Lepo pozdravljeni. Pozdravljam vse članice in člane Odbora za pravosodje, gospo kandidatko za ministrico ter ostale prisotne.

Pričenjamo 18. nujno sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: mag. Darko Krajnc, ki ga nadomešča mag. Dejan Premik, ter magi. Urška Klakočar Zupančič, ki jo nadomešča magistra Nataša Avšič Bogovič. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev, oz. za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDSTAVITEV GOSPE ANDREJE KATIČ, KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA PRAVOSODJE, KI JE V IMENOVANJE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLAGA PREDSEDNIK VLADE.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, oz. ste ga poslanke in poslanci prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. Torej vabili smo kandidatko in sicer kandidatka se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavila Odboru za pravosodje kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjala na vprašanja članic in članov. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidatke, ki ga bo v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika poslala predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Uvodoma torej prosim gospo Andrejo Katič, kandidatko za ministrico za pravosodje, da se predstavi Odboru za pravosodje. Izvolite, prosim.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica. Spoštovani članice in člani Odbora za pravosodje in spoštovani vsi prisotni, ki nas spremljate! Naj na kratko v uvodu povem nekaj besed o sebi za tiste, ki se še nismo srečali v teh prostorih. Priznam, da odločitev, da sem danes tukaj pred vami kot kandidatka za pravosodno ministrico, ni bila lahka. Vsi smo iz medijev spremljali dogajanja zadnjih dveh mesecev, v takšnih okoliščinah sprejeti kandidaturo za vodenje ministrstva terja globok razmislek, ki pa res ni smel trajati dolgo. Predvsem pa je k temu botroval tudi zelo iskren pogovor s predsednikom vlade. Naj na začetku povem, da ne morem obljubljati čudežev. Zavedam se tudi, da v kolikor mi boste naklonili podporo, da imam zelo omejen čas do konca mandata, prav zato ne želim obljubljati, temveč poudariti realno izvedljive zadeve. Prizadevala si bom za odlično sodelovanje s sodno vejo oblasti, z vsemi drugimi deležniki, in če bi izbrala besede in izpostavila na primer sodstvo, bi uporabila naslednje besede, da bo vodilo mojega dela, nič v sodstvu brez sodstva. Ne bi želela soditi o aktualnih problemih, z njimi sem, kot sem že večkrat povedala, seznanjena zgolj iz objav v medijih, s tem pa se bom ukvarjala, ko bo narejena uradna primopredaja, ko me bo moja predhodnica seznanila tudi z vsemi poročili, ki jih je sama pripravila in na podlagi teh ugotovitev bom sprejela tudi nadaljnje potrebne ukrepe. Zaupam pa v pristojne organe, da bodo v čim krajšem možnem času opravili svoje delo in da bo javnost z njihovimi ugotovitvami tudi seznanjena. Sama pa že vnaprej zagotavljam transparentno delovanje, poslovanje in seznanjanje vseh zainteresiranih medijev z vsemi relevantnimi odločitvami v najkrajšem možnem času v skladu seveda z določili zakona, kar hočem povedati, je, da ne bom pometala pod preprogo, ampak bodo vsi podatki na voljo vsem.

Naj pa tudi, preden preidem h konkretni vsebini, komentiram objavljene informacije v enem izmed medijev, da se je pregrešno draga obnova na sodišču v Jesenicah pričela z mojim podpisom. Res je, da smo že takrat se zavedali stanja v vseh krajih Slovenije, kjer so sodišča, v kakšnem stanju so posamezna sodišča, ampak odločitev o javnem naročilu v postopku je bila sprejeta junija 2022. Prav tako bom tudi tukaj povedala, kar je bilo vodilo tudi pri mojem preteklem delu, da ne bom komentirala objav, odločitev pravosodnih deležnikov, četudi bi bilo to kdaj zelo zaželeno, všečno, četudi bi zaradi tega požela veliko odobravanje javnosti. Sama menim in verjamem, da tudi vi, spoštovane članice in člani odbora, da je sodstvo, tožilstvo, tudi policija, da naj opravljajo svoje naloge samostojno, neodvisno, skladno z Ustavo, z zakonom, z mednarodnimi standardi. Večkrat sem že sicer prejela neodobravanje nekaterih, ker nisem hotela kritizirati delo deležnikov niti ne drugih resorjev, ampak naj povem tudi tukaj, tako bom počela tudi v bodoče.

Naj kot podkrepitev tej moji odločitvi pa izpostavim sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Bavčar proti Sloveniji, ki opozarja tudi na posebno politično funkcijo ministra za pravosodje, da je v konkretnem primeru minister, pristojen za pravosodje, par excellence, utelešal politično oblast, odgovornost za organizacijo in pravilno delovanje sodišč, zato bi moral biti še posebej previden, da ne bi izrekel ničesar, kar bi lahko dajalo vtis, da želi vplivati na izid postopka pred višjim sodiščem. Ko sem prišla v prejšnjem mandatu na Ministrstvo za pravosodje, sem preklicala vsa dana pooblastila. Ne zaradi tega, da ne bi zaupala bodočim sodelavkam in sodelavcem, ampak predvsem zaradi tega, ker sem želela vedeti katera so ta izdana pooblastila, predvsem pa za to, da lahko vidim, katera znanja in kompetence imajo posamezni sodelavci in sodelavke. Lahko pa se tudi pozanimate, da sem tudi v primeru vodenja generalnega sekretariata nekako ohranila kontinuiteto s prejšnjim mandatom, in da sem prosila in tudi uspela pri vsej svoji prošnji, da so najodgovornejši ljudje iz prejšnjega mandata sodelovali tudi pri opravljanju najodgovornejših nalog mojega mandata. Ne pozabimo pa, da je bilo v tem mandatu kljub vsemu kar se je pojavljalo v javnosti, na Ministrstvu za pravosodje narejeno zelo zelo veliko dobrega, in da mogoče zaradi teh afer pozabljamo, res da bodo te afere dobile epilog z zaključkom postopkov organov za pregon kaznivih dejanj, ampak rada bi poudarila tudi to kar je bilo narejeno dobrega na Ministrstvu za pravosodje. Zato bi izpostavila, da je bilo za namen odprave zaostankov in enostavnejšega odločanja v upravnih zadevah, uvedeno odločanje sodnika posameznika, da so bili zaščiteni upravitelji oziroma tako imenovani žvižgači v javnem in zasebnem sektorju z vpeljavo varnih kanalov in tako zavarovani pred povračilnimi ukrepi, da je bilo okrepljeno varovanje osebnih podatkov, da je bilo z zakonom omogočeno, da ljudje dobijo povrnjen denar za globe, izrečene na podlagi neustavnih odlokov iz časa epidemije, in da v postopkih zaradi insolventnosti so poenostavljeni postopki, povečana njihova učinkovitost, da so odpravljene nekatere anomalije, predvsem pa, da je okrepljen položaj delavcev v teh postopkih. Mnogi izzivi pa še ostajajo, vendar verjamem, da obstajajo tudi rešitve.

Da bodo zaživele v praksi in pomagale ljudem v postopkih, da bomo pravno državo tudi resnično približali ljudem, bom seveda, spoštovani poslanke in poslanci, če mi boste naklonili zaupanje, potrebovala vašo pomoč. Sama vidim Državni zbor, kot me je učil tudi cenjeni kolega Miran Potrč, kot prostor, kjer poslanke in poslanci skupaj s strokovnimi sodelavci še izboljšajo zakonodajo, ki jim je dana v odločanje.

Najprej, če grem vseeno na vsebino, naj razjasnimo glede nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Strinjam se, kot sem že rekla, da je potrebno priti zadevi do dna. Zadevo raziskujejo pristojni organi in polno zaupam v njihovo delo. Sama ne bom s prstom kazala na nikogar. Smotrnost nakupa bom lahko komentirala, ko bodo znani zaključki preiskave, in če bo zadeva na sodišču, bo nakup stavbe dobil tudi svoj epilog. In če se je kdo pri tem okoristil, mora za to tudi odgovarjati.

V nadaljevanju pa bi želela povedati več o Ministrstvu za pravosodje, pa tudi o ljudeh, o javnih uslužbencih, katerim je potrebno izkazati zaupanje in spoštovanje. Kot bivša pravosodna ministrica vem, kot sem že večkrat povedala, da so na Ministrstvu za pravosodje, pa tudi v obeh organih v sestavi, tako Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij kot tudi v Upravi za probacijo, zaposleni vrhunski strokovnjaki in strokovnjakinje, na delo z njimi imam lepe spomine in mogoče je to tudi eden izmed razlogov, da sem sprejela to kandidaturo in s pavšalnim kritiziranjem žal razvrednotimo tako njihov ugled, predvsem pa ugled ene institucije - Ministrstva za pravosodje -, s tem tudi države in tako še zmanjšamo zaupanje ljudi v Republiko Slovenijo. In vem, kot sem že tudi povedala, da bi sodelavke in sodelavci, v kolikor bi imeli možnost sodelovati v postopkih, tudi opozorili na tveganja in nepravilnosti pred sprejemom odločitev. Jaz bi dovolj danes o tem, mogoče še potem, če bo kakšno vprašanje.

Zavedam pa se, da so najzahtevnejše teme pravzaprav naslednje: izvršitev odločitve Ustavnega sodišča glede položaja pravosodnih funkcionarjev, pa tudi plače podpornega osebja, prostorska stiska v zaporih ter manko pravosodnih policistov, nujne spremembe Zakona o kazenskem postopku, pa tudi Kazenskega zakonika, reševanje prostorske stiske sodišč in nova sodna stavba.

Dovolite pa mi, da se poleg teh v nadaljevanju dotaknem tudi drugih izzivov, ki jih vidim pa v naključnem vrstnem redu. V javnosti, na političnem parketu, je mnogo govora o korupciji v državi, mnogo je govora o zastaranju odmevnih primerov. Vsi moramo po najboljših možnih močeh delati v smeri, da bo pravna država tudi dejansko delovala in da bodo tisti, ki bodo delovali protipravno, za to odgovarjali. Zakoni in pravila morajo veljati enako za vse.

Spoštovani članice in člani Odbora za pravosodje, novembra lani je Državni zbor sprejel priporočila v zvezi z bojem proti korupciji in jih poslal Vladi. Predlagal je, da zaradi porasta koruptivnih dejanj se opravi temeljita analiza zakonodaje podzakonskih predpisov, ki urejajo preprečevanje korupcije, integriteto, transparentnost in kaznovalno pravo, da se pripravi predloge sprememb in dopolnitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, predvsem pa, da se čim prej predloži v parlament prenovljena Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Pripravo le te koordinira Komisija za preprečevanje korupcije. Resolucija je pripravljena, posredovana je Vladi v odločanje in verjamem, da bo, da bo v najkrajšem možnem času tudi posredovana v Državni zbor in, da bo njena obravnava tisti primeren čas, ko bomo lahko govorili tudi o potrebnih spremembah zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije in v sami vlogi Komisije za preprečevanje korupcije. Upam na tvorno razpravo. Mogoče niste vsi seznanjeni, ampak zadnja sprememba, usklajevanje zadnje novele je trajala šest let in v tem času se nas je zamenjalo kar nekaj ministrov.

Tudi veljavna resolucija je iz leta 2004 in 20 let kasneje je v stroki, pa tudi verjamem da širše še bolj, prisotno zavedanje, da je za učinkovit boj proti korupciji in tudi za uveljavitev ničelne tolerance do korupcije nujno upravljati s tveganji na vseh področjih države in družbe in prenovljena resolucija bo konkretizirana, potem tudi z akcijskim načrtom. V sklopu tega pa bi želela s pristojnim ministrstvom, pa tudi s poslanskimi skupinami nisem začela še pravzaprav nobene razprave ali tudi ne podala predloga govoriti zlasti o dvojem, tudi v luči aktualnih dogodkov. Najprej, da bi šli v spremembo zakona, ki ureja politične stranke, da bi ga dopolnili tako, da bi tudi individualni funkcionarji političnih strank bili zavezanci za prijavo premoženja KPK pa vseh drugih obveznosti kot jih imajo funkcionarji po ZIPK ter drugič, da bi razširili določila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije tako kot je bilo tudi dano prvotno, tudi v času mojega mandata, vendar žal potem ni bilo tako tudi sprejeto, da bi bili zavezanci za prijavo premoženja poleg funkcionarjev tudi ožji družinski člani. Verjamem, da bomo o tem tudi debatirali v parlamentu.

Septembra lani je predsednica Republike Slovenije sklicala posvet ali pa nek sestanek predstojnikov Vrhovnega sodišča, Vrhovnega državnega tožilstva, policije in KPK, katerega namen je bil identificirati ovire pri preprečevanju, preiskovanju, pregonu in sojenju kaznivih korupcijskih dejanj in kot ministrica za pravosodje bi zagotovo priporočili, priporočila predsednici kot neki osebi najvišje stopnje integritete, da nadaljuje s tovrstno prakso. V maju lanskega leta je Evropska komisija predlagala novo direktivo s področja boja proti korupciji in Komisija za preprečevanje korupcije oz. tovrstne institucije imajo svoje mesto v evropski družbi. Temeljna naloga KPK je krepitev pravne države preko preprečevanja korupcije, krepitev integritete in v zreli družbi je takšen regulator dodana vrednost ne pa ovira. Vse to govorim tudi v luči, da letos 20. oktobra praznujemo tudi 20. obletnico Komisije za preprečevanje korupcije. V povezavi z učinkovitim preganjanjem kaznivih dejanj in tudi korupcije bi omenila Zakon o kazenskem postopku, zlasti v luči odločbe Ustavnega sodišča, ki se nanaša na prometne in bančne podatke, govorim seveda o noveli ZKPN, za katero pa mi lahko očitate, da smo jo pripravili in vam v sprejem predlagali v času mojega mandata. Ta določila smo iz različnih vidikov strokovno zelo tehtali s sodelovanjem Ministrstva za notranje zadeve, Policije in tožilstva. Seveda vedno in kot prvo je potrebno ščititi pravice vseh udeleženih, udeleženih v postopku, sama pa menim, da moramo tudi v luči ustavne odločitve iskati primerne rešitve in pristojnim organom dati tudi učinkovita orodja za to, da se lahko soočajo s pregonom in odkrivanjem kaznivih dejanj, zlasti s področja korupcije in organiziranega kriminala. Vsebina je nujna, kajti 12. avgusta letošnjega leta tako nastane pravna praznina glede ukrepanja policije in državnega tožilstva glede prometnih in bančnih podatkov in novela ZKPP je že bila poslana v prvi krog strokovnega in medresorskega usklajevanja. Obsežne pripombe, kolikor mi je znano, je podalo državno tožilstvo, predvsem z opozorilom, da naj se ne onemogoči učinkovito preiskovanje. Ob noveli pa je smiselno tudi preveriti vsebino glede izločanja dokazov. V predlogu te novele, ki je bila posredovana tudi že v usklajevanje to še ni zajeto tudi iz razloga, da se predvideva sprejem novele po skrajšanem postopku, zaradi časovnice. Razprava o spremembah glede ureditve izločevanja dokazov pa pomeni tudi večjo reformo Zakona o kazenskem postopku kar pomeni, da moramo pričeti čimprejšo, čimprejšnjo široko razpravo tako s tožilstvom kot s sodstvom. In ob tem, ko bomo delali to, verjamem, da lahko pristopimo tudi k iskanju zakonodajnih rešitev za celovito prenovo prikritih preiskovalnih ukrepov v luči razvoja informacijskih komunikacijskih tehnologij in jih prenoviti ter dopolniti s pooblastili, ki bodo policiji omogočala preiskovanje kaznivih dejanj v koraku s sodobnimi načeli, sodobnimi načini izvrševanja kaznivih dejanj; v mislih imam preiskovanje kaznivih dejanj na temačnem spletu, kriptirano komunikacijo, patruljiranje na spletu ipd. Žal se, mislim žal, tehnologija se tako hitro razvija, da je pravzaprav skoraj nemogoče slediti njenemu razvoju.

Ob spremembah kazenske zakonodaje zagotovo pričakujem poleg drugih pobud tudi pobudo za spremembo kaznivega dejanja nasilništva, zlasti v povezavi s posebnimi oblikami nasilja, ki se v zadnjem letu vse pogosteje žal pojavljajo tudi v različnih športnih panogah; konkretno imam v mislih tudi zadnjo eskalacijo na nogometni tekmi v Murski Soboti. In ob pripravi in obravnavi zadnje spremembe Zakona o prekrških v Državnem zboru je trenutno nujna novela. Podpiram sedanje namere, da se opravi in premislek in ustanovi posebna delovna skupina, ki bo pripravila tudi predloge za širšo novelo Zakona o prekrških.

Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024-2028 je Ministrstvo za pravosodje zadolžila tudi za pripravo strategije oz. programa vzpostavitve učinkovitih mehanizmov začasnega zavarovanja in odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega in premoženja nezakonitega izvora ter njegove hrambe in upravljanja. V povezavi s tem bi omenila tudi nujno potrebne spremembe Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Že v času mojega mandata smo začeli z analizo tudi v luči takrat odločitve Ustavnega sodišča, tožilstvo je predlagalo določene spremembe, v tem času so naredili tudi podrobnejšo analizo. Sama pa menim, da ni dovolj le popravek, temveč da moramo pripraviti nov, sodoben zakon, primerljiv z drugimi državami Evropske unije, recimo Italije ali Irske, ki bo omogočil tudi učinkovit odvzem premoženjske koristi. In potem je potrebno omeniti, da do realizacije tega, kdo bo upravljal s tem premoženjem, v preteklosti ni bilo, ker ni bilo doseženo soglasje, kateri resor je za to odgovoren, sedaj je to nekako posvečeno ali pa za to zadolženo Ministrstvo za pravosodje. Govorim o tem, da v direktivi o povrnitvi in odvzemu sredstev, ki je bila pred kratkim tudi dokončno usklajena, je pravi čas, da se pristopi k temu in da se ustanovita tudi dva urada, tako kot napotuje ta direktiva. Govorim o primerni organizacijski strukturi za odvzem premoženjske koristi, t. i. urad AMO in tudi Urad za upravljanje zavarovanja odvzetega premoženja, urad AMO, se pravi ARO in AMO.

Ko sem omenila spremembe Kazenskega zakonika, ne morem mimo vseh razprav v zvezi s 308 členom KZ. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je bilo od uveljavitve v letu 2008 do sedaj štirikrat spremenjeno oz. dopolnjeno in novela KZ-1G, sprejeta na predlog Državnega sveta, je občutno postrožila predpisane kazni. Oblikovana je operativna skupina za pripravo nujnih ukrepov za reševanje izzivov zaradi kaznivih dejanj v zvezi z migracijami in na to problematiko je opozorilo tako tožilstvo kot sodstvo; gre seveda za prezasedenost v zaporih. Razmere v zaporih, zlasti v Zavodu za prestajanje kazni zapora v Ljubljani v delu, ko ta izvaja zapor, so zelo, zelo zaskrbljujoče. Menim, da bo to ena izmed prvih nalog, ki bo potrebovala sestanek z resornim Ministrom za notranje zadeve tudi širše že v naslednjem tednu. Vsaj če govorimo o zasedenosti v Ljubljani, je ta 183 %, Mariboru 150 % in preiskovalni sodniki se ob odreditvi pripora posvetujejo z ZPKZ, v kateri zavod bo obdolženec lahko nameščen. Slovenski zaporniški sistem ima kapaciteto za približno 250 pripornikov, trenutno pa jih je več kot 700. Večina prejetih storilcev teh kaznivih dejanj je tujcev, pri njih je podan razlog begosumnosti in poleg razmisleka o spremembi tako materialne kot procesne kazenske zakonodaje je nujno potrebno takoj pristopiti in zagotoviti dodatne prostore, kjer bi se izvajal pripor. Pregled števila kazenskih zadev, ki so jih sodišča obravnavala pokaže povečanje, v lanskem letu se je povečalo za več kot 100 %. V letu 2022 so sodišča obravnavala 248 zadev. V lanskem letu se je to povečalo za več kot 100 %, se pravi, so jih obravnavali 500. Pobude za spremembo, ki so že podane, gredo v smeri ponovnega znižanja minimuma predpisane kazni v okviru, ki bi omogočil izrek kazni izgona tujcev iz države, morebitna uvedba nove oblike pospešenega kazenskega postopka, ampak to so zaenkrat pobude, o katerih je potrebno z deležniki resno prediskutirati. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij se sooča tudi z rekordnim številom zaprtih oseb in prezasedenostjo, kar posledično zaostruje tudi kadrovsko stisko. Trenutno je v zaporih zaprtih 1808 oseb. Dosedanji ukrepi za izboljšanje razmer so se vršili predvsem v smeri premeščanja iz prezasedenih zavodov v manj prezasedene zavode. Ta ukrep, kolikor so mi sodelavci povedali, je izčrpan. Podane so bile tudi druge pobude za reševanje, o katerih, kot sem rekla, je potrebno pristopiti in iskati rešitve z vsemi deležniki, s policijo in z Ministrstvom za notranje zadeve.

V proceduri je sicer novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki vsebuje tudi interventne ukrepe za zagotavljanje varnosti v zavodih za prestajanje kazni zapora, zaradi prezasedenosti tudi zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov. Izboljšanje bo na nek način prinesla izgradnja nadomestnega ljubljanskega zapora v Dobrunjah, a če bi bil že danes v uporabi, bi zaradi števila trenutno zaprtih oseb že presegli razpoložljive prostorske zmožnosti slovenskega zaporskega sistema.

Novela ZIKS, ki sem jo omenila, je v drugem krogu medresorskega usklajevanja, predvideno pa je, da bi se zakon sprejemal po nujnem postopku. In pri vsem tem seveda, kot sem rekla, ne smemo poudariti tudi na kadrovske izzive, zlasti na pomanjkanje pravosodnih policistov kot tudi na njihov položaj. Ob omembi novele ZIKS, ki predvideva tudi uresničitev odločb Ustavnega sodišča z dodajanjem možnosti vlaganja prošenj na obsojenca za izvršitev kazni zapora s hišnim priporom, prošenj za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist v času prestajanja kazni zapora, pa bi rada omenila tudi povečanje števila probacijskih nalog, ki jih izvaja Uprava za probacijo Republike Slovenije.

In v okviru novega kohezijskega obdobja 2021-2027, da nekaj povem tudi o resorju, v katerem trenutno opravljam funkcijo državne sekretarke, so načrtovane aktivnosti, ki bodo pomembno prispevale tudi k razvoju probacije, na primer razvoj specializiranih programov za povzročitelje, delavnice za razvijanje socialnih veščin, tudi izvedba specializiranih strokovnih izobraževanj in usposabljanj za svetovalce.

Če preidem na področje civilnega prava sem vesela, da je bil konec leta sprejeta novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki smo ga pripravljali, začeli že v času mojega mandata. Zaskrbljujoče pa je stanje na področju upravnega sodstva, kajti kljub lani sprejeti noveli Zakona o upravnem sporu ta sprememba ne bo dovolj, če ne bomo istočasno, ko bomo dodajali nove naloge najprej kritično premislili o tem ali dajemo nove naloge upravnemu sodstvu, če pa že, jim bomo dali in ko jim bomo dali, predvidevam, da bo, da zagotovimo tudi primerne pogoje za njegovo delo. Nadaljevati je potrebno z digitalizacijo in informatizacijo pravosodja, pri čemer mora biti ta vse bolj usmerjena tudi proti strankam. Pozdravljam, da so bili konec leta izpolnjeni tehnični pogoji in da je tako od 15. 1. mogoče vloge, listine in pisanja vlagati po elektronski poti, na primer v zapuščinskih postopkih, v postopkih za določitev, za dovolitev sklenitve zakonske zveze, kot tudi v zakonskih sporih, v postopkih za varstvo koristi otroka, v postopkih, ki ureja preprečevanje nasilja v družini ter mnogih drugih. Eno izmed najzahtevnejših področij, na katere verjamem, da danes pričakujete moje odgovore pa je zagotovo izvršitev ustavne odločbe glede plač pravosodnih funkcionarjev. Naj pri tem povem da je bil tudi tu zadržek ali naj sprejmem kandidaturo za pravosodno ministrico in ob iskrenem pogovoru s predsednikom vlade in predstavitvi njegovih načrtov sem to funkcijo ali nalogo tudi sprejela. Temeljne vrednote pri delovanju sodnikov so: neodvisnost, nepristranskost, integriteta, dostojnost, enakost obravnave ter sposobnost in skrbnost. Neodvisno sodstvo ima več vidikov in mednje sodi zagotovo tudi materialna neodvisnost sodnikov. Uresničitev ustavne odločbe je tako v interesu sodne in izvršilne veje oblasti. Predsednik Vlade se zaveda pomena neodvisnosti sodne veje oblasti in zato tudi išče načine, da bi se čim prej zagotovila in uresničila ustavna odločba, vendar na način, ki ne bo ogrozil ostalih pogajanj. Ob tem bi spomnila, da je bil pripravljen dogovor o ureditvi plač funkcionarjev Ustavnega sodišča Republike Slovenije in dogovor o ureditvi plač funkcionarjev sodne oblasti in državnotožilskih funkcionarjev. Sodelavci v kabinetu predsednika vlade so me seznanili z vsebino posebnega zakona, katerega priprava mora potekati v sodelovanju s pravosodnimi funkcionarji, ki bo domišljen, v proceduro v Državni zbor dan po rednem postopku, pripravljen pa mora biti čim prej in v proceduro dan čim prej, najkasneje pa v prvi polovici tega leta in sestanek v zvezi s tem pričakujem že naslednji teden. In v povezavi s tem naj se takoj navežem v pretežnem delu na usklajeno sodno zakonodajo oziroma tako imenovani sodniški trojček. Govorimo o Zakonu o sodiščih, o noveli Zakona o Sodnem svetu ter Zakona o sodniški službi. S pripravo le teh smo začeli že v mojem mandatu in ena od ključnih novosti, ki bi jo pri tem omenila, je zagotovo uvedba enovitega prvostopenjskega sodnika ter vzpostavitev enotnega sodnega okrožja. Vsi trije predlogi zakonov, kolikor so mi povedali, so bili poslanskim skupinam že predstavljeni, tako da jih poznate. Ob tem pa bi seveda omenila tudi to, da je v Državnem zboru z vami poteka postopek spremembe Ustave Republike Slovenije, in da ob vseh teh spremembah ne smemo pozabiti tudi na nujnost sprememb tožilske zakonodaje in uvedbo enovitega tožilca.

Pri obravnavi položaja sodniške zakonodaje, sprememba ustrezne procesne zakonodaje, plačne reforme, ne smemo pozabiti na problematiko sodnega osebja. Verjamem in upam na uspeh pogajanj, tako ministra za javno upravo z vsemi sodelavci, kot tudi predsednika Vlade z vsemi sodelujočimi in pri tem, kot sem rekla, bom tudi aktivno sodelovala.

Stanja v sodstvu ne bom posebej predstavljala, saj ste na Odboru za pravosodje verjetno obravnavali, kolikor mi je znano, letno poročilo o učinkovitosti in poslovanju sodišč, omenila pa bi mogoče nekatere podatke, ki so bili izpostavljeni ob otvoritvi sodnega leta 2024 in sicer, da je v zadnjih letih opazen splošen trend zmanjšanja števila prejetih zadev, kar vpliva tudi na število rešenih zadev, ki se je za slab odstotek izboljšalo. Doseganje učinkovitega in hitrega reševanja sodnih sporov je mogoče pa predvsem z usmeritvijo, da se vsak postopek vodi kar se da učinkovito in brez zastojev, in zato je ključno spremljanje poteka reševanja zadev in eno izmed pomembnejših orodij za spremljanje tega so tako imenovani časovni standardi, katerih uporaba se priporoča tudi v mednarodnem merilu. V času mojega mandata smo se pričeli pogovarjati o tem, sedaj bi izpostavila in pohvalila, da je posebna projektna skupina, ki je bila sestavljena tako iz Ministrstva za pravosodje, tudi predstavnikov sodišč v letu 2022 razvila novo metodologijo in na njeni podlagi predlagala tudi določitev časovnih standardov za leti 2023 in 2024. Da so bili za leto 24 časovni standardi določeni za večino sodnih postopkov, namenjeni pa so predvsem sodni upravi, katere naloga je, da brez poseganja v neodvisnost sodnikov jim pomaga prepoznati morebitne težave in poiskati rešitve zanje, na ravni sodišča pa mora poskrbeti za čim bolj učinkovito organizacijo dela. Vrhovno sodišče bo te časovne standarde nadgradilo z določitvijo časovnih standardov za posamezne specifične vrste postopkov in tudi za posamezna procesna dejanja oziroma faze postopkov.

Ob aktualnih novicah v medijih se seveda moram tudi dotakniti problematike zagotavljanja prostora za delovanje sodišč. Verjamem, kot sem že povedala, da se bom ob primopredaji lahko seznanila tudi z razlogi, zakaj so bili ustavljeni postopki v zvezi z izgradnjo nove sodne stavbe. Sama menim, da je potrebno z njimi nadaljevati, saj je le to rešitev za prostorsko problematiko v kateri se nahajajo sodišča v Ljubljani. Zavedam pa se, da je to projekt večih mandatov, in zavedam se tudi, da je potrebno čim prej pristopiti tudi k reševanju, kratko, k iskanju kratkoročnih rešitev, vendar skupaj s sodstvom. Že v času mojega mandata smo se pogovarjali o potrebah sodstva, predsednik Vrhovnega sodišča je tudi ustanovil posebno delovno skupino, vem, da je končala svoje delo in verjamem, da je potrebno s postopki nadaljevati.

V kolikor mi bo cenjeni Državni zbor naklonil zaupanje in mi je potrdil za ministrico za pravosodje, lahko povem, da imam že dogovorjen sestanek s predsednikom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za sredo 6. marca ob 12. uri. Lahko pa tukaj povem, da sem se že sestala s, pred današnjim zaslišanjem, tako s predstavniki Vrhovnega sodišča, kot tudi tožilstva, zato, da se seznanim z najaktualnejšimi izzivi in problematiko tako na sodiščih kot tudi na tožilstvu.

In naj se na koncu, pa mogoče ne nazadnje, dotaknem tudi meni ljubših področij, to je varovanje najranljivejših, otrok in žensk ter človekovih pravic. Pri tem bi omenila Predlog novele Zakona o varuhu človekovih pravic, ki poleg sprememb, ki se nanašajo na samega varuha, izpostavlja tudi to, da varuh prevzame nalogo poročevalca za spremljanje dejavnosti državnih institucij za boj proti trgovini z ljudmi. Zadovoljna sem z vzpostavitvijo hiše za otroke, katerih aktivnosti lahko rečem, da smo začeli tudi v mojem mandatu. Dopolnitev 37. člena Zakona o državni upravi določa, da je Ministrstvo za pravosodje tisto, ki opravlja naloge na področju otrokom prijaznega pravosodja. Ker je bil leta 2021 sprejet Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke.

Omenila pa bi še, da se bom posebej zavzemala za čimprejšnji prenos direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini v naš pravni red, četudi je rok za implementacijo te direktive v letu 2027. Nasilje nad ženskami in nasilje v družini pomenita kršitev človekovih pravic ter sta v obliki diskriminacije in direktiva tako prinaša nove inkriminacije določenih oblik nasilja, ki nesorazmerno prizadenejo prav ženske. Tako bomo tudi zaradi direktive v kazensko zakonodajo na primer umestili posebna kazniva dejanja, posebno kaznivo dejanje pohabljanja ženskih spolnih organov, kar je bilo moje prizadevanje že v času mojega prvega mandata; ne zatiskajmo si oči, da to se ne dogaja tudi pri nas.

Žal v besedilo direktive ni umeščena inkriminacija posilstva na podlagi odsotnosti privolitve, vendar je direktiva močno zavezana tudi prevenciji na tem področju, še posebej glede sprejemanja in ozaveščanja o pomenu modela soglasja. To pomeni, Samo ja, pomeni ja. Vesela sem in ponosna, da sem bila del teh sprememb tudi v slovenski zakonodaji, ki je zdaj vzor marsikateri drugi državi po Evropi, seveda skupaj z nevladnimi organizacijami in tudi mnogi izmed vas. Prav tako direktiva prinaša tudi jasno inkriminacijo kibernetskih kaznivih dejanj, kot so zalezovanje, razširjanje slikovnega materiala in inkriminira tudi določene vidike sovražnega govora, ki pomenijo nasilje nad ženskami. Leta 2020 je bilo ocenjeno, da je vsaka druga mlada ženska, da je doživela kibernetsko nasilje zaradi spola, med drugim nasilne skrajno desničarske skupine in teroristične skupine na spletu sistematično napadajo ženske z namenom širiti sovraštvo do njih in zmanjševati pridobljene pravice, ki so del ključnih vrednot, ki smo si jih ženske izborile skozi desetletja in na katerih danes temelji sodobna in enakopravna družba. Kibernetsko nasilje, ki prehaja tudi na področje sovražnega govora, vpliva zlasti na ženske, ki so dejavne v javnem življenju, Na primer tudi ve, političarke, novinarke, zagovornice človekovih pravic. In učinek takšnega nasilja je lahko utišanje žensk ter oviranje njihove udeležbe v družbi, kar pomembno niža demokratične standarde v naši družbi. Poleg tega zaradi nereagiranja in pasivnega soočanja s to problematiko lahko to postaja tudi družbeno sprejemljivo.

V okvir zaščite otrok, žensk in šibkejših sodi tudi posodobitev kazensko pravnega okvira za boj proti trgovini z ljudmi. Oblike izkoriščanja so se namreč v zadnjem desetletju precej spremenile. Predhodno sta bila glavna namena trgovine z ljudmi predvsem spolno izkoriščanje in izkoriščanje delovne sile vendar je sčasoma pridobila večji pomen tudi trgovina z ljudmi za druge namene, kot so na primer prisilne sklenjene zakonske zveze, nezakonite posvojitve in tudi izkoriščanje za namene nadomestnega materinstva. Skupni delež teh drugih namenov za izkoriščanje po podatkih Evropske komisije tako obsega že več kot 10 % vseh žrtev, zato se bom prav tako zavzela za čimprejšnjo posodobitev kazenskopravne zakonodaje, ki ureja trgovino z ljudmi, ter tudi za ustrezen prenos te direktive, ki naslavlja ta vprašanja, v naš pravni red.

Naslednja moja prioriteta je oz. bo zaščita okolja skozi kazensko pravo. Ohranjanje zdravega naravnega okolja za Slovenijo je izredno pomembna vrednota in dejstvo je, da podnebne spremembe in degradacija okolja življenjsko ogrožajo, ogrožajo Evropo in tudi svet, zato se je potrebno proti hujšim oblikam ravnanja zoper zdravo življenjsko okolje in posledično tudi zoper zdravje ljudi, živali in rastlin boriti tudi z mehanizmi kazenskega prava. V zadnjem času smo doživeli kar nekaj hudih onesnaženj okolja, od zlivanja gnojevka v Postojnski jami pa do odlaganja nevarnih odpadkov v okolje. V tovrstna kazniva dejanja, ki so zelo specifična, je pogosto vpletena tudi organizirana kriminaliteta, zato je pomembno izobraziti organe pregona in jih specializirati. In nova direktiva EU o okolijski kriminaliteti spodbuja države članice k vzpostavitvi specializiranih tožilstev, kar bi posebej terjalo pozornost in razmislek tudi pri nas, saj za prepoznavanje in uspešen boj proti okolijski kriminaliteti je potrebno tudi ali pa so potrebna tudi posebna tehnična znanja. Nekatere države, na primer Nemčija, so to že uspešno prenesle v svoj pravni red. Prizadevala si bom in nadaljevala aktivnosti, ki jih je Vlada že pričela na pričetku krepitve boja proti okolijski kriminaliteti v Sloveniji in ob tem pozdravljam tudi prizadevanja Sveta Evrope na tem področju in Ministrstvo za pravosodje že aktivno sodeluje v pogajanjih za novo konvencijo o kazenskopravni zaščiti okolja.

In namesto zaključka, spoštovane in spoštovani, vidim, da sem bila že nekoliko predolga. Spoštovanja načela vladavine prava ne moremo imeti brez medijske svobode. Na tem mestu bi poudarila pomen implementacije direktive, ki ščiti novinarje pred neutemeljenimi tožbami in zlorabljenimi sodnimi postopki, t. i. SLABS. Trudila se bom, da bo Slovenija čim prej sprejela zakonodajo, ki bo ščitila novinarje pred tovrstnimi, očitno neutemeljenimi tožbami. Namreč takšne tožbe primarno zasledujejo druge namene, to je cenzurirati, ustrahovati in utišati kritične posameznike tako, da se obremenijo s stroški pravne obrambe, dokler svojih kritik ali nasprotovanj ne opustijo. Njihov namen ni sodno varstvo pravic posameznikov. Žal intenzivna pogajanja tekom oblikovanja besedila direktive pa kažejo na to, da gre za zelo, zelo zahtevno vsebino. Verjamem pa, da bo oblikovano ustrezno besedilo, pri čemer moram poudariti, da se direktiva v osnovi nanaša le na civilne sodne postopke.

Zavedam se, spoštovane, spoštovani, da v tej predstavitvi in v tem kratkem času tudi približno nisem naslovila in namenila zadosti pozornosti vsem segmentom pravosodja. Želela sem le na kratko pojasniti moje poglede in tudi predstaviti vam, kaj menim, da bi morale biti moje prioritete dela, pa tudi pogled na najbolj aktualne zadeve. Verjamem pa, da bom lahko v razpravi odgovorila tudi na vaša vprašanja. Hvala vam za vašo potrpežljivost.

Hvala lepa.

Sedaj pa bomo prešli na vprašanja članic in članov odbora, s tem da bi sprva podala eno pojasnilo, da se lahko vprašanja članic in članic odbora nanašajo samo na delovno področje Ministrstva za pravosodje kot ga določa 37. člen Zakona o državni upravi, torej gre za področje organizacije in statusa sodišč, državnega tožilstva, državnega odvetništva, Ustavnega sodišča in Varuha človekovih pravic, nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva in državnega odvetništva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, civilnega in kaznovalnega prava, sistemskega urejanja omejevanja korupcije, sodnih postopkov, alternativnega reševanja sporov, otrokom prijaznega pravosodja, pravosodne uprave, odvetništva, notariata, izvrševanja kazenskih sankcij, varstva osebnih podatkov, mednarodne pravne pomoči in mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, usmerjanje ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč, preučevanja, načrtovanja, uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, e-pravosodja ter naloge na področju načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb pravosodnih organov in vodenje investicij za potrebe teh organov. Sedaj bom, če se strinjate, vam torej omogočila, da bi zastavili vprašanja, in bi potem po posameznem sklopu vprašanj dali gospe kandidatki besedo, da poda odgovore in potem še morebitne dopolnitve. Se strinjamo, kajne? Tako da, izvolite kdo se prosim javi? Okej, gremo, kar bo prvo mag. Kaloh, izvolite, potem pa....sprva gospod Hoivik, poslanec Hoivik, pa potem dalje gospod Kaloh pa potem dr. Vida Čadonič Špelič. Izvolite, potem prosim vi.

Spoštovana predsednica tega odbora, Hvala lepa za besedo. Spoštovana kandidatka za ministrico za pravosodje, gospa Andreja Katič, hvala vam za to uvodno predstavitev. Zdaj, nanizali ste kar nekaj tem. Prva stvar je, vsi vemo, da ste bili v tej funkciji, torej ministrice, že prej dvakrat, zdaj ste državna sekretarka, seveda v funkciji ministrice za pravosodje pa enkrat, v času potem odstopljene Šarčeve vlade. Zdaj, jaz imam najprej čisto konkretno vprašanje. kaj vas je prepričalo, da ste dali soglasje za kandidaturo? Sicer ste nekaj govorili, da ste imeli iskren pogovor s predsednikom Vlade in seveda, izzivi, ki so pred vami niso lahki, terjajo veliko mero odgovornosti. Torej, kaj vas je oziroma s čim vas je predsednik Vlade prepričal, da ste naknadno vaše soglasje dali? Ena izmed seveda perečih tem je, kot ste tudi sami omenili, pojav korupcije, predvsem za časa aktualne Golobove vlade. Kot ste pravilno navedli smo novembra v Državnem zboru tudi z glasovi opozicije te sklepe, ki jih je pripravila koalicija v Slovenski demokratski stranki podprli. In me seveda zanima kdaj lahko torej to resolucijo pričakujemo? Torej konkretno, kdaj vi menite, da bo v Državnem zboru? In seveda resolucija je fajn, da je spisana, ampak kako pa potem sami pravni akti, ali se boste zavezali, da jih boste tudi v sodelovanju ne nazadnje z opozicijo predebatirali, usklajevali in nato poslali kot ministrica pristojna za to področje v Državni zbor?

Naslednje konkretno vprašanje je, ali podpirate vladanje z odloki? Torej, kot vemo je včeraj Vlada sprejela odlok, torej zanjo najbrž so glasovali vsi prisotni ministri, ministrice, ki je začel veljati pravzaprav po 18-ih ali še manj 16-ih urah, torej danes že velja, govorimo seveda o odloku, ki je po mnenju Zdravniške zbornice protiustaven, sicer pa tudi protizakonit. Torej me zanima, ali boste na sejah Vlade glasovali za takšne odloke. Kot vemo, ste prej tudi omenili, da podpirate vračanje glob za časa epidemije, ko je Vlada sicer po mojem mnenju po takrat veljavnem zakonu pravilno odločala in me zanima zdaj, ali se je vaš pogled na vladanje z odloki spremenil.

Zdaj, kar se tiče same afere Litijska, bo morda tudi kakšen od naslednikov bolje vas vprašal. Jaz bi vas pa samo vprašal, ker ste tudi še vedno državna sekretarka na Ministrstvu za kohezijo, mislim, da smo imeli prejšnji teden poročilo s strani vašega strankarskega kolega mag. Koprivca, ki je dejal, da je vaše ministrstvo razporedilo dobrih 20 milijonov evrov evropskih sredstev za kohezijsko politiko 2014-2020 na Upravo za zaščito in reševanje, potem je pa Vlada na eni izmed dopisnih sej konec leta 2023 ta sredstva, torej tretjino sredstev prerazporedila na vaše bodoče, najbrž ministrstvo, torej Ministrstvo za pravosodje za nakup te podrtije na Litijski 51. In me zanima, ali se boste takih praks tudi vi nadejali ali boste kot najbrž ministrica za pravosodje izvoljena v torek to, bom rekel, kritizirali oziroma problematizirali tudi javno, če bo potrebno. Zdaj, eno izmed mojih vprašanj se pa navezuje tudi na vaš tvit oziroma zdaj je po novem to x, pa ga bom kar citiral če mi dovolite samo par sekund da ga pripravim. 24. marca 2022, torej za časa prejšnje Janševe Vlade, ste navedli, citiram: "Jaz bi pozvala vse, ki sedaj po medijih ter na soočenjih govorijo, da vedo za osebe, ki so storile korupcijo in druga kazniva dejanja, da jih imenujejo z imenom in priimkom ter jih takoj prijavijo pristojnim organom. To je dolžnost.", konec navedka. Najbrž se s tem vašim stališčem izpred dveh let strinjate še vedno oziroma, če se ne, me zanima vaše stališče zdaj in ali boste pozvali torej vse, da prijavijo koruptivna dejanja, predvsem pa ali boste kot ministrica za pravosodje za časa, po našem mnenju, najbolj koruptivne Vlade v zgodovini Slovenije, prijavili sume na koruptivna dejanja vašega bodočega šefa, vaših strankarskih kolegov, ministrov in ministric, in tudi seveda drugih ministrov v tej razširjeni sestavi Vlade, torej imate kar nekaj dela, kajti ministrov je 19. Torej, ali boste potem tudi to javno naznanili in seveda, ali boste korupcijo tudi s svojim dejanjem zatrli v vsej svoji meri. To je moje naslednje vprašanje.

Potem pa glede odgovornosti v pravosodju. Kako boste z zakonodajnimi rešitvami in tudi z javno izraženim stališčem opozarjali sodnike, sodstvo v primeru hujših napak, to pomeni, če en sodnik ali pa, zaradi mene, tudi državni tožilec, odvetnik, naredi več očitnih napak v času svojega delovanja, ali menite, da je še primeren za nadaljevanje svoje zelo pomembne funkcije in kako pač menite, kako lahko z zakonodajnimi spremembami to rešujemo.

Potem me čisto zanima glede človekovih pravic. Ali podpirate zbiranja drugače mislečih? Zakaj to sprašujem? Še enega vašega tvita se bom dotaknil, ki se glasi takole, samo minutko, to je pa iz 22. decembra 2021 in navajam: "Poslušam DZ, ko poslanec govori o pohodu za življenje in protestom proti življenju zastrašujoče, drage kolegice, ne spati! Še en tak mandat pa bomo imeli tudi v Sloveniji pravno drugače urejeno odločanje o rojstvu, svobodno, vprašaj, odkrito napovedujejo, da ne.", konec navedka. To pomeni, zdaj tukaj ste sicer kot opozicija nekako protestirali proti enemu pohodu za življenje, in moje konkretno vprašanje, ali boste podpirali tudi kot pravosodna ministrica zbiranje drugače mislečih in jih boste kot pravosodna ministrica pod katero spada tudi resor spoštovanja človekovih pravic, te manjšine zaščitili.

Potem konkretno vprašanje naprej je. Ali bo vaš generalni sekretar na ministrstvu gospod Gojkovič ali lahko postrežete z imeni vašega generalnega sekretarja in seveda ob tem tudi, ali lahko postrežete z imeni državnih sekretarjev.

In morda še zadnje vprašanje v tem sklopu, kar se tiče mene. Ali menite, da je aktualna Vlada koruptivna ali ne? Torej, to je moje konkretno vprašanje. In predvsem pa, kako komentirate pomilostitve tihotapcev ilegalnih migrantov, torej to so dejanja aktualne predsednice Nataše Pirc Musar. Sami ste navajali, da je, da so v zaporih, se pravi, da je prostorska stiska v zaporih predvsem na račun teh zaprtih ljudi. Zdaj najbrž predsednica republike s temi pomilostitvami lahko tudi reče, da rešuje prostorsko stisko prenatrpanih zaporov, ampak seveda to je signal za tihotapce, da se v Sloveniji to splača in me zanima, ali podpirate njeno stališče v tem primeru?

Zdaj, na koncu ste se pa navezali tudi na medijsko svobodo. Zdaj, seveda to ni del po 37. členu Zakona o državni upravi, ampak spoštovana predsedujoča, temu odboru, dovolite mi, da tudi vprašam, konkretno kandidatko, ker ste se navezali, da boste ščitili novinarje oziroma svobodo do medijskega izražanja. Kako komentirate, da je v tem Državnem zboru ustanovljena seveda z glasovi vladajoče koalicije tudi vaše stranke komisija za ustrahovanje, preganjanje desnosredinskih medijev. Ali se vam zdi to v 21. stoletju pravilno ali ne?

In nenazadnje potem tudi vaš osebni pogled na novelo oziroma na nov Zakon o medijih. Ali ga podpirate ali ne? To govorim zaradi tega, ker ste se sami navezali na medijsko svobodo. In še zadnje vprašanje: Ali še vedno podpirate 131 od 137 zavez glasu ljudstva? Vaša stranka je pred volitvami dejala, da podpira kar veliko večino zavez glasu ljudstva in me zanima, ali še vedno podpirate, kot tudi zdaj del izvršilne veje oblasti oz. ali boste podpirali teh 131 zavez.

Toliko za sedaj. Hvala lepa za vse odgovore.

Ja, bom dala besedo. Tukaj bi samo seveda opozorila še enkrat mogoče samo vmes, da seveda na nekaj od teh vprašanj se ne nanaša na delovna področja, ki sem jih prej naštela, tako da ni potrebno seveda odgovarjati Vaših osebnih odločitev pa seveda teh insinuacije o koruptivnosti vemo, da so, da je KPK zavrnil, zanikal obstoj kršenja Zakona o preprečevanju korupcije s strani predsednika Vlade. Ali je Vlada koruptivna in takšne zadeve? To tudi ne spada v vašo pristojnost, sploh pa ne, da to vprašanje postavlja poslanec, katerega predsednik je dvakrat pred spoznan, odgovoren pred Komisijo za preprečevanje korupcije. Tako, da prosim za to, da bo red na seji zagotovljen. Vas v naprej prosim, da spoštujete etični kodeks in se obnašate temu primerno, da ne bo prišlo do obkladanj o tem kdo je recimo pravnomočno obsojen za kazniva dejanja, kdo je spoznan pred, ker vi res niste tisti, ki lahko to sprašujete. Toliko. Sedaj pa imate postopkovno.

Spoštovana predsedujoča v skladu s Poslovnikom prosim, zdaj sami sebi ne boste mogli dati opomina najbrž, ker ste predsedujoča, ampak to je bila zdaj razprava. Vi kot predsedujoča imate nalogo, da dajete, odvzemate besedo poslancem in poslankam, da vodite to sejo v skladu z določili, ki vam jih nalaga Poslovnik Državnega zbora. To zdaj je bila v resnici replika oz. kar razprava. Jaz sem kandidatko samo vprašal, ali ona sama meni, da je aktualna vlada koruptivna ali ne, najbrž zna sama na to vprašanje odgovoriti. Sem pa samo svoje osebno stališče, tudi stališče naše poslanske skupine, da menimo, da ta Vlada je koruptivna. To je samo moje osebno stališče in tudi stališče naše poslanske skupine in se mi zdi, da imam dolžnost in pravico to kandidatko za ministrico za pravosodje, ki bdi nad korupcijo to vprašati in da sem tudi nekako dolžan dobiti odgovor. Hvala lepa.

Ja, prosim motite se, tudi me ne podučujte, če ne poznate Poslovnika. Jaz tukaj skrbim za red na seji in tako ga tudi izvajam. In še enkrat, prebrala sem vam uvodoma na kaj se lahko nanaša vprašanja, in nimate pravice postavljati drugih vprašanj, tako da se motite. Sedaj pa dajem besedo poslancu Kalohu. Izvolite nadaljevati.

Predsednica, hvala lepa. Ja, gospa Katič, dober dan. V takšni konstelaciji smo se srečali že leta 2018, se spomnim, sem bil takrat že poslanec, vi pa kandidatka za pravosodno ministrico na takratnem hearingu.

Zdaj jaz vseeno mislim, da odločitev na tem Odboru za pravosodje, ko ste dejali, da bo težka, zdaj iz vidika političnega segmenta ne bo težka, ker verjamem, da imate podporo v koaliciji tudi zdaj vaša kandidatura je po moji oceni nek koalicijski kompromis pa tudi dejansko ste nekako zdaj po tej aferi stavbe na Litijski pri SD in Svobodi nekako zakopali to bojno sekiro. Zdaj, kot ste rekli, boste sedli na ta vroč stol na Ministrstvo za pravosodje, to ste tudi sami jasno povedali. Res je, da imate zdaj spet samo na voljo polovico časa, se pravi polovico mandata nekako. Tako da tukaj vseeno ste pogumni, da sedete na ta stol. Je pa res, da se je kup zadev nabralo na Ministrstvu za pravosodje po mandatu gospe Švarc Pipanove. Zdaj, jaz ocenjujem, da je res za sabo pustila res opustošeno ministrstvo, tako po moralni plati kot po vsebinski plati. In tukaj boste res morali, kot ste sami dejali, ta ugled zdaj res prigarati nazaj. Zdaj, jaz vam bom sicer malo krajši kot kolega Hoivik, ker je Andrej že dosti stvari izpostavil pomembnih. Zdaj, ko ste dejali, da boste v aferi sodna stavba ne boste ničesar pometali pod preprogo, da boste delovali transparentno. Me zanima v teh drugih zadevah, ki so na nek način šokostnjaki, ki so ostali zdaj v omarah pod hodom, Dominika Švarc Pipan. Se pravi projekt, projekt Notar na daljavo. Tukaj se je oglasila celo Državna revizijska komisija, da so bile določene nepravilnosti zaznane, celo kršenje zakona o javnih naročilih. Boste tudi tukaj delovali povsem transparentno, glede na to, da je bil tu koordinator za digitalizacijo nekdanji predsednik podmladka Socialnih demokratov, gospod Andrej Omerzel? Se pravi, če boste imeli enake vatle pri vseh teh zatečenih stanjih na Ministrstvu za pravosodje. Tudi pri gradnji zapora na Dobrunjah so že bile s strani državnih organov zaznane določene nepravilnosti. To me zanima, kako se boste zdaj po primopredaji tega lotili, se pravi, teh okostnjakov iz teh omar?

Zdaj, ko ste omenjali seveda sodniške plače. Vi imate podporo predsednika Vlade, Goloba, ste dejali, tudi v tem segmentu, kar se mi zdi seveda ključno, ker ko bo premier Golob dal zeleno luč, boste tudi lahko to potem implementirali. Jaz zdaj ne vem, če vi veste, da Ministrstvo za pravosodje je imelo po mojih, po mojih informacijah, že enih pet rešitev v zvezi s tem na mizi. Zdaj, katera bo bolj ustrezala načinu izvršitve odločbe Ustavnega sodišča boste verjetno potem sami s sodelavci to ugotavljali, ampak po meni znano je pet takih možnih rešitev, se pravi, na variacijo na temo izvršitve odločbe Ustavnega sodišča in me zanima, če boste to odločbo izvršili, kajne, pred sodnimi počitnicami, se pravi v roku naslednjih nekaj mesecev.

Zdaj, ko ste omenjali primer Bavčar, pa ESČP, vsi smo bili seveda zdaj spet, niti ne presenečeni, ampak videli smo, da je bila tudi obsodba v Sloveniji v primeru kirurga Vinka Dolenca zaradi, zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja in sami ste lepo frazo uporabili, da boste čez vaše delovanje pravno državo približali ljudem, kajne, me zanima tudi čez pošteno sojenje. Se pravi, kako boste nekako zagotovili, dodatno poskrbeli, da bodo slovenski sodniki sodili v skladu z Ustavo, zakoni, nepristransko ter predvsem brez kršenja človekovih pravic, če boste še kaj tu na zakonodajnem področju naredili, ker Slovenija tukaj res nekako na število sodnikov v Evropi prednjači pri teh kršenjih človekovih pravic.

Tukaj še se mi zdi zelo pomembno, rekli ste, da se boste ukvarjali z novo sodno stavbo. Zdaj, verjetno veste, da v naslednjih dveh proračunskih letih ni zagotovljeno nobenih sredstev za ta naslov. Sredi decembra so celo na Ministrstvu za pravosodje, če rečem v navednicah, skenslali tisto pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije, pa je že bil tisti izbrani arhitekturni biro. Se pravi, niso podpisali pogodbe, pa tudi predvidevam, da boste zdaj tudi preverili ekonomsko upravičenost te predvidene rešitve. Zdaj, tako čez palec, strokovnjaki ocenjujejo, da bi 200 milijonov evrov, glede na to, da pač živimo v obdobju inflacije, nanesla cena za to novodobno stavbo. Kot veste, pa iz proračuna pa gre za najemnine, cirka 4 milijone evrov letno, za najemnine, ki jih pač Ministrstvo za pravosodje najema za delovanje pravosodnih organov. Se pravi, da bi iz naslova najemnin šele po pol stoletja nekako pokrili to upravičenost, upravičenost za pokrivanje teh najemnin, ampak ta prihranek potem iz naslova najemnin, pač, kot poznate ne bi bil niti dovolj za pokrivanje obračuna amortizacije po predpisani triodstotni letni stopnji. Zato je moje vprašanje, kako boste torej peljali ta projekt nove sodne stavbe dalje glede na te diskrepance pri samih cenah in nekaj ste že o tem govorili, o pereči zaporski problematiki in kako boste reševali problematiko pomanjkanja pravosodnih policistov, pa vendarle, mogoče, ker sta res to dve taki, tudi zatečeni stanji, ki sta že bila tudi v vašem tistem prvem mandatu, kajne, mogoče kakšen bolj podroben uvid na ti dve področji.

In za konec, za konec, sami ste omenjali tako imenovani sodniški trojček, se pravi to famozno reformo sodstva. Rekli ste, da se nekako zavzemate za enovitega okrožnega sodnika. Mene pa zanima, če bodo državljani tudi po tej reformi imeli učinkovit dostop do sodnega varstva, glede na to, da se ukinjajo okrajna sodišča, sicer čez zakonsko besedilo bodo postala zunanje enote teh novih enovitih okrožij, pa me vendarle zanima, bodo ljudje še vedno lahko potem v svojih krajih prišli do sodišč, glede na to, da se bodo okrajna sodišča de facto ukinila. Kako bo po novem? Tudi to je materija sodniškega trojčka, z javno objavo sodb na spletnih straneh Vrhovnega sodišča, bo dostop javnosti nekako do sodnih odločb končno zagotovljen in pa, naj bi bile tudi odločbe, se pravi odločitve glasovanj, glasovanj članov Sodnega sveta poslej znane, kako so v posameznih, ne same seje, ampak sama, sama glasovanja znana? To bo seveda povečalo transparentnost, me tu verjetno to podpirate. To me zanima. In to je sicer že kolega Hoivik spraševal pa se meni tudi zdi pomembno vprašati: kdo bosta vaša dva najožja sodelavca, se pravi, kdo bosta vaša dva državna sekretarja? Mislim, da to ne bi smela biti zdaj, čeprav gre za vašo izbiro, ne bi smela biti skrivnost. In če je možnost, da se tudi dr. Šoltes v takšni ali drugačni vlogi spet vrne na Ministrstvo za pravosodje? Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj pa še prosim, dr. Vida Čadonič Špelič, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem, posebno kandidatki.

Moram reči, res, da je bila njena predstavitev dobra in konkretna. Želim si, da bi ji to uspelo. Rekla je, da se je odločila za to kandidaturo, ker ji je predsednik Vlade določene stvari obljubil oz. njegovem temeljitem pogovoru, z njenem temeljitem pogovoru z njim. Upam, da bo držal besedo. Ampak s tem bom potem zaključila.

Rada bi najprej vprašala nekaj strokovnih stvari, potem pa tudi sama ne morem mimo tega nakupa. Ampak najprej glede stroke. Kar nas v Novi Sloveniji zanima, je težava v kazenskih postopkih, ki se v zadnjem času kaže, to je izločanje dokazov. Izločitev dokazov včasih dobesedno sesuje določen kazenski postopek in zadeve se prehitro zaključijo. Obtoženi odkorakajo domov zaradi tega, ker zoper njih kakor ne obstajajo dokazi, čeprav vemo, da so. Zato nas zanima, kje vi vidite problem izločanja dokazov? Je to morda zgolj neustrezno ravnanje organov pregona, to se pravi, da so to procesne napake ali mislite, da je treba kaj narediti tudi na zakonodajnem postopku? Zato, ker je zelo boleče in javnost težko sprejema, da dejansko je iz postopka jasno, da je nekdo naredil kaznivo dejanje, vendar zaradi izločitve dokazov mu to potem kakor ni dokazano in ni kaznovan tako kot bi moral biti.

Drugo vprašanje se nanaša na nezaupanje v Sodni svet in na njegove kadrovske odločitve. Če bi vprašali ljudi danes na cesti, kako so zadovoljni s sodstvom oz. če mu zaupajo, bi verjetno rekli, da mu ne oz. da niso nezadovoljni. Še bolj pa skrbi dejstvo, ki ga je naredila evropska mreža sodnih svetov, ki pa kaže, pazite, da sodniki menijo, da se v sodstvu ne napreduje na osnovi sposobnosti in izkušenj, ampak v tej raziskavi pišejo tako, da kar 40 % slovenskih sodnikov naj bi izrecno to možnost zanikalo. Če je to res, je zelo, zelo zaskrbljujoče, ker pomeni, da ni pogoj, da napreduješ v sodstvu in potem, da državljani pričakujejo, da sodijo najbolj sposobni, da ni pogoj znanje in sposobnosti. Ne vem, kaj je drugega, to ostalo lahko samo ugibamo. Torej sprašujem vas: kaj boste naredili, da bi se zaupanje v Sodni svet in seveda v njegove kadrovske odločitve, ki vemo, kakšne so, gre za imenovanje novih sodnikov, da bi se povečalo v javnosti? Kar je pa še bolj pomembno, da bi res lahko napredovali ljudje, ki so sposobni, se pravi, da gre za nov kadrovski pristop v delovanju sodstva, za profesionalizacijo. Navsezadnje bi bilo prav, da tudi za večjo dostopnost javnosti, mogoče javno glasovanje, ko gre za imenovanje sodnikov oz. izbor sodnikov, ki gredo naprej v imenovanje, poimensko glasovanje itn., da javnost dejansko ima možnost pogledati v njihove kadrovske odločitve. Kakšen je vaš odnos do tega? Kaj bi vi naredili oz. spremenili, ker vemo, da smo se pogovarjali tudi o možnosti spremembe te zakonodaje?

Zdaj pa na Litijsko. Veliko sta že vprašala moja predhodnika. Zdaj, če vas vprašam, kako bi se vi lotili nakupa te stavbe, boste verjetno rekli, da drugače, vendar, kako, kako vseeno komentirate morda to naivnost, tako kot je rekel minister za finance, bivše ministrice, da enostavno ni pogledala cenitve, da enostavno te cenitve ni bilo. Torej res, kako ocenjujete, kako je to možno, da naredi en minister za pravosodje, noben minister, noben župan. Upam si trditi, da si noben župan ne bi privoščil nakupa v veliko manjši vrednosti kot je ta, da ne bi naročil cenitve, čeprav mu to zakon izrecno ne nalaga, kadar gre za nakup.

In drugo. Ali po vaše sploh obstaja kakšna možnost, da bi prišlo do razveljavitve te pogodbe? Namreč, kot smo slišali v medijih, vendar Vlada zdaj ne ve kaj bo s to stavbo, denar je bil porabljen, govori se o nekih skladiščih, vendar nihče od trenutno odgovornih v Vladi, od predsednika Vlade do ministra za finance ne ve kaj bi s to Vlado naredili ali pa, s to stavbo naredili, ali pa recimo ministra za javno upravo. Se pravi, to je pravzaprav žalostno in verjetno ste vi tista oseba, ki imate že zdaj neko stališče kaj s to stavbo narediti, denar je pa bil zapravljen.

In tretje, kar je bilo poročano zadnje dneve v javnosti v zvezi s primerom dr. Dolenca. Jaz sem primer, bi rekla, preko medijev spremljala. Bil je odmeven, šlo je za ali pa gre za vrhunskega kirurga in vidi se zdaj, Evropa je odločila drugače kot naši pravosodni organi. Kako morda osebno, tako kot pravnica, kot bivša in kot bodoča ministrica vidite ta problem?

In še na koncu se vračam spet k predsedniku Vlade in k njegovemu zaupanju. Zdaj, ne smemo pozabiti, da je zgodba z nezaupanjem v pravosodje dolga že precej časa. Morda pa zelo, so bili vsi, ki delajo v pravosodju in sodniki razočarani od tistega njegovega slavnega happy enda, ampak to, kar se je pa dogajalo v začetku letošnjega leta, to je, to je bilo, to je pa že šlo čez mero dobrega okusa. In res, jaz mislim, da bi moral veliko hitrejše predsednik Vlade odreagirati in čudim se, da je vsaj zdaj odreagiral, in da ni čakal tri mesece, da bi predlagal novega ministra kot to zna narediti pri drugih področjih. Torej, gospa kandidatka. Kaj boste naredili, če boste izgubili nezaupanje predsednika vlade, ampak če se bo izkazalo, da predsednik Vlade ne bo držal besede, ki vam jo je dal? Namreč zdaj imamo v javnosti tak primer na področju zdravstva, ne bi več o zdravstvu, ker smo na nekem drugem odboru, ampak kaže se pa jasno, da ne samo, da je dal besedo, celo podpisal je dokument s Fidesom in zdaj je na ta podpisan dokument pozabil. Vam verjetno ni nič podpisal, sami ste pa rekli, da vam je dal besedo. Kaj boste naredili, če bo to besedo prelomil, kar ne bi bilo prvič. Hvala lepa.