Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO O MEDNARODNEM RAZVOJEM SODELOVANJU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2021 IN 2022.

Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora in ga bomo obravnavali.

Na podlagi 15. člena Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije smo 7. 12. prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Želi predlagatelj podati dopolnilno obrazložitev, morda ministrica Tanja Fajon?

Ja, hvala lepa, bi si vzela kakšno minuto za obrazložitev.

Vlada Državnemu zboru o razvojnem sodelovanju poroča na podlagi zakona in Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči. Pri tem pristojno ministrstvo, torej Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, poleg določb resolucije in vladne strategije o razvojnem sodelovanju upošteva usmeritve Odbora za razvojno pomoč OECD, zaradi česar sta poročili, ki ste ju prejeli, tudi zelo statistično in konkretno opremljeni s številkami. Letna poročila o razvojnem sodelovanju so javni dokumenti, objavljamo jih na spletnih straneh ministrstva. V naslednjih mesecih bo poročila za zadnjih šest let pregledal tudi odbor za razvojno pomoč OECD, ki bo opravil drugi medsebojni strokovni pregled, tako imenovani P Review slovenskih politik in izvajanja razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Trenutno odbor preučuje slovensko Samooceno o napredku na tem področju. Dokument Samooceno je Vlada potrdila novembra. Pregledovalci sekretariata odbora za razvojno pomoč OECD, med katerimi bodo tudi predstavniki Danske in Švice, bodo konec januarja prihodnje leto v Sloveniji obiskali vse institucije, ki so kakorkoli pristojne za razvojno sodelovanje. Prav tako bodo obiskali in pa podrobno pogledali naše razvojno partnerstvo s Severno Makedonijo, ki je v letu 2022 statistično prejela največ slovenske uradne razvojne pomoči. Prav prejšnji teden sem bila sama v Severni Makedoniji, sem podpisala nov memorandum o sodelovanju za dodatna 2 milijona evrov sredstev do konca prihodnjega leta. Ugotovitve odbora za razvojno pomoč OECD bodo nared zgodaj jeseni prihodnje leto, ko jih bo predsedujoči odboru osebno predstavil tudi Državnemu zboru. Izdano bo podrobno poročilo s priporočili in namen pregleda je, da države izboljšajo svoje delovanje na področju razvojnega sodelovanja.

Zdaj dovolite, da predstavitev poročil za leti 2021 in 2022 začnem z omembo zaveze o povečevanju sredstev za uradno razvojno pomoč, vsi jo poznate. Slovenija se je tu v Državnem zboru z resolucijo iz leta 2017, v Evropski uniji pa soglasje o razvojnem sodelovanju zavezala, da si bo do leta 2030 za uradno razvojno pomoč prizadevala nameniti vsaj 0,33 % bruto nacionalnega dohodka. Ta zaveza velja za vse države, ki so v Evropsko unijo vstopile leta 2004. Za starejše članice Unije in ostale razvite države veljajo višje zaveze in sicer 0,7 % bruto nacionalnega dohodka. Slovenija je leta 2021 za uradno razvojno pomoč namenila 98,25 milijonov evrov, kar je predstavljalo 0,19 % bruto nacionalnega dohodka. Statistično povečevanje v primerjavi z letom prej, ko smo imeli 0,17, je bilo predvsem posledica odziva na pandemijo covid zaradi donacij doma neporabljenih cepiv v letu 2022. Torej, lani se je uradna razvojna pomoč povečala na 159,66 milijonov evrov, kar predstavlja rekordnih 0,29 % bruto nacionalnega dohodka. Ampak, opozarjam, posledica je bila povečanje zlasti zaradi stroškov za oskrbo ukrajinskih beguncev, ki so znašali dobrih 20 milijonov evrov. Ob tem naj pojasnim, da po pravilih OECD stroške za oskrbo beguncev lahko države poročajo samo prvih 12 mesecev od prihoda begunca. Potem, povečanje je bila posledica odpisa obresti od dolga oz. obresti od klirinškega dolga nekaterim afriškim državam in pa višjega deleža sredstev, ki so Sloveniji pripadli iz evropskega proračuna za uradno razvojno pomoč. Nominalno gre torej za povečanje v vrednosti 19, malo manj kot 20 milijonov evrov, na skupaj dobrih 60 milijonov evrov. Gre torej za sredstva, ki jih je v evropski proračun vplačala Slovenija in jih je Evropska komisija porabila za razvojno sodelovanje ali humanitarno pomoč. Slovenija je v lanskem letu podvojila humanitarno pomoč v primerjavi z letom prej in kar šestkrat povečala svoj prispevek za prehransko varnost. To v številkah pomeni, da smo za humanitarno pomoč v letu 2022 skupaj namenili skoraj 8 milijonov evrov, od tega za prehransko varnost dober milijon in pol evrov. To slednje smo dosegli zlasti s podporo programa Žito iz Ukrajine, kamor smo v lanskem letu donirali milijon evrov, pa tudi z drugimi donacijami za hrano najranljivejšim državam. Dodaten milijon evrov smo za to pobudo namenili tudi letos; to bo predmet poročila za letošnje leto, kot to navajam. Se vam mogoče zdi, da smo pri uradni razvojni pomoči velikodušni, pa ni tako. Med 30 državami članicami odbora za razvojno pomoč OECD smo po obsegu uradne razvojne pomoči per capita v našem rekordnem letu 2022 po obsegu sredstev za uradno razvojno pomoč dosegli 23. mesto. Mi bi si želeli biti velikodušni. Da ne bo narobe razumljeno, ampak padli smo na 23. mesto, je sicer mesto višje kot leta 2021. Lani je tudi veliko drugih držav, zlasti vzhodnoevropskih, enormno povečalo delež sredstev za razvojno pomoč, zlasti zaradi poročanja stroškov za oskrbo ukrajinskih beguncev. Ker gre, kot rečeno, oskrba beguncev, s statistiko samo za prvo leto, bo veliko držav, ki so ta strošek poročale, v letu 2023 padlo z deležem sredstev za uradno razvojno pomoč, torej tudi Slovenija. Z našimi razvojnimi, ne zgolj humanitarnimi aktivnostmi, ostajamo tradicionalno prisotni predvsem na Zahodnem Balkanu. Največ pomoči smo namenili Severni Makedoniji, približno 6,1 se pravi, dobrih 6 milijonov evrov, kjer smo po obsegu med petimi največjimi dvostranskimi donatorji, sledi Bosna in Hercegovina, ostaja pomembna prioriteta razvojnega sodelovanja, tudi s prizadevanji za čimprejšnjo izgradnjo kapacitet za začetek pogajanj z unijo. Posebno pozornost namenjamo tudi Črni gori kot programski državi. Projekte izvajamo v Srbiji in drugih državah v regiji. Skupaj smo za Zahodni Balkan lani namenili dobrih 19 milijonov evrov, kar je malenkost manj kot v letu 2021, ki je bilo po prispevku za Zahodni Balkan rekordno leto. Skladno z Resolucijo o razvojnem sodelovanju sta poleg Zahodnega Balkana naši prioritetni geografski področji tudi evropsko sosedstvo, sem sodita Ukrajina in Moldova, tam smo lani namenili več kot 6 milijonov in pol evrov, pa Podsaharska Afrika s skoraj 23 milijoni evrov. V Podsaharski Afriki namenjamo sredstva zlasti preko naših nevladnih organizacij, delno preko naših zaupanja vrednih mednarodnih partnerjev, vendar je delež praviloma relativno skromen, morali bomo storiti bistveno več. Lani je uradna pomoč držav Podsaharske Afrike sicer statistično dosegla 29 % vse slovenske razpoložljive dvostranske razvojne pomoči, a je k temu bistveno prispeval že omenjeni odpis dolga nekaterim afriškim državam.

Še nekaj vsebinskih poudarkov delovanja Slovenije. Na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja je leto 2021 zaznamoval odziv na epidemijo, medtem ko je leto 2022 močno zaznamovala agresija Ruske federacije na Ukrajino. Omejitve izvoza žitaric, gnojil, energentov, skupaj z gospodarskimi sankcijami zoper Rusko federacijo so okrepile že tako močen splet mnogoterih kriz na področjih prehranske varnosti, gospodarskega sodelovanja in učinkov podnebnih sprememb v najbolj ranljivih predelih sveta. Slovenija se je tako leta 2021 kot 2022 odzvala fleksibilno in solidarno s krepitvijo vseh instrumentov mednarodnega razvojnega sodelovanja. Lani se je zmanjšalo povpraševanje po donacijah cepiv za covid-19, zato za lani beležimo statistično zmanjšanje pomoči projektne narave in to smo kompenzirali s povečanjem namenskih prispevkov preko mednarodnih organizacij za krepitev odziva na velike razvojne in humanitarne izzive v najbolj ranljivih državah. Slovenija je skladno z veljavnimi sporazumi ohranila oprostitve šolnin in štipendije za študij v Sloveniji kot pomemben del dvostranske uradne razvojne pomoči. Posebej gre to za države Zahodnega Balkana, oprostitve šolnin predstavljajo največji delež, okrog 90 % slovenskega razvojnega sodelovanja v državah Zahodnega Balkana že vrsto let. Izobraževanje je izjemnega pomena, spodbuja razvoj, zmanjšuje neenakost in revščino, ampak bi si želeli s časom, zlasti pa v primeru večjih razvojnih sredstev razmerje še popraviti v smeri manjšega deleža oprostitve šolnin. Odpis šolnin je namreč lahko ena začasna razvojna rešitev, saj ne obravnava vedno temeljnih strukturnih težav v izobraževalnem sistemu in družbi nasploh, ko govorimo o državah v razvoju. Med presečnimi vsebinskimi prioritetami smo si lani posebej prizadevali za krepitev aktivnosti, ki so namenjene enakosti spolov. Naše razvojno sodelovanje je, tudi ko je bilo usmerjeno v druge vsebine, prispevalo k opolnomočenju žensk, deklic. Lani se je skupna vrednost projektov in aktivnosti, ki so vsebovale enakost spolov, povečala za 31 %, s čimer se je delež dvostranske programske pomoči, ki vključuje vidik spola, v primerjavi z letom prej podvojil. Smo pa med državami OECD DAC še vedno pod povprečjem. Posebej pa sem ponosna, da smo letos v ministrstvu sprejeli smernice za delovanje na področju razvojnega sodelovanja, ki enakosti spolov dajejo posebno težo, med drugim zavezo, da bo najmanj 85 % vseh razvojnih projektov, ki jih financira Slovenija, najpozneje do leta 2030 enakost spolov imelo za glavno ali pomembno prioriteto na področju financiranja prilagajanja in blaženja posledic podnebnih sprememb. To je še ena presečna tema. Po resoluciji Državnega zbora smo lani v primerjavi z letom prej povečali delež dvostranske razvojne pomoči za 51 %, predvsem s podporo projektom slovenskih izvajalskih ustanov in organizacij civilne družbe ter s sodelovanjem zasebnega sektorja.

Mogoče še na kratko strateška vprašanja. Število kriz, konfliktov, nove vrste tveganj, nevarnosti za mir, varnost, spoštovanje človekovih pravic, vsi vemo, naraščajo. Pandemija covid-19, skupaj z vse večjimi posledicami podnebnih sprememb, je tudi upočasnila izvajanje Agende 2030. S prehransko, energetsko, finančno krizo, ki se je poglobila v začetku lanskega leta in še traja, svet razvojno nazaduje, šest let imamo do ciljnega datuma 2030. To se zdi neuresničljivo, zlasti cilj trajnostnega razvoja ena in dva, to je odprava revščine in lakote. Cilja se nam izmikata tudi zaradi prehranske krize in vse večje vrzeli med potrebami in sredstvi. Za humanitarne potrebe bi bilo potrebnih več kot 55 milijard ameriških dolarjev letno, na voljo pa je le okrog 30 % potrebnih sredstev. Za doseganje Agende 2030 o trajnostnem razvoju bi zlasti države v razvoju potrebovale 4000 milijard dolarjev letno, kar je za 2500 milijard več kot pred sedmimi leti. Na voljo je trenutno 200 milijard dolarjev na leto, pretežno iz sredstev držav za uradno razvojno pomoč. Ocenjujem, da se slovensko razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč dobro, tudi fleksibilno odzivata na vse večje razvojne in humanitarne potrebe. Je pa potrebno skladno z zavezami, ki sem jih omenila na začetku, postopoma povečevati in na daljši rok predvideti razvojno financiranje. Brez tega, da bi imeli predvideno ali pa predvidljivo financiranje, povečevanje sredstev in srednjeročno načrtovanje finančnih sredstev ne bomo verodostojna partnerica v mednarodni skupnosti, ne bomo mogli izražati mednarodne solidarnosti in nenazadnje ne bomo mogli preko naših razvojnih projektov ustvariti pogojev za poznejše delovanje našega izvoznega gospodarstva. To res, se mi zdi, da je ključno, da se vsi zavedamo in delamo v smeri, da skladno z zavezami postopno povečujemo ta delež naše razvojne pomoči. Jaz sem prepričana, da moramo v razvojno sodelovanje bolj pritegniti znanje slovenskega gospodarstva, njihove tehnologije in zasebno financiranje. Na tem področju smo na primer sprejeli nove smernice letos v začetku leta, ki bistveno bolj ali pa bolj smelo vključujejo zasebni sektor v projekte naših nevladnih organizacij. Imeli smo zelo uspešne Slovenske razvojne dneve, kjer smo se zavzeli za to, da vlada sprejme akcijski načrt za dvig sredstev za uradno razvojno pomoč, kot ji nalaga resolucija Državnega zbora. Brez tega načrta, jasnega za dvig sredstev, bo delež sredstev za uradno razvojno pomoč, če ne bo nekih izrednih humanitarnih dogodkov, ki bi terjali porabo iz proračunske rezerve, pred koncem našega članstva v Varnostnem svetu OZN padel precej pod 0,20 % BND, torej na raven izpred osem do deset let. Mi si bomo močno prizadevali, pa pričakujem vašo podporo, da Vlada akcijski načrt sprejme v letu 2024. Želim si tudi, da bi bil Državni zbor naš partner pri razvojnih izzivih, tudi s podporo temu pristopnemu postopnemu dvigu sredstev za uradno razvojno pomoč, zato da zagotovimo ustrezno podporo, sredstva mednarodnemu razvojnemu sodelovanju kot izjemno pomembnemu instrumentu solidarnosti in trajnostnega razvoja in nenazadnje zunanje politike, da pomagamo tudi pri vzpostavitvi pogojev za delovanje vladavine prava, gospodarstva, socialno solidarne družbe v naših partnerskih državah in da na ta način prispevamo svoj sorazmerni delež h globalni varnosti, to je k zmanjšanju števila kriz in konfliktov, s tem pa tudi varnosti Slovenije in nenazadnje manjšega pritiska migracij. Spoštovani! Torej, uradna razvojna pomoč je v mnogočem gradnik prihodnosti za nove generacije. Glede na aktualne razmere v svetu lahko rečem, da je tudi gradnik miru, in zato mi dovolite, da namesto zaključka citiram namestnico generalnega sekretarja Združenih narodov Amino Mohamed: »Naložba v razvoj je naložba v mir.« Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo član Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, gospod Andrej Poglajen?

Ja, predsedujoči, ponovno hvala za besedo.

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je obravnavala Poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije, ki ga je na podlagi 15. člena Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije Vlada Republike Slovenije posredovala Državnemu zboru v obravnavo.

Komisija se je seznanila s Poročilom o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2021 in 2022. Dopolnilno obrazložitev je podal Edvin Skrt, generalni direktor Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Povedal je, da se je Slovenija v letih 2021 in 2022 na področju uradne razvojne pomoči odzvala solidarno in fleksibilno. Navedeno obdobje so z vidika uradne razvojne pomoči zaznamovale vojne v Ukrajini ter številne razvojne in humanitarne potrebe v svetu. Navedel je podatke o obsegu uradne razvojne pomoči Slovenije. Slovenija je v letu 2022 za uradno razvojno pomoč namenila 59,66 milijonov evrov, kar predstavlja 0,29 % bruto nacionalnega dohodka. Nominalno se je obseg sredstev v letu 2022 glede na predhodno leto 2021 povečal za 62 %. Ustrezno pozornost glede razpoložljive dvostranske pomoči Slovenije tradicionalno namenja regiji Zahodnega Balkana v letu 2022 24, % posamezno največ v Severni Makedoniji, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Največji delež dvostranske razvojne pomoči v ožjem pomenu je bil namenjen področju izobraževanja, in sicer predvsem preko šolanja in študija državljanov partnerskih držav v Sloveniji. Izpostavil je, da ostaja razvoj Slovenje ključni izziv za našo državo s približevanjem zavezi, da se do leta 2030 za uradno razvojno pomoč nameni 0,33 % BND oz. bruto nacionalnega dohodka. Komisija je podprla razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč kot pomemben kot pomembno sestavino Slovenske zunanje politike.

V razpravi so člani komisije naslovili različne vsebine, ki so se nanašale na postopke izbire projektov bilateralne razvojne pomoči in višino njihovega financiranja, geografske in vsebinske prioritete usmerjanja razvojne pomoči, neizvedene donacije cepiv v primeru pandemije covid-19, odpis obresti klirinškega dolga Republiki Angoli, pomen zagotavljanja nadzora, transparentne in smotrne porabe javnih sredstev, izvajanje projektov in aktivnosti mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v sodelovanju z mladimi in mladinskimi organizacijami, uveljavitev slovenskih subjektov skozi mehanizme razvojne pomoči v tujini in v sodelovanju z gospodarsko diplomacijo.

Hvala lepa.

Hvala lepa za vašo predstavitev. Torej, zahvaljujem se vsem do sedaj in odpiram razpravo kolegic in kolegov. Aha, Tereza Novak se je že prijavila, izvolite.

Hvala lepa za besedo in hvala lepa za predstavitev poročila.

Jaz se v resnici zelo strinjam z vsem, kar ste, gospa ministrica, povedala, in bi tudi sama rekla, da je razvojna pomoč gradnik prihodnosti, predvsem za vse generacije, ki prihajajo za nami, in tudi gradnik miru. In se mi zdi, da so vsa prizadevanja za povečanje sredstva v smeri, ki smo jo pravzaprav… h kateri smo se zavezali najmanj do 0,33 % bruto nacionalnega dohodka, res zelo pomembna. Zdaj se mi zdi, da tudi to poročilo odseva točno to, kar ste rekla, da je veliko teh sredstev povečanih. Teh 62 % povečanih sredstev je šlo na račun pomoči ukrajinskim beguncem, kar je zelo pozitivno, samo, če sem prav razumela, je to lahko samo še v letošnjem letu in potem naprej ne. Tako da jaz upam, da zdaj ta procent ne bo drastično padel, zaradi tega ne, ker mislim, da imamo v Sloveniji marsikaj za ponuditi, tako kot ste vi rekla, ne samo znanje slovenskega gospodarstva, ampak tudi znanje slovenskih razvojnih nevladnih organizacij, ki jih v principu v tem zadnjem poročilu niti ni tako zelo veliko zaznati. Se mi zdi, da je bila ta raznolikost tudi že pestrejša v preteklih letih, tako jaz upam, da bo šel nadaljnji razvoj in povečanje sredstev za razvojno sodelovanje tudi v smeri krepitve nacionalnih slovenskih razvojnih nevladnih organizacij, ker s tem, ko jih krepimo, tudi krepimo njihovo sposobnost pridobivanja dodatnih sredstev, do česar so vsekakor sposobni, ampak v teh zadnjih letih z manj financiranja iz nacionalnih sredstev tudi pač izgubljajo to konkurenčno sposobnost za pridobivanje dodatnih sredstev, ker tudi iz poročila je zelo razvidno, da je veliko financiranja. Ampak to seveda sploh ni kritika, še najmanj organizacij, ki tu sodelujejo, ampak kljub vsemu se mi zdi, da je tu rezerva. Veliko je financiranih organizacij, ki imajo neko mednarodno zaledje, manj pa organizacij, ki dejansko tudi prenašajo lahko slovenske dobre prakse v državo razvoja; predvsem na to sem mislila.

Bi pa mogoče še vprašala, ker sem bila tudi soudeležena na zadnjih razvojnih dnevih, ki jih je organiziralo ministrstvo, in tam je bilo s strani tudi zunanjih strokovnjakov, sploh vseh, pravzaprav kar nekako poudarjeno, da več vlaganj v razvojno pomoč, več sredstev potrebuje tudi večjo podporo, ne samo znotraj recimo te hiše, ampak tudi sicer javnosti, in se mi zdi, da se o tem bistveno premalo sliši pri nas. Da, recimo, če si iz krogov, kjer se s tem neposredno ukvarjaš, veš, za kaj gre in kako so zelo uspešni kakšni projekti, ki jih izvajamo ali pa izvajajo organizacije v državah v razvoju, izven tega pa ne. Tudi, recimo, se mi zdi, da je zelo veliko nerazumevanje nekako pozitivnih stvari, ki jih prinaša tudi sodelovanje nevladnih organizacij v teh projektih tudi znotraj te hiše. In bi vas vprašala, kaj nameravate v tem smislu narediti, da se bo o razvojnem sodelovanju več slišalo in da predvsem bodo na pravi način predstavljene pozitivne stvari, ki jih opravijo organizacije, ki se ukvarjajo z razvojnim sodelovanjem. Tudi mogoče, ja, v tej povezavi, kako, če imate kakšno strategijo, kako boste krepili slovenske nevladne organizacije, da bodo lahko konkurenčne in da bodo lahko uspešno nastopale tudi v pridobivanju evropskih sredstev. In kako potem posredno tudi namenjati sredstva za sodelovanje teh organizacij na terenu in vlaganje v skupnosti v državah prejemnicah.

Potem pa mogoče še ena stvar. Sama ste omenila že pri prejšnji točki, da želite okrepiti prisotnost Slovenije na afriškem kontinentu. To je tudi ena od prioritet, kar se tiče razvojnega sodelovanja, in me zanima, na kakšen način nameravate tukaj povečati sredstva, namenjena prav za razvojno sodelovanje v Podsaharski Afriki.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Naslednji se je k razpravi prijavil tudi kolega Stojanovič.

Hvala lepa, predsednik.

Ja, moram reči, smo preučili poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije in ja, se lahko strinjamo, da bi lahko bili bolj velikodušni. Razvojna pomoč, pomagati pač manj razvitim, je seveda pomembna, ampak ker tudi ti mehanizmi na nek način omogočajo boljše pozicioniranje v mednarodni skupnosti, povečujejo naš domet in vplivnost. Hkrati pa je razumljivo, da je v obdobju, ko se Slovenija sooča s posledicami največje podnebne katastrofe v zadnjem obdobju, vendarle potrebno razumeti tudi, da je to zgodba dveh plati kovanca in da moramo biti seveda tudi razumevajoči, da se sredstev namenja morda nekoliko bolj uravnoteženo in uravnovešeno, kar je tudi nekako smiselno. Seveda pa glede na vse svetovne krize, s katerimi se trenutno soočamo, je potreba po taki razvojni pomoči vsakič ali pa vsako leto večja. Podpiram sam tudi dogodek, kot so bili Slovenski razvojni dnevi dnevi. Naše zaveze, da se sredstva povečujejo, da se povečuje obseg BDP, ja namenjen za te razvojne pomoči, pač povečuje se, kot je že prej ministrica dejala. Je pa zagotovo še veliko rezerv, tudi v smislu, da ponudimo možnosti, ne vedno v denarju, ampak tudi v kakšnih znanjih, recimo. Slovenija je zdaj v tem času, ko se soočamo s sanacijo poplav, verjetno kar nekaj znanj tudi na tem področju osvojila, morda lahko tudi pomagamo na kak drug način, ne zgolj v finančnem smislu. Tudi tukaj sledi poziv zasebnemu sektorju, da se pravzaprav bolj intenzivno vključuje v te zgodbe. Mi jim pa potem morda na drugi strani ponudimo kakšno spodbudo, kakšno olajšavo. Tudi Evropa se zaveda, da si pač državljani Evropske unije zaslužimo tudi več, mora pa biti seveda ta humanitarna pomoč in razvojna pomoč učinkovito plasirana. Jaz bi rekel, da je kar spodbudno pravzaprav, hkrati pa je še toliko stvari odprtih, ki jih bomo morali pač v prihajajočem obdobju nasloviti. Tudi strategija, kar se tiče razvojne pomoči, posebej intenzivirana tudi v Zahodni Balkan, pa na splošno v evropski soseščini in pa v Podsaharski Afriki. Kot je prej kolegica dejala, je nekaj, kar pač moramo slediti v prihajajočem obdobju.

Skratka, ja, ko se bomo seznanili s tem, jaz to podpiram. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želi še kdo razpravljati? Gospod Gregorič, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Pred nami je kar lepo poročilo in spodbudne besede, da vsako leto namenjamo več v razvojno pomoč. Jaz bi predlagal, da se v bodoče še več razvojne pomoči nameni, tako kot smo včasih v eni drugi državi že imeli več za štipendiranje tujih študentov iz celega sveta in iz naše okolice, kajti vsak študent, ki pri nas zaključi študij, predstavlja trajno vez z nami, tako za politično sodelovanje kot za ekonomsko sodelovanje. Pozdravljam tudi več ciljanje pomoči za najmanj razvite države, less developed countries, ki jih je samo v Afriki 33, mislim, da pet v Aziji itn. In tu bi mogoče za te najmanj razvite države imeli kakšen standardni paket, ki ga v vsakem primeru lahko lansiramo, in to je izgradnja tipične osnovne šole, ki bi bila kompletno zgrajena s slovenskim znanjem in slovenskim materialom, ki bi od tega, da bi imela vodnjak, od tega, da bi imela sončno elektrarno, da bi bila samozadostna. In jaz mislim, da vsaka od teh najmanj razvitih držav bi povsem sprejela po eno našo osnovno šolo. Ponovno bom rekel, da se seveda še vedno zavzemam za Marshallov plan za Afriko, ki pa bi moral biti v okviru OZN, pri katerem bi bili partnerji in ne nasprotniki ali pa konkurenti ali pa sovražniki celo Amerika, Kitajska, Rusija, EU. Temu bi se lahko pridružili Japonska, Indija in mnogi drugi. Da bi organizirano naredili mrežo železnic, kajti vedeti moramo, da vse kolonialne, večina kolonialnih držav, ne bom rekel, da vse, so v svojih kolonijah gradile nekaj cest, predvsem pa železnic, ampak niso jih pa povezali čez kontinent. Skratka, povezane železnice čez kontinent, ceste, električni vodi, izgradnja univerz, bolnišnic, predvsem pa tovarn in pa kmetijstva. Tako da postane Afrika samozadostna in da ima neke razvojne cilje. Bi pa ob tem tudi opozoril na v bistvu totalen nesmisel - izjemno bogata država po naravni virih je Demokratična republika Kongo. V Kongo zmečemo na nivoju Združenih narodov zadnjih 20 let po 1,2 ali celo več milijarde evrov za peace keeping, za mirovne sile. In kaj imamo - razsuto državo. Bogastvo pa neverjetno, njihov GDP per capita je na nivoju 500 $ na leto, kar je sramota za svet, kajne. In da se ne moremo z vsemi temi razvojnimi pomočmi, ne vem, da se te države ne morejo izviti iz tega začaranega kroga, je res žalostno. Jaz upam, da bi na nivoju Evropske unije z nekim takim Marshallovim planom, če Evropska unija reši Kongo, DRC Kongo, potem se lahko sami financirajo za vse naprej.

Hvala lepa.