlja posameznika in njegove potrebe, ob tem pa skrbi za javno in sistemsko financiranje dolgotrajne oskrbe na način, da bomo kot družba solidarno poskrbeli za vsakogar, ki ne zmore sam. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa pripravljajo izhodišča za vzdržen in pravičen pokojninski sistem, ki jih bodo socialni partnerji kmalu obravnavali in bodo po javni obravnavi pokazalo smer pokojninske reforme.

Seveda se ne moremo slepiti, da so vse naštete rešitve idealne ali da se česa ne bi dalo storiti bolje. Iz interventne zakonodaje pogosto ne namenoma izpade ta ali ona ranljiva družbena skupina, a hkrati se moramo zavedati, kot sem že izpostavil, da gre za problematike, ki kljub velikim obljubam teh in onih že leta ostajajo delno nenaslovljene ali sploh nenaslovljene. Aktualna Vlada se je lotila njihovega reševanja, kako uspešni bomo pri tem pa je odvisno od celotne koalicije in predvsem od širšega družbenega dogovora pri vzpostavitvi delujočega, dostopnega in učinkovitega sistema, ki bo na solidaren način ob vseh omejitvah, s katerimi se soočamo danes in se bomo soočali v prihodnosti, nagovoril vse potrebe naše dolgožive družbe.

Hvala lepa.

In še stališče Poslanske skupine Svoboda bomo slišali, ki ga bo predstavil mag. Dean Premik.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Predlagatelj novele Zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva predlaga podaljšanje veljavnosti ukrepa za zagotovitev sredstev za sofinanciranje dodatnih stroškov dela izvajalcem socialnovarstvenih storitev z namenom preprečitve dviga oskrbnin do konca tega leta Vladi očita neodgovorno ravnanje, ker se ni odločila za podaljšanje ukrepa proračunskega sofinanciranja stroškov storitev domov za starejše do konca leta 2023. Lani novembra smo v Državnem zboru poslanke in poslanci potrdili interventni zakon, s katerim smo zaradi visokih stroškov inflacije in višje cena dela lani in letos skupaj za ublažitev cen v domovih za starejše občane namenili skoraj 48 milijonov evrov. Z namenom preprečitve dviga cen storitev institucionalnega varstva smo z novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi do konca tega leta izvajalcem zagotovili proračunska sredstva za višje stroške dela v skupni višini 34 milijonov evrov. Vlada Roberta Goloba je v preteklih mesecih že sprejela tudi paket ciljanih ukrepov v vrednosti 100 milijonov evrov, namenjen pa je zlasti najbolj ranljivi skupini starejših. Opozicijski kolegi nam očitajo, ko v Državnem zboru govorimo o starejših, da ta Vlada nič ne dela, seveda gre za sprenevedanje in zavajanje javnosti.

Si bom dovolil in naštel nekaj ukrepov, ki smo jih sprejeli v času draginje oziroma jih še bomo za upokojenke in upokojence, pa ne zato, da bi se hvalili, ampak zato, da laži ne postanejo resnica. Sprejeli smo energetski dodatek, začasna in predčasna uskladitev pokojnin v višini 4,5 %, že prej omenjeni 100 milijonski paket, s katerim bomo zagotovili dvig minimalno zagotovljene zajamčene pokojnine na 700 evrov, tako imenovano božičnico, zagotovljeno vdovsko pokojnino vsem invalidom, ki zaradi zdravstvenih težav delajo krajši delovni čas, se po upokojitvi pri določitvi pokojninske osnove ne bo več upoštevala nadomestila za krajši delovni čas oziroma delna invalidska pokojnina, temveč se bodo prejeta sorazmerna plača preračunala na polni delovni čas, pa še bi lahko našteval.

Ta Vlada ravna odgovorno. Z ukrepi in zakoni, pomaga vsem skupinam prebivalstva, tudi najranljivejšim. Vsi se lahko strinjamo, da je v teh časih draginje nujno potrebno posegati z interventnimi ukrepi, a ti ne morejo biti večni in trajna rešitev za draginjo. Poiskati moramo sistemske rešitve in smo tudi jo. Z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki jo bomo v Državnem zboru obravnavali v naslednjih dneh, se po več desetletnih obljubah vsakokratne politike vzpostavlja sistemsko financiranje dolgotrajne oskrbe. Sistemski zakon je namreč tisti, ki bo celovito reševal probleme s cenovno dostopnostjo dolgotrajne oskrbe na sistematičen način.

Glede na navedeno Poslanska skupina Svoboda predlaganih sprememb zakona ne podpira.