Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 62. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena in prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestila o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo so objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 62. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 13. februarja 2024, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 63 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za so glasovali vsi.)

Ugotavljam, da je dnevni red 62. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI S STANJEM NA PODROČJU BOJA PROTI KORUPCIJI V REPUBLIKI SLOVENIJI.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. V zahtevi za sklic izredne seje Državnega zbora s to točko dnevnega reda, ki jo je 6. februarja 2024 vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, je med razlogi za sklic izredne seje navedenih nekaj osebnih podatkov, ki so varovani na podlagi zakona v skladu s prvim odstavkom 104. člena Poslovnika Državnega zbora. Ti podatki širši javnosti niso dostopni, zato prosim, da v uvodnih predstavitvah, pri predstavitvi stališč poslanskih skupin in v razpravi teh osebnih podatkov ne navajate.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Janezu Janši. Izvolite.

Spoštovani gospod podpredsednik, redke predstavnice Vlade, kolegice in kolegi!

Spoštovani davkoplačevalci! Nedolgo nazaj je predsednik Vlade dr. Robert Golob slovenski in delno tudi mednarodni javnosti oznanil, da imajo v koaliciji krizo zaradi korupcije. Nekaj dni kasneje je predsednica druge največje koalicijske stranke, ko je govorila o tem, priznala, da ljudje v Sloveniji živijo vse slabše. Obe izjavi sta bili na široko objavljeni; najbrž ni treba, da tukaj citiram bolj natančne podatke, kdaj in kje. Tako je pravzaprav povod za to sejo, ki smo jo sklicali na to temo, dal sam predsednik Vlade. Zdaj, če sam predsednik Vlade priznava, da imajo krizo v koaliciji zaradi korupcije, potem najbrž ni treba obtoževati opozicije, zakaj je sklicala to sejo. O ostalih razlogih za sklic te seje, ki so navedeni v gradivu, s strani mojih kolegic in kolegov kasneje v razpravi. Jaz bi samo opozoril na nek bistveni rezultat vse te razprave, ki se je odvijala po tem, ko je bilo odkrito, da je Vlada Republike Slovenije iz državne proračunske rezerve razporedila milijone evrov za nakup razpadajoče stavbe, ki naj bi služila za sodno palačo. Poslušali smo s strani predstavnikov Vlade, tudi najvišjih predstavnikov Vlade, da je to neka zadeva, ki je bila podtaknjena s strani strokovnih služb, kasneje se je ost uperila v koalicijsko stranko, ki je vodila ta resor. Ministrica te stranke je najprej krčevito, ognjevito branila ta nakup, na kar je obrnila ploščo, začela obtoževati vse živo okrog sebe, vse kar se je dogajalo potem, ko je ta sporni nakup prišel v javnost, je do neke mere vse to, kar se je dogajalo, do neke mere razčistilo situacijo, tako da nekatere stvari poznamo, nekaterih stvari še vedno ne poznamo, in očitno v interesu tistih, ki imajo škarje in platno v rokah ni, da bi se ta zadeva razčistila, od sedeža NPU, Nacionalnega preiskovalnega urada do Ministrstva za pravosodje, ker je verjetno vsa dokumentacija ali pa večina te dokumentacije je z avtom kakih deset minut, pa v roku enega meseca, pa še nekaj, še noben kriminalist tega urada, ki naj bi to preiskoval, menda ni obiskal ministrstva. Po drugi strani smo doživeli pred leti hiter obisk z odredbo za hišno preiskavo, ko je policija iskala neobstoječo pisarno Andreja Širclja na sedežu stranke, Slovenske demokratske stranke. Sliši se, da je celo bila opravljena hišna preiskava na podlagi prijave enega od poslancev koalicije zoper njegovo bivšo ljubico, ki naj bi ga zalezovala, skratka depolitizirana policija, zelo hitra, ko gre za, ko gre za nekatere stvari, ki vladajoče motijo, ko gre pa za prvovrsten korupcijski škandal, ki ga priznava sam predsednik vlade, pa glejte, nobenega kriminalista na kraju kjer se je zbirala, pa verjetno tudi odkrivala, pa verjetno tudi prikrivala, če so bili tam tudi storilci, kot pravi ministrica, tega spornega nakupa, kjer naj bi šlo tudi za sume številnih kaznivih dejanj, kot smo to poslušali tudi s strani predstavnikov Vlade, ampak vse to je manj pomembno od zaključka, ki ga Vlada ponuja v zvezi s tem. Zaključek, ki se ponuja s strani Vlade in vladne koalicije ob odstopu ministrice ali pa zamenjavi ministrice, pa ob vsem tem, kar se je razčiščevalo je, da je zadeva zaključena s tem, ko je ministrica odstopila. Ona je podpisala pogodbo, je objektivno odgovorna zdaj odstopila, kriminalisti do Ministrstva za pravosodje še vedno niso prišli, se pravi, tam nekje leta 2036 bo mogoče kaka, kak formalni epilog s strani izjemno hitrih pristojnih organov, ko gre za trivialne zadeve in izjemno počasnih, ko gre za velike stvari. Pa je temu res tako? Glejte, jaz tukaj ne branim ministrice, daleč od tega, še posebej glede na to kako je obračala ploščo, ampak ministrica je podpisala to pogodbo potem, ko je Vlada ta projekt dvakrat odobrila. Najprej ga je uvrstila v NRP, nato je še prerazporedila sredstva in bilo je zelo zanimivo poslušati kako naj bi šlo tukaj za drobiž. Zdaj 8 milijonov evrov je seveda malo v primerjavi s celotnim proračunom, o tem nekaj kasneje, je pa 8 milijonov evrov denar s katerim lahko zgradiš šolo in športno dvorano je denar, s katerim lahko zgradiš dva domova za starejše, je denar s katerim lahko zgradiš obvoznico okrog kakega kraja, je denar, s katerim lahko bistveno izboljšaš kvaliteto življenja nekaj tisoč ljudem. To je velik denar, in 8 milijonov je šlo za propadajočo stavbo, večinoma iz državne proračunske rezerve, ob tem pa ravno ta Vlada in ta vladna koalicija predpisuje nove davke in dajatve zato, da se napolni sklad za obnovo po poplavah in s tem se dodatno bremeni davkoplačevalce in gospodarstvo. In to poslušamo od avgusta do konca leta, potem pa pride tisti čas med božičem in novim letom in letijo iz proračunske rezerve milijoni, ne samo za ta nakup, tudi druge podobne stvari so se takrat dogajale, za vse živo. Takrat pa očitno nekateri v Vladi mislijo, da je tukaj več vreč. Vse javne ali pa državne vreče se polnijo iz enega samega vira, in to so žepi davkoplačevalcev. In to je kategorija, ki je v tem primeru absolutno oškodovana. In bistvo vsega tega in osnovni motiv zakaj se dogaja ta seja je, da vladna koalicija zdaj ponuja odgovor, češ, da je možno, da neke službe, pa neka stranka napleteniči neko zadevo, korupcijsko zadevo, in potem Vlada to zadevo dvakrat potrdi, ne da bi bilo nekega checkihnga tukaj, brez tega, da bi nekdo pri zadevi, ki je znana, ki je očitna, ki mora vzbuditi alarmne zvonce pri zadnjemu članu kabineta predsednika Vlade, zadnjemu članu sekretariata, generalnega sekretariata Vlade, kajti 20 let in še več v Sloveniji poteka saga o nakupu ali pa izgradnji sodne palače. Rezervirano je elitno zemljišče blizu centra Ljubljane, na delu ozemlja bivše vojašnice Ljuba Šercerja. Gradbena jama je tam v državni lasti. Trije projekti so bili narejeni in plačani za to. Večkrat se je že poskušala graditi, pa je prišla finančna kriza ali pa epidemija in so bile ovire, ampak zadeva je na nek način pripravljena. In kolikor vem, zdaj sodstvo ne nasprotuje temu, da se tam nekaj zgradi in bi se že lahko zgradilo, če seštejemo, koliko denarja je šlo za najemnine, za različne prostore in pisarne, ki se najemajo po Ljubljani, za različna sodišča. Zanimivo je, da so med tistimi, ki so največji najemodajalci, znana imena s področja pravosodja, odvetništva in tako naprej in da je tukaj močan lobi, ki je tudi seveda zaviral v vseh administracijah, da bi prišlo do rešitve prostorskega problema za slovensko pravosodje. In to je znano. In potem pridejo predlogi, da se kupi neka propadajoča stavba brez parkirišč zato, da se reši ta problem. Zdaj vi trdite, da je to možno, da se je zgodilo, ne da bi komurkoli v tej verigi odločevalcev od Ministrstva za pravosodje naprej, se pravi finančnega ministrstva, ki je moralo prerazporediti sredstva generalnega sekretariata Vlade, kabineta predsednika Vlade samega, predsednika Vlade, ne da bi kjerkoli zazvonili alarmni zvončki, pa bi nekdo vprašal: ja, pa se je to dobro preverilo, pa zakaj kupujemo propadajočo stavbo, če imamo pa projekte, zemljišča, gradbeno jamo, da se ta problem reši. Se pravi, vi trdite, da od Urad ministra za pravosodje naprej nihče ni odgovoren. Recimo, da kupimo to razlago. A veste, katero vprašanje se potem postavi? Koliko takšnih okostnjakov je še v omari te Vlade? Če lahko neke službe naštrikajo neko zadevo, za katero gre iz državne proračunske rezerve, namesto v sklad za obnovo po poplavah, za nakup propadajoče stavbe, v zadevi, ki je očitna, za katero vsa birokracija v Ljubljani ve, koliko takih primerov je še lahko v omarah. S to razlago, videli smo tukaj predsednika Vlade, ki je kazal neko gradivo zadnjič, češ, Vlada ni bila nič obveščena, glejte, na parih listih je bilo to napisano, nobene razlage, nobene cenitve, itn. Glejte, če, če javnosti predate in pristojnim organom to razlago, potem je treba opraviti forenzično preiskavo vseh podobnih prerazporeditev sredstev, vseh takšnih nakupov, ker ni nobene garancije, da je pri ostalih zadevah pa ta checking deloval. Jaz mislim sicer, da ni na svetu finančnega ministra, ki prej, preden predlaga prerazporeditev iz državne proračunske rezerve 6 ali pa 7 milijonov evrov, ne pokliče predsednika Vlade pa ga vpraša, mislim, če je to nekaj, kar, kar pije vodo, še posebej pa ne v državi, ki je bila katastrofalno prizadeta z ujmo avgusta in kjer se dvigajo davki in prispevki zato, da zdaj napolnimo sklad za obnovo. Če pa verjamete finančnemu ministru, da ni, da ni obvestil predsednika Vlade prej, da nihče nad njim za to ni vedel prej, preden je Vlada sploh dvakrat o tem odločala, oprostite, potem priznavate, da imate Vlado, v kateri se ne ve, kdo pije in kdo plača. Oziroma vemo, kdo plača, ne - plačamo davkoplačevalci. Kdo pa pije ob vsem tem pa pač nekaj se je že razvedelo, nekaj se pa še očitno bo. Torej jaz predlagam tukaj, da tudi sama koalicija glede na to, da nekaj časa bo to še na žalost vladajoča oblast, resno razmisli o tem, kakšno razlago te, bom rekel, korupcijske afere prodaja javnosti in pristojnim organom. Prav vse, kar je bilo narejeno v zvezi s finančnimi prerazporeditvami, nakupi, investicijami, je sumljivo, če lahko nekaj uradnikov pa generalni sekretar ene stranke spravi skozi zadevo za 8 milijonov. Torej predlagam, da se s tem ukvarjate, ne s tem kdo je kupoval pa prodajal orožje pred 30 leti - ja, slovenska vlada, Ministrstvo za obrambo. Jaz sem bil minister za obrambo. Mi smo kupovali, menjavali in prodajali orožje za to, da smo lahko kupili novega in boljšega, in to zato, ker so nas razorožili na sam dan, ko je prisegala prva Demosova vlada, in to z veliko vlogo in pomočjo nekoga, ki vam še vedno postavlja nove obraze: Milana Kučana. Njega vprašajte, zakaj je bilo treba kupovati orožje.

Hvala lepa.

Hvala.

Predlog priporočila je na 17. nujni seji 20. februarja 2024 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za pravosodje. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici gospe Andreji Živic. Izvoli.

Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani.

Predlogu, Odbor za pravosodje je na 17. nujni seji dne 20. 2. 2024 obravnaval Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s stanjem na področju boja proti korupciji v Republiki Sloveniji, ki ga je v Državnem zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predloga priporočila izpostavil izjavo predsednika Vlade generalni direktorici Unesca, kar po mnenju predlagateljev pomeni, da je predsednik Vlade najbolj odgovoren za korupcijo. V nadaljevanju je izpostavil in obširno obrazložil nekaj - po mnenju predlagateljev - praktičnih primerov koruptivnih in klientelističnih ravnanj. Zaključil je, da je predlagatelj vztrajno na predlaganih priporočilih in predlagal, da se sprejmijo, sprejmejo. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi pisnega pravnega mnenja izpostavila, da je predlagatelj predlog priporočila razdelil na več vsebinskih točk, pri čemer se s 1. točko predlaga mnenje Državnega zbora Republike Slovenije o tem, kako bi Vlada morala delovati, z drugo do 5. točko pa poziv k Vladi k določenemu ravnanju. V skladu s 111. členom Poslovnika Državnega zbora, Državni zbor predlaga ukrepe za delo državnih organov, organizacij in posameznikov, ki opravljajo javne službe ali izvršujejo javna pooblastila. Pri tem je treba v skladu z načelom pravne države, 2. člen Ustave in načelom delitve oblasti, drugi odstavek 3. člena Ustave, upoštevati da lahko Državni zbor drugim organom predlaga le tiste ukrepe, ki sodijo v pristojnost posameznih organov in pri tem spoštovati njihovo ustavno ali zakonsko določeno samostojnost in neodvisnost pri izvrševanju teh pristojnosti. V pravno naravo priporočila kot akt Državnega zbora, je torej vgrajena omejitev, da ukrepov, ki niso v pristojnosti naslovnika ne more predlagati. Glede na ustavno in zakonsko ureditev delovanja Vlade se podobno vprašanje kot pri 1. točki predloga priporočila zastavlja tudi v zvezi z 2. točko predloga priporočila. Ta vsebuje poziv Vladi, da razmisli ali je še primerna za opravljanje funkcije skladno s prisego iz 113 v zvezi s 104. členom Ustave. Ne glede na sklicevanje na koruptivno in klientelistično ravnanje pri konkretiziranem nakupu nepremičnine, je poziv k takemu razmisleku nejasen, saj v zvezi z delovanjem Vlade kot državnega organa, ki je nosilec izvršilne veje oblasti v državi, poseben institut samo ocenjevanja organa v veljavnem pravnem redu ni poznan in posledično ni pravno urejen, zato takega poziva ni mogoče razumeti kot ukrep za delo Vlade, s tem pa po mnenju Zakonodajno-pravne službe tudi 2. točka predloga priporočila ne ustreza namenu priporočila kot akta Državnega zbora. Priporočilo kot akt Državnega zbora je politične narave in ni pravno zavezujoče, zato tudi ni mogoče doseči njegove izvršitve. Prav tako ni pravni akt, ki bi državnemu organu na katerega se nanaša, nalaga obveznost, da ravna na določen način. Vsebina predloga priporočila, ki se nanaša na že sprejeto priporočilo v zvezi z bojem proti korupciji v Republiki Sloveniji, po mnenju Zakonodajno-pravne službe predstavlja dejansko dopolnjevanje sprejetega priporočila z naknadno določitvijo rokov za izvedbo posameznih ukrepov, kar pa s sprejetjem tega predloga priporočila ni mogoče doseči.

Predstavnica Ministrstva za pravosodje je predstavila pisno mnenje Vlade in poudarila, da podpirajo mnenje Zakonodajno-pravne službe k predlogu priporočila. Uvodoma je poudarila, da bi z obravnavo predlaganih točk predloga priporočila lahko prišlo do t. i. podvojitve delovanja nadzorne funkcije Državnega zbora, saj je bistveni del tematike iz predloga priporočila namreč že, je namreč bil že obravnavan na seji državnega telesa, nujni seji Komisije za nadzor javnih financ. itn. Vlada v Državnem zboru predlaga, da se točke predloga priporočila ne sprejmejo, saj po svoji vsebini ne ustrezajo pristojnostim Državnega zbora.

Predstavnica Ministrstva za notranje zadeve je poudarila, da Ministrstvo za notranje zadeve namenja posebno skrb raziskovanju in pregonu korupcijskih kaznivih dejanj in v ta namen pripravlja tudi novo resolucijo o preprečevanju kriminalitete, v okviru katere je tudi poglavje o gospodarski kriminaliteti in korupciji. V razpravi je predstavnik predlagatelja podal nekaj dodatnih pojasnil in k tem že izpostavljenim primerom in pozval poslance, da podprejo tako obravnavani predlog priporočila kot tudi njihov zakonski predlog za preprečitev omejitev korupcije v zdravstvu. Koalicijski poslanci so glede na podana opozorila Zakonodajno-pravne službe k predlogu priporočila nasprotovali. Opozorili so na pomen ničelne tolerance do korupcije in pri tem izpostavili tudi več odmevnih primerov, v katere so bili vpleteni pripadniki oz. somišljeniki politične stranke predlagatelja. Odbor je nato v skladu s 171. členom ob smiselni uporabi 128. člena Poslovnika Državnega zbora, glasoval o vseh točkah predloga priporočila, skupaj jih je s 5 glasovi za ter 9 proti, ni sprejel. Ker točke predloga priporočila niso bile sprejete, je na podlagi razlage Komisije za Poslovnik v zvezi z 61. členom Poslovnika Državnega zbora z dne 9. 12., obravnavana predloga priporočila Vladi Slovenije v zvezi s tem stanjem na področju boja korupcije na matičnem delovnem telesu končana. Hvala lepa.

Hvala. Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, dr. Dominiki Švarc Pipan, ministrici za pravosodje, ki opravlja tekoče posle. Izvoli.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Že včeraj smo na Odboru za pravosodje obravnavali temo, ki je vselej aktualna in vselej pomembna. Vselej je pomembno o njej razpravljati, zato resnično ni važno kdo in kdaj jo skliče in nikoli ni dovolj razprav na to temo, zlasti takih, ki jim lahko prisluhne tudi javnost. Vendar pa je, kot je bilo povedano že v mnenju Zakonodajno-pravne službe in tudi v pisnem odzivu Vlade s priporočili, ki so predlagani Državnemu zboru s strani predlagatelja marsikaj narobe, kot smo v odzivu Vlade zapisali in kot je izpostavila tudi Zakonodajno-pravna služba, prvi dve točki priporočil v resnici niti po vsebini niti po dikciji nista priporočili. Uvajata, oziroma priporočata na nek način, pozivata vlado k nekakšnemu samoocenjevanju, in pozivata vlado, kako naj bi ravnala v določenih primerih, kar lahko pomeni tudi poseg v izvorne pristojnosti Vlade, da vodi državno upravo in izvaja izvršilne pristojnosti. Glede 3., 4. in 5. točke je Vlada v pisnem odzivu, podobno kot Zakonodajno-pravna služba, prav tako opozorila, da gre po eni strani za podvajanje priporočil, ki so že bila sprejeta v Državnem zboru na predlog koalicije v novembru in ki jih Vlada v vseh njenih dimenzijah tudi že izvaja, o čemer lahko več spregovorimo kasneje v razpravi. Hkrati pa ta tri priporočila pravzaprav na nek način že sprejetim priporočilom iz novembra postavljajo sedaj neke roke, tako da gre tudi tukaj za nekoliko nenavadno prakso. Vendar je to podrobneje in učinkovito obrazložila že Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. V resnici pa je bilo danes iz uvodnega nagovora predlagatelja zelo jasno razvidno, da danes pravzaprav ne gre za sklic izredne seje o boju proti sistemski korupciji, ampak gre za izredno sejo inkorporirano interpelacijo ministrice za pravosodje zaradi objektivne odgovornosti ob nakupu stavbe na Litijski cesti. Objektivno odgovornost, ki sem jo kot ministrica za pravosodje že sprejela in odstopila in predsednik te Vlade je moj odstop še isti dan, da ne rečem še isto uro, poslal naprej v Državni zbor in že naslednji dan se je Državni zbor, tako kot predvideva pravni red Republike Slovenije z mojim odstopom tudi seznanil. Za razliko od kakšnega drugega ministra kakšne druge vlade, na primer ministra Hojsa, ki v času prejšnje Janševe vlade nepreklicno odstopil, čeprav pravni red Slovenije ne pozna razlike med nepreklicnim in preklicnim odstopom, niti si ne znamo predstavljati, kaj naj bi to pravzaprav bilo. In na to je ta isti predsednik Vlade, ki danes predlaga to sejo z očitno eno tematsko točko, ta odstop, nepreklicni odstop, držal v predalu do konca mandata v popolnem in jasnem nasprotju s Poslovnikom Državnega zbora, ki od predsednikov vlad terja, da odstop, ko prejmejo pisno izjavo, nemudoma oziroma v sedmih dneh pošljejo v Državni zbor.

Sicer pa je bilo glede nakupa stavbe na Litijski povedanega ogromno. Sama sem razkrila vse ključne dimenzije tega posla, sprejela politično objektivno odgovornost in odstopila. Predvsem pa za razliko od številnih drugih tovrstnih afer nisem dopustila, da se le-ta pomete pod preprogo, temveč sem ključne obrise spornih političnih, poslovnih in tudi kadrovskih praks, ki se očitno ponavljajo že zadnja desetletja, obelodanila javnosti preko medijev, na seji Komisije za nadzor javnih financ in tudi včeraj na Odboru za pravosodje. Na vsako, še tako neprijetno vprašanje sem in bom vedno še pripravljena odgovoriti. Morda pa je ravno to problem, da se obrisi teh praks, te netransparentne pajčevine, kot sem to označila ob svojem odstopu v petek, obelodanjajo javnosti. Kajti, do sedaj so praviloma ministri ali druge odgovorne osebe na vrhu ministrstev in drugih inštitucij tiho odhajale, nihče v operativnem delu poslov ni odgovarjal, ostajali so na svojih mestih in tovrstne prakse so se, ne motim, nadaljevale. Zato je gotovo prikladno sklicati današnjo izredno sejo in ob tem v uvodnem nagovoru večkrat pokazati s prstom kar na celotno Vlado in na predsednika Vlade, ki naj bi bila ključ konspiracije pri nakupu te stavbe, čeprav je bilo že tudi večkrat jasno povedano in dokumentarno dokazano, da so te odločitve tako mene kot ministrice, kot tudi celotne Vlade temeljile na prirejeni projektni in investicijski dokumentaciji, na prikrivanju informacij in tako naprej. Vse to sem že obelodanila javnosti. Torej, gre za prevaro dokazano. Res pa je, da se je ta prevara izkazala šele konec januarja, ko so na ministrstvu po menjavi prejšnjega generalnega sekretarja končno upali spregovoriti tudi drugi sodelavci in sodelavke, ki jim je bilo do tedaj prepovedano komunicirati z ministrico in vodstvom ministrstva in ki si zaradi težkih pritiskov, degradacij in tako naprej tudi niso upale spregovoriti. Pomenljivo je, da so upali spregovoriti po menjavi generalnega sekretarja. Gotovo je prikladno fokus dajati na vrh državne uprave, na ministrico, ki je sicer objektivno odgovornost tudi sprejela - in jo bom vedno sprejemala -, in predsednika Vlade ter celotno Vlado, kajti s tem se gotovo vsaj pred javnostjo lahko začne odvračati pozornost od tistih, ki so posel vodili operativno in ki so sodelovali v tem prirejanju dokumentacije - to pa so odgovorne osebe služb sekretariata, ki so posel vodile. In vse to je dokumentarno dokazljivo. Gotovo je to prikladno tudi zato, ker so na operativni ravni med glavnimi akterji bili tudi vidni predstavniki prejšnje Vlade Janeza Janše, zlasti gospod Simon Starček, ki je bil nekoč začasni direktor in kasneje drugi človek Fursa in ki je bil operativni vodja, odgovoren za ta projekt, gospod Trček na ministrstvu ostaja. Sama odhajam, vendar verjamem, da se te zgodbe ne bo dalo kar tako pomesti pod preprogo in da fokus ne sme biti samo na vrhu, zlasti kadar vrh ni zavestno odgovoren oziroma vključen v sporne prakse. In to se bo s časom, spoštovane poslanke in poslanci, vsekakor izkazalo.

Gotovo je prikladno, da to sejo predlagatelj skliče ravno v tem času s takim namenom, tudi zato, da se odvrne pozornost od dejstva, da je prav prejšnja Vlada, pa ne samo prejšnja, Janševa Vlada, tudi druge vlade Janeza Janše, storila vse, kar bi se dalo storiti, da uniči ali pa vsaj paralizira učinkovitost delovanja sistema organov, odgovornih za odkrivanje, preiskovanje in pregon korupcijskih praks. Da je ta Vlada, prejšnja, Vlada Janeza Janše, sistemsko spodkopavala položaj, neodvisnost in ugled tako policije kot tožilstva in sodstva, je jasno vsakomur. Ta Vlada, ko je prišla na oblast, je že v prvih dneh reverzirala določene sporne prakse. Med njimi so bili: blokada imenovanja državnih tožilcev, kjer je blokirala tudi vse nadaljnje razpise za kar dve leti. Prejšnja Vlada je med epidemijo za 30 % neustavno znižala plače tožilcev, kar je Ustavno sodišče ugotovilo. In ta Vlada je to krivico tudi popravila. Na ta način je praktično sestradala, sistemsko in sistematično sestradala državno tožilstvo, ki je ključno za učinkovit pregon korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala. Enostavno tožilcev v državi primanjkuje, so podplačani in izčrpani. Kaj boljšega, zato da se zagotovi, da sporne prakse ne bodo doživele pravih epilogov! Prejšnja Vlada je tudi blokirala imenovanje tožilcev kar v Evropski urad javnega tožilca. Tudi to je zelo zanimivo. Zaradi tega je prejšnja ministrica pod to Vlado, gospa Kozlovič, iz načelnih razlogov odstopila. Spreminjala je zakonodajo in predpise na način, da je državno tožilstvo podrejala policiji, hromila učinkovitost preiskovalnih postopkov, na način, da je zahtevala, da tožilec zgolj pisno usmerja delo policije. In tako naprej. To je tudi edina stranka, predlagatelj, torej SDS, ki pravzaprav kategorično nasprotuje krepitvi neodvisnosti sodstva. Nasprotuje strukturnim spremembam, ki bi zagotovile neodvisnost pri imenovanju sodnikov. In tega je še mnogo, vendar gotovo bo razprava omogočila pogovor tudi o tem.

Upanje mene osebno, kot ministrice v odstopu in kot dela te Vlade, je, da bo ta razprava danes osredotočena na potrebne sistemske spremembe, kajti če kdaj, je zdaj pravi čas, da se tega resnično lotimo pogumno, neomajno in sistemsko. In če kaj, je ta afera na Litijski, ki sicer poskuša biti danes fokus te debate, pa ne bi smela biti, zgolj kaže na to potrebo in zgolj daje upanje, da prav zaradi tega, kar se dogaja pred očmi javnosti, ne bo te zgodbe konec in ne bo šlo vse naprej, tako kot je šlo do sedaj.

Hvala lepa.

Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanski demokrati, zanjo mag. Janez Žakelj. Izvoli.

Najlepša hvala, podpredsednik, za besedo. Spoštovane predstavnice in predstavniki Vlade, kolegice in kolegi, spoštovani davkoplačevalci.

Korupcija je težava, ki se žal pojavlja v vseh državah ne glede na njeno stopnjo razvoja. Pojavlja se tako v manj razvitih državah kot tudi v bolj razvitih državah zahoda, ki imajo že vzpostavljene regulatorne in zakonodajne sisteme za njen pregon. Korupcija je v Sloveniji stara vsaj toliko kot je stara naša država. Prvič je svoje korenine pognala kmalu po osamosvojitvi, ko je ostala nerazčiščena t. i. afera vseh afer. Korupcija namreč nima politične barve in se ne giblje po ravni črti, enkrat skoči iz leve, drugič pa iz desne strani, odvisno, katera opcija je dlje časa na oblasti. Eni imajo tako več možnosti, da se spoprijateljijo z njo, drugi manj, brez skušnjave pa ne ostane nihče. Skušnjava pa je večja za tisto opcijo, ki je dlje na oblasti, za tiste ljudi, ki so večkrat okusili slast vladanja kot predsedniki vlad ali strank. Za te korupcija predstavlja še večje tveganje. V naši državi imamo vse inštrumente za pregon korupcije, kljub temu pa se korupcija še vedno preganja premalo učinkovito in prepočasi. Temu pritrjuje tudi indeks zaznave korupcije Transparency International, ki za Slovenijo v zadnjih letih ne beleži napredka pri pregonu koruptivnih dejanj.

V Sloveniji imamo organe pregona, ki imajo v skladu z Zakonom o kazenskem postopku in z drugimi zakoni ustrezna orodja, da jim omogočajo ter jim celo nalagajo pregon teh kaznivih dejanj. Za pregon korupcije so torej v prvi vrsti zadolženi organi pregona, torej policija, tožilstvo in na koncu sodstvo - sodstvo, ki odloča, kdo je kriv in kdo ne. To so edini učinkoviti in zanesljivi načini, s katerimi se preganja in ugotavlja ta kazniva dejanja, vendar pa je delo naših organov pogosto res neučinkovito. Nedopustno je, da ostanejo sumi korupcijskih ravnanj neraziskani, da zadeve zastarajo, da zadeve padejo zaradi postopkovnih napak. Ni čudno, da korupcija cveti, če imamo na oblasti predsednika Vlade, ki se vmešava v delo policije in se izogiba pričanju pred preiskovalno komisijo in pred Knovsom, kjer bi lahko pojasnil tudi naslednje besede nekdanjega v. d. direktor..., generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, citiram: "Diskreditacije, manipulacije in laži ter dokončna profesionalna likvidacija so rezultati akcij, ki jih vladajoča politika s pomočjo poslušnih birokratov različnih državnih organov in v sodelovanju z Vladi naklonjenimi mediji vodi zoper mene in bivšo ministrico že več kot leto dni, posebej intenzivno pa je prav od pričanja oktobra 2023. Zastrašujoče in zaskrbljujoče je dejstvo, da sva vsega tega deležna zgolj zato, ker sva v demokratični državi opozarjala na nepravilnosti in zlorabe politične oblasti". Kako naj imajo kazniva dejanja posledice, kako naj državljani verjamejo, da se zločin ne izplača, kdo se bo še upal izpostaviti, če pravna država ne zaščiti žrtev, keer vladajoča politika v spregi s tistimi državnimi organi in mediji, ki bi morali biti braniki pravne države, počno ravno nasprotno? Tatovi kričijo: "Primite tatu!". V Novi Sloveniji smo zaskrbljeni, ker se najvišji predstavniki oblasti skrivajo z različnimi procesnimi postopki. Ker se očitno bojijo resnice, rajši preganjajo in obračunavajo posameznike, tudi z zlorabami državnih organov in medijev. Kdor ima čisto vest, se samo ob bežnem poročanju o sumu korupcije umakne, da lahko organi pregona nemoteno delajo. Ko pa so najvišji predstavniki Vlade najdeni s prsti v marmeladi, se igrajo preiskovalce lastnih nečednosti, predsednik Vlade pa nič. S tovrstnimi manevri po našem mnenju odvrača pozornost od svoje neučinkovitosti in ravnanje po sistemu za koga pa, če ne za predsednika Vlade je nevarna igra. Igra je nevarna tudi zato, ker se pred očmi državljanov razkraja pravna država. Novembra 2023 je koalicija svoji vladi predlagala, da pripravi resolucijo, zakonske predloge ter analize pojava korupcije, sedaj podobno predlaga stranka SDS. V Novi Sloveniji smo mnenja, da za konkretno preganjanje korupcije potrebujemo na prvem mestu odgovorno politiko in njeno jasno odločitev, da bo korupcijo izkoreninila. Očitno je, da se do sedaj nobena vlada ni lotila sistematičnega zatiranja korupcije. Politika raje kaže s prstom en na drugega, namesto da bi ustvarila pogoje za neodvisno delovanje organov pregona in sodstva, ki so lahko edini učinkoviti pri kaznovanju koruptivnih dejanj. Ob poznavanju razmer naj končam z mislijo, psi lajajo, karavana gre dalje. Žal.

Hvala. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Jani Prednik. Izvoli.

Spoštovani podpredsednik, Poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade.

Vsi prisotni v tej dvorani, se zavedamo, da je korupcija zaznaven problem. Vsi se tudi zavedamo, kakšne so posledice korupcije in kako korupcija vpliva na kakovost našega življenja. Morda je na našo veliko žalost mogoče celo skleniti, da je korupcija del naše kulture. Preveč je že bilo primerov v preteklosti, ki niso nikoli dočakali sodnega epiloga, čeprav je vsem bilo jasno vse. Namenoma ne želim poimensko izpostaviti posamičnega primera, ker si že dolgo več ne delam utvare, da so člani ene politične stranke vsi koruptivni, člani druge politične stranke pa vsi pošteni. Korupcija, spoštovani in spoštovane, ima ime in priimek. To so tisti, ki jih je potrebno odkriti in jih ustrezno tudi sankcionirati. Priznajmo si, da kot država pri odkrivanju in preprečevanju korupcije žal nismo uspešni, zato se ne smemo čuditi, da je zaupanje v politiko in organe odkrivanja ter pregona takšno, kot je. Nad diskurz slovenske družbe se je v zadnjih tednih zopet zgrnil nov oblak dvoma. Dvoma v politiko, dvoma v integriteto Ministrstva za pravosodje in dvoma v njeno vodjo. Da, tudi dvoma v stranko Socialnih demokratov ter njeno vodstvo. Naj pa tukaj zdaj povem, da je isti dvom pestil slehernega izmed nas, ki v slovenskem prostoru zastopa vrednote socialne demokracije. Vendar se nismo utapljali v dvomu križem rok in predvsem tega položaja nismo sprejeli. Zakaj? Prvič, ker je med nami ničelna toleranca do korupcije. Drugič, ker se proti korupciji ne bori tako, da se s prstom kaže na druge, in tretjič, ker korupcija preprečuje vzpostavitev družbe, ki je dobra za vse. Zaradi vsega tega je bil razrešen generalni sekretar na Ministrstvu za pravosodje, zato smo tudi pozvali ministrico za pravosodje k odstopu, zato je odstopil glavni tajnik Socialnih demokratov in zato smo sklicali izredni volilni kongres, kjer bomo izvolili novo vodstvo stranke. Socialni demokrati z bojem proti korupciji mislimo resno. Za nas to niso zgolj prazne besede, mi to dokazujemo z dejanji, pa naj bo še tako boleče za nas. Zakaj, že? Zato, ker gre za kredibilnost in brez kredibilnosti v politiki ne moreš in ne smeš obstati. Zato je vodstvo stranke napovedalo tudi kolektivni odstop. Pozor, pa ne iz krivdnih razlogov, temveč iz razlogov ohranjanja najvišjih standardov integritete ne glede na ceno, ki jih visoki standardi terjajo, in ne glede na to, v kateri valuti je njihova cena izražena. Glavni tajnik Socialnih demokratov je odstopil, ko se je pojavil dvom v njegovo integriteto. Odstopil je, ne ker bi kdo to od njega zahteval, ampak ker je ocenil, da je prav, da se brez, ponavljam, brez njegovega vmešavanja, do razjasnitve kakršnegakoli dvoma neodvisno in brez vplivov razišče tudi njegova vloga. In tisti, ki trdite, da smo ministrico pozvali k odstopu, da bi pometli pod preprogo, se močno motite. Vemo, da je tisti, ki je obdolžen kaznivega ravnanja v Republiki Sloveniji načeloma velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Vsi osumljeni, tudi v tej zgodbi, pa bodo imeli možnost, da svoje ime v okviru postopka operejo, če so seveda res nedolžni, tudi tisti, ki so se v tem primeru odločili, da bodo lastna ravnanja preiskovali kar sami. Stališče Socialnih demokratov je jasno, odkriva, preganja in sodi naj tisti, ki je za to pooblaščen. Politične stranke pa imamo drugo odgovornost oziroma dolžnost, in sicer, da ko se pojavi sum koruptivnega ravnanja znotraj lastnih vrst, da tega ne skrivamo, ampak pokažemo kulturo in držo brezkompromisnega zavračanja korupcije. In priznam, težko je, je pa nujno in edino pravilno. Želel bi si, da bi vse politične stranke skupaj ugotovile, da prostora za korupcijo med nami ne sme biti.

In v luči vsega povedanega in skozi prizmo stanja na področju boja proti korupciji v Republiki Sloveniji smo Socialni demokrati znotraj stranke sprožili proces, katerega rezultat bodo, prvič, konkretni predlogi za okrepitev neodvisnosti organov. Drugič, večja opolnomočenost policije, tožilstva in komisije za preprečevanje korupcije. Tretjič, predlog zakona o vračilu protipravno pridobljenih javnih sredstev. In četrtič, sprememba zakona o kazenskem postopku, da bomo preprečili zastaranje najhujših kaznivih dejanj. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da zaradi uspešnih procesnih manevrov obrambe, primeri pred sodišči, žal, zastarajo.

In dovolite mi, da zaključim z osebnim priznanjem, za katerega pa bi si upal trditi, da je kolektivno. Kolektivno zato, ker vsi Socialni demokrati, članice in člani čutimo breme povezano z afero, čeprav vanjo nismo vpleteni. Če pa je kakšen posameznik vpleten v to afero, pa želimo, da odgovarja za to v polni meri. Zadnji dnevi, priznam, so bili za nas izrazito naporni. V članstvu vre od želje po preobrazbi. Številni me tudi zaustavljajo na ulici in me sprašujejo, zakaj smo tako brutalno iskreni, saj tudi druge stranke imajo afere. Sprašujejo me tudi, zakaj tako brezkompromisni obračun in ali se ne bojimo, da nam bo ta iskrenost škodovala? In isto kot odgovorim njim, sedaj stojim pred vami in vam povem, gre za vse ali nič. Mi zaupamo organom pregona. Če ali ko bodo ugotovili, da so posamezni člani Socialnih demokratov vpleteni v kakršnokoli korupcijsko afero, bomo zarezali in počistili, sicer socialne demokracije v Sloveniji ne bo več.