Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 69. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 69. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 26. aprila 2024, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav,

Glasujemo. Ponavljamo glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 68.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 69. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - AKT O ODREDITVI PARLAMENTARNE PREISKAVE ZA UGOTOVITEV IN OCENO DEJANSKEGA STANJA ZA UGOTOVITEV POLITIČNE ODGOVORNOSTI NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ ZARADI SUMA, DA SO DOMNEVNO POSREDNO ALI NEPOSREDNO VPLIVALI NA NEGOSPODARNE ALI PROTIPRAVNE ODLOČITVE PODJETJA GEN-I D. O. O., KI SO VODILI V FINANČNO IZČRPAVANJE PODJETJA GEN-I D. O. O., DA SO DOMNEVNO ZLORABILI SVOJ POLOŽAJ, OŠKODOVALI DRŽAVNO PREMOŽENJE TER IZVAJALI POLITIČNI PRITISK NA PREISKAVO KAZNIVIH DEJANJ V ZVEZI S PREVZEMOM IN POSLOVANJEM DRUŽBE STAR SOLAR D. O. O. IN POSLOVANJEM DRUŽBE BORZEN D. O. O., DA JE DOMNEVNO PRIŠLO DO NEZAKONITEGA FINANCIRANJA POLITIČNE STRANKE GIBANJE SVOBODA, VOLILNE KAMPANJE POLITIČNE STRANKE GIBANJE SVOBODA ZA REDNE VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE LETA 2022 IN ZA MOREBITNO SPREMEMBO ZAKONODAJE, KI UREJA PODROČJA PREPREČEVANJA PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA, FINANCIRANJA POLITIČNIH STRANK, FINANCIRANJA VOLILNE KAMPANJE, USTANAVLJANJA IN LASTNINSKO-UPRAVLJAVSKO UREDITEV IZDAJATELJEV MEDIJEV TER FINANCIRANJA IZDAJANJA IN DELOVANJA MEDIJEV V ČASU VOLILNE KAMPANJE.

Zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave je na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije Državnemu zboru predložil Državni svet.

V zvezi s to točko dnevnega reda vas želim opozoriti, da gradivo vsebuje tudi osebne podatke, ki so širši javnosti nedostopni, zato vse razpravljavce prosim, da pri svoji razpravi teh podatkov ne navaja.

Za dopolnilno obrazložitev predloga preiskave dajem besedo predstavniku Državnega sveta gospodu Andreju Poglajnu.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci ter vsa slovenska javnost!

Danes je pred vami na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije zahteva Državnega sveta za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so domnevno posredno ali neposredno vplivali na negospodarno in protipravne odločitve podjetja GEN-I d. o. o., ki so vodili v finančno izčrpavanje podjetja GEN-I d. o. o., da so domnevno zlorabili svoj položaj, oškodovali državno premoženje ter izvajali politični pritisk na preiskavo kaznivih dejanj v zvezi s prevzemom in poslovanjem družbe Star Solar d. o. o. in poslovanjem družbe Borzen d. o. o., da je domnevno prišlo do nezakonitega financiranja politične stranke Gibanja Svoboda, volilne kampanje politične stranke Gibanja Svoboda za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022 in za morebitno spremembo zakonodaje, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, financiranja političnih strank, financiranja volilne kampanje, ustanavljanja in lastninsko upraviteljsko ureditev izdajateljev.

V Državnem svetu kot pobudniku preiskovalne komisije, kot že večkrat poudarjeno s strani več akterjev omenjene institucije, omenjeno zahtevo naslavljamo v veri, da bo po več kot dveh letih ponudila slovenski javnosti odgovore na številna vprašanja, ki se skozi omenjeno časovno obdobje porajajo. S strani nekaterih odločevalcev v slovenski politiki se je pojavil dvom v javni interes omenjenega predloga. Tem trditvam v Državnem svetu jasno nasprotujemo, saj ugotovitev in ocena dejanskega stanja, ki je lahko podlaga za odločanje v Državnem zboru o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij za spremembe zakonodaje na področjih, katere narekuje Ustava Republike Slovenije, jasno ponazarja trden interes javnosti. Glede na to, da vsebina zahteve vsebuje tudi segment, ki obsega mednarodne dejavnosti, lahko upravičeno trdimo, da je zanimanje za podano zahtevo tudi v javnem interesu, ki presega meje Republike Slovenije. Nenazadnje to potrjuje tudi dejstvo, da smo v nekaterih drugih parlamentih že videli oblikovanje podobnih preiskovalnih komisij. Temu potrjujejo tudi poročila določenih državnih organov omenjenih držav, ki jasno navajajo sume kaznivih dejanj s področja pranja denarja in korupcije. Prav tako moramo v uvodu nasloviti navedbe s področja skladnosti zahteve z zakonodajo in Ustavo Republike Slovenije. Veliko smo se lahko naposlušali trditev, da o predlogu že teče predkazenski postopek ter da naj bi posledično bila preiskovalna komisija Državnega zbora brezpredmetna. Zakon o preiskovalni komisiji je jasen, še posebej v 2. členu, ki navaja (citiram): "Če v neki zadevi že teče kazenski postopek, to ni ovira, da ne bi bila o njej v okviru pristojnosti Državnega zbora izvedena tudi parlamentarna preiskava." Prav tako smo lahko s strani pooblaščenih zastopnikov slišali, da bi zahteva posegala v poslovne skrivnosti podjetij, ki bi bila predmet preiskave. V skladu s tem bi kot predstavnik Državnega sveta rad opozoril na drugi odstavek 4. člena Zakona o poslovni skrivnosti, ki se glasi (citiram):

"Zakonita je tudi pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, če tako pridobitev ali razkritje zahteva ali dovoli zakon, predpis Evropske unije ali ga stranki nalaga pravnomočna in izvršljiva sodba, sodna odločba ali za namene preiskave za zahtevane preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije, kadar v skladu z zakonom, ki ureja parlamentarno preiskavo, izvaja preiskavo."

Na podlagi omenjenih členov zakonodaje Republike Slovenije, predvsem pa že na omenjenem 93. členu Ustave Republike Slovenije smatramo navedbe kot brezpredmetne oziroma protipravne. Naj pred prehodom na samo vsebino zahteve parlamentarne preiskave poudarim stališče Državnega sveta, da Državni svet v bistvu ne prejudicira omenjeni zadevi, temveč za zahtevo podaja veri, da se predmet preiskovalne komisije razišče ter ponudi odgovore slovenski ter mednarodni javnosti. Na podlagi tega odločno zavračamo trditve, ki zatrjujejo, da s tem povzročamo poslovno ali kakršnokoli škodo. V skladu s tem menimo ravno nasprotno, da s tem v bistvu omogočamo predmetom preiskovanja, da pojasnijo okoliščine in njihove modele poslovanja ter druge prakse.

Vsebina parlamentarne preiskave obsega sume na negospodarno oziroma protipravno odločitev vodstva državnega podjetja GEN-I, od dneva njegovega nastanka, ki so vodili do finančnega izčrpavanja omenjenega podjetja. Z namenom pridobitve protipravnih koristi določenih posameznikov, povezanih s podjetjem, s strani poročanja številnih medijev, slovenskih in tujih, smo lahko bili priča jasnim dokazom denarnih tokov podjetja in s podjetjem povezanih posameznikov, kar so dokazali tudi organi s področja preprečevanja korupcije v tujini. Pri tem se porajajo resni indici zlorabe položaja in oškodovanja premoženja države. Prav tako vsebina parlamentarne preiskave prikazuje jasne sume izvajanja političnih pritiskov v skladu s poslovanjem in prevzemom družbe Star Solar, katerega lastništvo je znano in katerega ožji poslovni partner predstavlja Borzen, d.o.o., katerega skupščino predstavlja prav Vlada Republike Slovenije na čelu s predsednikom Vlade. Prav tako lahko na podlagi omenjenih sumov sklepamo, da je iz domnevnih protipravnih sredstev, z mnenjem protipravnih sredstev prišlo do nezakonitega političnega financiranja stranke Gibanja Svoboda v času državnozborskih volitev leta 2022. Gradivo zahteve obsega številna preverljiva in dokazljiva dejstva, ki so tudi podlaga za odločitev Državnega sveta, da od Državnega zbora zahteva formiranje oziroma oblikovanje določene preiskovalne komisije. Transparentno delovanje izvoljenih funkcionarjev, vodij državnih podjetij ter vseh tistih, ki z njimi poslujejo, mora biti skupno vsem. V trenutku, ko se pojavi dokazano utemeljen dvom v zlorabe le tega pa je pod preizkušnjo tako pravna država kot tudi demokratična ureditev v Sloveniji. Seveda pa se v stališču predlagatelja moram dotakniti tudi aktualnih dogajanj, ki so sledila po sprejetju zahteve Državnega sveta. Po sprejetju sklepa so sledili številni dopisi mnenj Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora naslovljeni na Kabinet predsednika Državnega sveta. O njih smo lahko brali, o pozivih k spremembi oziroma uskladitvi zahteve, ki pa niso bile niti jasno naslovljene, niti pravno podprte, razen zahtev za nomotehnične popravke. Ob tem poudarjamo stališče, da smo državni svetniki in svetnice neposredno zavezani samo mnenju Zakonodajnopravne službe Državnega sveta ter ne Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Ob tem pa v bistvu poudarjamo, da se v bistvu ne strinjamo s tem, da so se na tak način poskušali blokirati ustavni inštrumenti, ki so dodeljeni Državnemu svetu. Prav tako z obžalovanjem zatrjujemo, da so bili vsi poskusi na vpliv avtonomnega ravnanja delovanja institucije Državnega sveta s strani predsednice Državnega zbora nesprejemljivi predvsem s predpostavko, da se je le-ta v njenih dopisih sklicevala na Zakonodajno-pravno službo državnega zbora, za katero je sama na 14. seji Komisije Državnega sveta za državno ureditev 10. januarja 2024 pri obrazložitvi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor zatrdila, da gre pri mnenju zakonodajno-pravnih služb samo za mnenja in ne za zavezujoče akte. Pri tem ne moremo ostati brez pomislekov, da se očitno mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora s strani določenih posameznikov. Državnega zbora koristijo samo v primeru, ko le-ta deluje v prid njihovih političnih opcij.

Hvala lepa. To je to z moje strani.

Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo doktorica Vida Čadonič Špelič.

Izvolite.

Hvala za besedo predsedujoča.

Lepo pozdravljeni kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, slovenska javnost!

Robert Golob, doktor znanosti, inženir, vrhunski menedžer, uspešen na vseh področjih, ki se jih loti, priljubljen v svojem kraju in v svoji firmi GEN-i, skratka čudežen deček, primeren za nov obraz v slovenski politiki. V svoj volilni program pred dvema letoma zapiše, citiram: "Trenutno je Slovenija uvrščena med države, kjer je zaupanje v demokratične institucije nizko. To velja predvsem za vlado ter za državni zbor, ki sta najtesneje povezana s političnimi strankami. Žal je v zadnjih dveh letih vpliv vsakodnevne politike očiten tudi v drugih državnih institucijah. Ugled države načenjajo zlasti avtoritativne težnje nekaterih vodilnih politikov: nizka politična kultura, neetičnost, koruptivnost, vsakodnevna zloraba oblasti, klientelizem, nepotizem nekaterih politikov in nosilcev javnih funkcij." - konec citata. Ocena stanja, ki se je izkazala kot prerokba. Danes pod vodstvom Roberta Goloba namreč v Sloveniji vse to imamo. Denimo Slovenija je v letu 2023 še poslabšala uvrstitev na lestvici zaznane korupcije. Namreč, v lanskem letu je dosegla 42. mesto, kar je celo eno mesto nižje od leta poprej. Slovenija je enako cenjena kot Italija ali karibska Dominika. Gospe in gospodje in Svobode se zaupanje v demokratične institucije in nosilce oblasti gradi tako, da predsednik Vlade ignorira parlamentarno Komisijo za nadzor javnih financ za nadzor javnih financ, tako da zavrača večkratna vabila, da bi pojasnil svojo vpletenost v poslovanje s podjetjem Borzen. Se zaupanje v demokratične institucije in nosilce oblasti gradi tako, da se predsednik Vlade že mesece skriva pred pričanjem na parlamentarni preiskovalni komisiji o morebitnem njegovem vplivu v delo policije? Si prizadevate za preprečevanje in odpravljanje korupcijskih tveganj tako, da predsednik Vlade s postopkovnimi triki preprečuje, da bi Komisija za preprečevanje korupcije opravila vse potrebne preiskave glede domnevnega nedopustnega vpliva na policijo? Novinarka, ki je po poročanju medijev pred volitvami bila bogato nagrajena z več kot 100 tisoč evri iz Gen-I, tako mediji, pa po volitvah postane generalna sekretarka stranke in glavna kadrovnica v državi. Kljub njenemu očitnemu vplivu v nekaterih medijev se priljubljenost svobode razpolovi. Razumljivo, saj se je od prevzema oblasti nabralo ogromno resnih očitkov in obremenjujočih dokazov o delu predsednika vlade, ki je seveda tudi predsednik stranke Svoboda. Velik problem so domnevne nezakonitosti poslov Gen-I, v katere je domnevno vpleten tudi predsednik vlade in tedanji predsednik uprave Gen-I. Iz balkanske podružnice podjetja naj bi odteklo kar 2 milijona evrov. Predsednik vlade pa do danes še ni pojasnil ali dokazal, kam je ta denar v resnici odtekel. Zato se javnost upravičeno sprašuje, ali je šlo za izčrpavanje podjetja in za namerno financiranje volilne kampanje Gibanje Svoboda. Tu je še primer Star Solar, ki ga predsednik Vlade nikakor noče priti pojasniti. Treba je preiskati namreč postopek ustanovitve, financiranja in spremembe lastništva družbe Star Solar ter morebitne kršitve davčne zakonodaje ter zakonodaje s področja integritete. Ključno vprašanje je, ali zasebni interesi predsednika vlade vplivajo na oblikovanje energetske politike v Sloveniji, kjer se agresivno spodbuja uvajanje fotovoltaike. Drugi energetski viri, kot je jedrska energija, pa se postavljajo v ozadje. Lesno biomaso se je poskušalo celo prepovedati. Pri zemeljskem plinu mu je tudi uspelo. Priča smo torej poskusom prisilne solarizacije Slovenije, domnevno zaradi zasebnih interesov predsednika vlade. Menimo torej, da javnost mora izvedeti resnico. Doktor Golob je bil na sejo Komisije za nadzor javnih financ povabljen kar trikrat, tudi na preiskovalno komisijo o domnevnem vplivanju na policijo še ni prišel pojasnit hudih očitkov. Enako tudi ne na KNOVS. Upravičeno se sprašujemo ali se predsednik Vlade sej nadzornih parlamentarnih komisij ne udeležuje zato, ker se boji neprijetnih vprašanj ali pa, morda še huje, da bi resnica prišla na dan. Tako poudarjen pogum stranke Svoboda in predsednika Vlade se je izgubil, izgubili so se tudi argumenti, zaradi katerih so zmagali. Preiskovalna komisija je torej orodje, da dobimo odgovore in način, da ljudje izvedo resnico. Sprašujemo pa se, ali gre zaupati policiji, da bo svoje delo res opravila neodvisno, saj se, žal, še do danes ni pojasnilo ali je predsednik Vlade v resnici kadroval v policiji ali kako drugače vplival na njeno delo.

Spoštovane kolegice in kolegi, predvsem iz Stranke svobode, če imaš 40 poslancev ali pa še kakšnega več, še ne pomeni, da delaš kar hočeš. Država vam je dana zgolj v upravljanje, ne v lastništvo. Ustava in Poslovnik sta namreč jasna. Državni zbor mora odrediti preiskovalno komisijo, ki jo zahteva Državni svet glede na, in to čim prej. Cilj Roberta Goloba namreč ni, da bi ljudje v Sloveniji bolje živeli, cilj Roberta Goloba je en sam: privatizacija slovenske energetike. Nova Slovenija bo naredila vse, da to prepreči.

Hvala lepa.

Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Soniboj Knežak.

Izvolite.

Hvala, predsedujoča. Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi.

1. člen Zakona o parlamentarni preiskavi določa, da se ta opravi za ugotavljanje in ocenjevanje dejanskega stanja, na podlagi česar lahko Državni zbor sklepa o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Povedano drugače, Državni zbor s tem postopkom oceni ali in kakšno politično odgovornost nosijo posamezniki za dejanja ali njihovo opustitev. Na podlagi parlamentarne preiskave lahko presodi tudi o morebitni potrebi po spremembi veljavnih predpisov. Politična odgovornost ni enaka kazenski in krivdi ali krivdni odgovornosti; ta se ugotavlja v ločenih postopkih, v katere se Državni zbor ne sme vmešavati. Danes pa je pred nami predlog Državnega sveta za odreditev parlamentarne preiskave, ki se bere bolj kot naznanitev suma kaznivih dejanj, pri tem pa seveda preskoči prvo fazo ocenjevanja ali so se ta res zgodila in takoj preide na zahtevo po oceni politične odgovornosti zanje - sklepanje o njej bi bilo smiselno, če bi imeli pred seboj potrditev teh sumov v obliki uradnih postopkov pristojnih organov. Kazniva dejanja, ki jih omenja predlog za preiskavo, so namreč zelo resna: od finančnega izčrpavanja in oškodovanja državnega premoženja podjetja, nezakonito financiranje politične stranke, zlorabo uradnih položajev, davčnih prekrškov in nenazadnje do vpletanja v uradne postopke. Zelo, zelo resne obtožbe.

Pomembno pri vsem tem pa je, da gre sicer za glasne in dolgotrajne obtožbe, ki pa jih uradni postopki pristojnih organov doslej niso potrdili. Zato bo Državni zbor z odreditvijo te preiskave, znova poudarjam, znova prevzel nase vlogo odkrivanja kaznivih dejanj, kar pa ni in ne sme biti njegova vloga. Socialni demokrati pričakujemo, da tako resne sume kaznivih dejanj preiščejo in zaključijo organi odkrivanja in pregona, da o kazenski in krivdni odgovornosti za storjena kazniva dejanja presojajo sodišča. Edino vprašanje, s katerim bi se bilo morda smiselno ukvarjati, je, zakaj taki postopki ne stečejo oziroma se ne zaključijo; tega vprašanja pa predlagatelj ni vključil v svoj predlog, ki ga noče dopolniti niti z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Vse to jasno kaže, da namen preiskave ni tak kot ga določa zakon. Prvič bi za oceno politične odgovornosti morali potrditi vsaj, da so se očitana dejanja res zgodila, drugič pa tako zastavljena preiskava ne more privesti do smiselnih dognanj, ki bi jih lahko uporabili kot podlago za spremembo zakonodaje. Vse, kar ostane, spoštovane in spoštovani, je torej zloraba, je le še en parlamentarni postopek, ki bo namesto svojem uradnem mnenju namen služil politični diskreditaciji, lansiranju obtožb, ustvarjanju dimnih zavez, pri vsem tem pa bo ustvaril dodatna tveganja, da ogrozi in okuži uradne postopke, ki morda potekajo v zvezi z zapisanimi obtožbami.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov se nimamo namena opredeljevati do zapisanih očitkov niti obtoževati ali braniti konkretnih oseb - to slednje je predvsem odgovornost vsakega posameznika -, bomo pa stalno opozarjali na okvir parlamentarne preiskave, ki se jih ne sme preseči in na poskuse zlorab postopkov, za katere žal, žal verjamemo, da se bodo dogajali. Spoštovane kolegice in kolegi. Parlamentarna preiskava, ki pripelje do smiselnih in uporabnih zaključkov, je zahtevno, dolgotrajno in težaško delo. To lahko potrdijo vodje in člani tistih nekaj komisij, ki jih je res samo nekaj, ki so svoje delo dejansko uspešno opravili do konca. Prav zaradi tega pričakujemo, da se predlagatelji in izvajalci zavedajo svoje odgovornosti. Izkušnje namreč tudi tu kažejo, da slabo in površno izvedena parlamentarna preiskava naredi več škode kot koristi. Upamo, da boste vsaj pri njeni izvedbi prevladala modrost in bistvo parlamentarne preiskave, to je javna korist.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolega doktor Matej Tašner Vatovec.

Izvolite.

Najlepša hvala, podpredsednica.

Lep pozdrav vsem!

V Levici zagotovo stojimo za tem, da če obstajajo kakršnikoli sumi kaznivih dejanj ali katerihkoli zlorab, da so za to odgovorni predvsem organi pregona, da imamo za to predkazenske postopke in potem vse, kar sledi ne glede na to, kdo je osumljen, ali je to predsednik Vlade, nekdanji direktor nekega podjetja ali katerikoli navaden državljan. In na tej točki se za nas seznam, ki je opredeljen v tej zahtevi, ki jo je podal Državni svet, tudi zgodba zaključi. Namreč, ko smo videli vso dogajanje okoli zahteve za odreditev te preiskave je bila prva misel predvsem ena in to je bizarnost. Spomnimo se kako se je glasovalo v Državnem svetu v tej parlamentarni preiskavi z večjimi prekinitvami, ne vem kakšnimi postopkovnimi in poslovniškimi posvetovanji do na koncu razbitega pulta. In mislim, da je to nekako plastična ponazoritev tega kam je tudi o tem, kar so govorili nekateri pred mano pripeljal naš demokratični ali pa če želite parlamentarni sistem v tej državi. Državni svet na žalost ni nek tvorec ali pa nek pravi drugi dom tega parlamenta, ampak je predvsem v zadnjih časih še to toliko bolj eksplicitno postal sredstvo za politično izkoriščanje določenih političnih opcij, zaradi tega brez zamere lahko trdimo, da je na žalost Državni svet nekakšno slepo črevo slovenske demokracije. Slepo črevo, ki služi predvsem temu, da se takrat, ko je seveda opoziciji oziroma desnici to koristno, izglasujejo veta na določene zakone in kot v tem primeru odredi parlamentarno preiskavo, ki jo bo moral Državni zbor izvajati ne Državni svet, zaradi tega nameniti seveda poslanske resurse in tudi predvsem časovne resurse. In glede na inflacijo preiskovalnih komisij, ki jih tudi, ki jo tudi opažamo v zadnjih letih, to ne bo koristilo po eni strani. Ne neki konkretni preiskavi, po drugi strani pa ne tudi temu, da bi parlamentarna preiskovalna komisija prišla do kakršnihkoli, dajmo reči učinkovitih zaključkov. Lahko pričakujemo, da bo šlo predvsem za obračunavanje, upam si trditi, med dvema političnima strankama in to zagotovo ni predmet ali pa namen katerekoli preiskovalne komisije. To seveda postavlja tudi resno vprašanje ali je naša ureditev v ustavi sploh smiselna, se pravi to, da lahko Državni svet odredi Državnemu zboru, da mora nekaj preiskovati in seveda zaradi tega tudi nameniti neke svoje resurse in sploh kakšna je še vloga in namen Državnega sveta v naši parlamentarni demokraciji. V Levici stojimo za tem, da bi bilo smiselno Državni svet ukiniti.

Kar se tiče predloga, ki je danes na naši mizi. Seveda o njem ne bomo glasovali, ker je odrejen v skladu z Ustavo, in tu niti ni nobene izbire, ampak kot rečeno, se pridružujem tudi stališču kolegov iz Poslanske skupine Socialnih demokratov na tej točki in v takšni obliki kot so trenutno znane stvari je v tisto kar moramo polagati upe predvsem to, da ja, naši organi pregona še vedno delujejo in jaz nimam nobenih dvomov kot so ga sicer izrazili v Novi Sloveniji, da bodo organi pregona seveda opravili svoje stvari, opravili svoje delo. Če ne zaupamo policiji, če ne zaupamo ostalim organom, potem verjetno ne zaupamo več v demokracijo kot tako. Jaz to upanje še imam, v Poslanski skupini Levice to upanje še imamo in smo prepričani, da bodo naredili vse, kar je potrebno za to, da pridejo kakršnimkoli stvarem do dna. Po drugi strani pa, še enkrat, vidimo predvsem to zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave kot politično zlorabo. Zelo očitno in zelo jasno je, da gre za sredstvo, ki ga je uporabila stranka SDS za to, da preko Državnega sveta pripelje v Državni zbor nekaj, kar jim tu notri očitno ni uspelo ali pa niso želeli in iz tega vidika je to navadna zloraba in pri taki zlorabi seveda je zelo težko resno sodelovati in poslanke in poslanci Levice v tej razpravi danes ne bomo sodelovali.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolega magister Borut Sajovic.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča za besedo.

Kolegice in kolegi, državljanke in državljani!

Tragikomedija, ki bi lahko rekli tudi politična igrača z delovnim naslovom "Dimna zavesa prehaja v zaključno fazo v prvem dejanju". Današnja izredna seja je namenjena odreditvi parlamentarne preiskave, ki jo je po takšnih in drugačnih tragikomičnih zapletih zahteval Državni svet na svoji 15. redni seji 20. marca letos.

Parlamentarna preiskava je pomemben ustavni inštitut vsake parlamentarne demokracije. Gre za enega od sredstev ustavnega varstva parlamentarne manjšine in za pomembno orodje v sistemu zavor in ravnovesij, ki ga je potrebno spoštovati, negovati, graditi. Nikakor pa ne zlorabljati. V našem parlamentarnem redu poznamo dva tipa parlamentarne preiskave, in sicer večinsko in manjšinsko. Danes je pred nami odreditev manjšinske preiskovalne komisije, ki jo lahko zahteva tretjina poslancev ali Državni svet. V konkretnem primeru gre za odreditev na podlagi zahteve Državnega sveta. Tako Ustava, kot tudi sam Zakon o parlamentarni preiskavi določata, da se parlamentarna preiskava odredi o zadevah javnega pomena. Izkazanosti javnega interesa za preiskavo je torej pogoj za ustavno dopustnost parlamentarne preiskave. Pri opredeljevanju predmeta parlamentarne preiskave je treba v osnovi izhajati iz pristojnosti Državnega zbora, pri tem pa uporabiti še dodatna merila za določitev mej parlamentarne preiskave. Predvsem gre za uporabo naslednjih meril: najprej načela javnega pomena oziroma javnega interesa iz 93. člena Ustave, potem načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave, načela ustavnosti, ki obsega predvsem spoštovanje človekovih pravic in svoboščin in načela določenosti preiskovalne naloge iz 2. člena Ustave. Vsa ta načela je potrebno uporabljati v medsebojni povezavi in soodvisnosti. In prav nobeno od teh načel v zahtevi za parlamentarno preiskavo, o kateri danes razpravljamo, ni bilo in ni spoštovano, zaskrbljujoče. O zahtevi za odreditev te parlamentarne preiskave je bilo prelitega veliko črnila. Najprej je na kar 29 straneh svoje mnenje o predlogu zahteve za odreditev podala pravno kadrovska služba Državnega sveta. Kasneje pa je svoje mnenje na 11 straneh podala še Zakonodajno-pravna služba našega Državnega zbora. Obe mnenji sta zelo jasni in med seboj podobni. V iskanju skupnega sporočila zahteva za odreditev te parlamentarne preiskave ne dosega kriterijev, ki jih za parlamentarno preiskavo postavljata Ustava in Zakon o parlamentarni preiskavi, predmet preiskave nikakor ni jasen, kot tudi ni jasno časovno obdobje te iste preiskave. Kršeno je načelo javnega interesa, načelo delitve oblasti, kršeno je načelo ustavnosti in zakonitosti ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter kršeno je načelo določnosti nalog preiskovalne komisije. Kar 40 strani teksta dveh pravnih služb, dveh različnih inštitucij, ki opozarjata na neskladnost zahteve z Ustavo. Vse te pripombe in opozorila je predsednik Državnega sveta povzel na način, da so ga pravniki opozorili zgolj na pravopisne napake. Torej, 40 strani dveh uglednih inštitucij govori o pravopisnih napakah. Zaskrbljujoče, kako je predstavnik, predstojnik te inštitucije drugega doma slovenskega parlamenta doumel stvari. Zavajanje oziroma laž, nevredna predsednika neke inštitucije. Na vztrajno spraševanje novinarjev je predsednik Državnega sveta kasneje sicer priznal, da se v 40. straneh teksta obeh služb skriva še kaj več kot samo neka pravopisna napaka, ki so kot povzetek naštete na zaključku tega poročila. Kot je dejal, so v vmesnem delu ugotovitve, da bi lahko katera stvar pomenila ustavno neskladje. V času obravnave predloga zahteve za odreditev parlamentarne preiskave je v Državnem svetu prišlo do kar nekaj bolj ali manj komičnih zapletov. Nekateri svetniki najprej niso vedeli, o čem glasujejo, in so pomotoma izglasovali prekinitev seje. Govora je bilo tudi o pritiskih, kako naj svetniki glasujejo, vendar se začuda ni našel prav noben svetnik, ki bi te pritiske dokazal ali potrdil. Edina dejanska žrtev velikega pritiska v Državnem svetu je bil govorniški pult v dvorani.

So pa nekateri svetniki in svetnice opozarjali na pripombo pravno kadrovske službe Državnega sveta, da v tej pobudi ni povsem jasno opredeljeno, na kakšen način gre v tem primeru za zadevo javnega pomena. Več svetnikov je predlagateljem predlagalo, da pobudo umaknejo in jo predelajo v skladu z izraženimi pripombami, saj, da je predlog spisan izredno slabo. Nekateri so ob tem tudi spomnili, da je stranka SDS v Državnem zboru že poskušala doseči odreditev te preiskave, a neuspešno. Svetnik Branimir Štrukelj je izrazil mnenje, da so takšne zahteve skrajno problematične, saj Državni svet z njimi postaja pomožna četa politike v Državnem zboru, kot se je izrazil in nadaljuje, Državni svet smo zapeljali v neko polje iz katerega, če bo to postala praksa, ni več rešitve za samo institucijo in zdi se mi, da bi se morali vsi zavedati, da je tukaj doseženo dno, ki pravzaprav daje vsem tistim, ki že leta zagovarjajo ukinitev Državnega sveta, tako rekoč kronske argumente za to, da se to zares zgodi. Kljub vsem izraženim pomislekom lastne pravne službe, kljub predlogom dobršnega dela svetnikov, da se zahteva za parlamentarno preiskavo popravi vsaj do te mere, da ne bo ustavno sporna, predlagatelji, večina v Državnem svetu in predsednik sveta, tega niso niti poslušali, kaj šele doumeli in slišali.

Zahteva za odreditev parlamentarne preiskave je tako nadaljevala pot v Državni zbor. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju opozorila na več problematičnih točk zahteve za preiskavo, opozorila je na neskladnost zahteve za Ustavo, na več neskladnosti. Predsednica Državnega zbora je predlagatelje pozvala, da naj na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe popolni svojo zahtevo na način, da bodo popravljene tiste najbolj grobe pomanjkljivosti zahteve, ki je danes pred nami. Predlagatelji so to možnost zavrnili.

Tako bomo danes odredili parlamentarno preiskavo, ki bo preučevala politično odgovornost nosilcev javnih funkcij v času, preden so ti posamezniki sploh postali nosilci javnih funkcij. Nekdo naj bi bil zaradi svojih ravnanj, preden je postal nosilec javne funkcije, preiskovan kot nosilec javne funkcije. Razumi kdor more. Danes bomo odredili parlamentarno preiskavo, ki bo preiskovala sume izvajanja političnih pritiskov na preiskavo kaznivih dejanj.

Spoštovani, se še spomnimo preiskovalne komisije v zadevi Kangler? Podobno, ravno tako je bila odrejena na zahtevo Državnega sveta. Mnenje obeh pravnih služb je bilo tako kot v tem primeru zelo kritično. In kakšen je bil na koncu izplen te preiskovalne komisije? Dve zaenkrat še neuresničeni odločbi Ustavnega sodišča in ponavljajoči se opomini Evropske komisije Sloveniji, da naj končno uredi zakon o parlamentarni preiskavi na način, da ne bodo več možne zlorabe tega pomembnega inštituta, v katerega je potrebno vgraditi varovalke za zaščito pravic, tako posameznikov, ki se jih preiskovalna komisija dotakne, bodisi kot preiskovance ali kot priče. Tisto preiskovalno komisijo, Kangler namreč, je ustavilo Ustavno sodišče. Glede na pripombe obeh pravnih služb in glede na dejstvo, da predlagatelj teh pripomb ni želel upoštevati, imam občutek, da to preiskovalno komisijo lahko čaka podobna usoda. Ustavno sodišče je v obeh odločbah postavilo jasno mejo med različnimi vejami oblasti in mejo glede tega, kdaj in kako lahko ena posega v drugo. Vendar pet let kasneje državni svet ponavlja isto napako in zopet noče slišati opozorila pravne stroke. Da, odredili bomo parlamentarno preiskavo, ki bo preiskovala financiranje nekega medija s strani podjetij v državni lasti, z eno manjšo napako, da podjetja, ki so imela z nekim medijem pogodbo o poslovnem sodelovanju, takrat niso bila v javni lasti. O tem vprašanju sta odločala tako informacijska pooblaščenka, kot tudi upravno sodišče. Torej, odrejamo parlamentarno preiskavo o stvareh, o katerih sta že odločali dve drugi veji oblasti, dva različna organa in ne glede na to, da vemo, da to ni ustavno skladno, ne glede na to, da sta nas na to opozorili dve različni pravni službi, moramo zaradi pomanjkljive zakonske ureditve to danes tudi storiti. Odredili bomo parlamentarno preiskavo, ki bo preiskovala, ali je aktualni predsednik vlade kot predsednik uprave družbe preko te družbe financiral stranko Gibanje Svoboda in volilno kampanjo. Manjši problem predlagateljem predstavlja dejstvo, da doktor Robert Golob, nekdanji predsednik uprave, genij, takrat seveda ni bil več predsednik uprave te družbe, v času, ko je nastala stranka Gibanje Svoboda, še manj je bil predsednik uprave v času, ko je potekala volilna kampanja. Doktor Golob naj bi preko podjetja, ki ga je vodil, financiral stranko, ki je takrat še ni bilo in volilno kampanjo za volitve, ki jih tudi takrat še ni bilo. / nemir v dvorani/ Bi mogoče gospa Bah Žibert želela besedo?