70. izredna seja

Državni zbor

13. 5. 2024

Transkript seje

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 70. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 70. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 7. maja 2024, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli; zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav,

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 63, proti 7.

(Za je glasovalo 63.)(Proti 7.)

Ugotavljam, da je dnevni red 70. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI, v okviru skrajšanega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila poslanka magistrica Urška Klakočar Zupančič.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo magistrici Urški Klakočar Zupančič.

Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica.

V slovenski parlamentarni zgodovini imajo parlamentarne preiskave posebno mesto - žal ne najbolj častno. Gre za orodje parlamentarnega nadzora, ki bi moralo biti kot pomemben ustavnopravni institut uporabljeno v skladu z namenom Ustave in zakona, ki to orodje določata. Po Ustavi in zakonu je cilj parlamentarne preiskave ugotoviti in oceniti stanje v določeni zadevi javnega pomena za pridobitev ustreznih podlag za odločanje Državnega zbora. V parlamentarni preiskavi se ugotavlja tudi politična odgovornost nosilcev javnih funkcij, rezultat pa lahko vodi v spremembo zakonodaje na določenem področju ali v druge pomembne odločitve iz pristojnosti parlamenta. Namen in smisel parlamentarne preiskave je torej v ugotavljanju in raziskovanju dejanskih stanj, ki bodo potem podlaga za sprejemanje pravnih in tudi političnih odločitev parlamenta.

Žal se tudi v tem sklicu parlamentarna preiskava bolj kot resno orodje za raziskavo dejanskih stanj in ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij uporablja kot orodje za političen boj med političnimi nasprotniki, za obračune in diskreditacije enih z drugimi in obratno. Pri tem se nonšalantno posega v pristojnosti drugih vej oblasti, pri pripravi zahteve za parlamentarno preiskavo pa se ne ozira na kršenje ustavnih omejitev, posebej človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar je zelo zaskrbljujoče, nedopustno in kaže na zelo nizko stopnjo politične in pravne integritete tistih, ki parlamentarno preiskavo zahtevajo. Prelomno točko zlorabe preiskovalnih komisij za namene političnega obračunavanja predstavlja tako imenovana preiskovalna komisija v zadevi Kangler. Zaradi te preiskovalne komisije je najprej presenečenje izrazila delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju, saj je šlo za politični poseg zakonodajne veje oblasti v neodvisnost sodstva pri nas. Državni zbor je namreč v primeru kazenskega pregona zoper Franca Kanglerja na zahtevo Državnega sveta odredil preiskavo o domnevnih političnih motivih tožilcev in sodnikov, udeleženih v zadevi, s čimer je bilo eklatantno kršeno načelo delitve oblasti. Slovenija je morala na seji delovne skupine OECD poročati o parlamentarni preiskavi za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z omenjenim kazenskim pregonom. Delovna skupina je na spletni strani OECD, je izpostavila pomen, ki ga ima spoštovanje vladavine prava in nujnost neodvisnosti kazenskega pregona v korupcijskih zadevah v skladu s konvencijo OECD proti podkupovanju. Povedano po domače: z omenjeno parlamentarno preiskavo si je Državni zbor dovolil posegati v pravice in pristojnosti tožilstva in sodstva, na ta način pa lahko tudi neposredno pritiskajo nanje. Razlogi za tako delovanje niso mogli biti ne legalni ne legitimni. Urad generalnega državnega tožilca in Sodni svet sta septembra 2019 na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti tako imenovane Kanglerjeve preiskovalke. Odločitev Ustavnega sodišča je bila jasna in za Državni svet ki je bil zahtevatelj. Brutalna. Sledila so neprijetna vprašanja evropske komisije in vedno novi opomini Republiki Sloveniji v poročilu te institucije o stanju pravne države pri nas. In kakšen je rezultat te situacije danes? Pred sabo imamo predlog spremembe Zakona o parlamentarni preiskavi, ki sem jo v parlamentarno proceduro vložila sama. In zakaj? Zato, ker menim, da je to moja dolžnost. Ker sem med drugim tudi odgovorna za zakonito in ustavno skladno delovanje te institucije. Pri čemer se dobro zavedam, do kje sežejo moje omejene pristojnosti po veljavni zakonodaji in veljavnem poslovniku. Ko po več pozivih resornemu ministrstvu ni prišlo do predloga zakona, ki bi naslovil vsaj minimum odločb ustavnega sodišča o zakonu o parlamentarni preiskavi, sem to storila sama. Nesprejemljivo se mi zdi, da tako Državni zbor kot prizadeti preiskovanci in organi nimajo orodja, s katerim bi lahko takoj ustavili najbolj eklatantne zlorabe parlamentarne preiskave, kot sem jasno povedala že v obravnavi na matičnem delovnem telesu, želim, da jo od zdaj naprej imajo. Ob tem poudarjam, da sprememba zakona, ki je pred nami v nikakršni meri ne vpliva na že odrejene parlamentarne preiskave in na tiste, ki so v postopku odreditve, kar bi nekateri v tej dvorani želeli prikazati in se bodo verjetno tudi trudili prikazati. Ob tem se dobro zavedajo, da omenjene parlamentarne preiskave kršijo več pravnih načel, nedopustno posegajo v pravice oseb, vključenih v te preiskave, ampak kljub temu veselo preiskujejo ali pa bodo preiskovali vse česar pravzaprav parlamentarna preiskava sploh ne bi smela preiskovati. Čas je, da takim praksam naredimo konec in zaščitimo tako državne organe, pravne in fizične osebe ter ne nazadnje tudi nosilce javnih funkcij pred zlorabami, diskreditacijami, političnimi obračunavanji. Parlamentarna preiskava ni igrača, ampak resen parlamentarni institut, ki mora imeti jasen namen, jasen cilj in jasen obseg, mora biti učinkovit in mora nuditi vse procesne garancije, ki bodo udeležencem parlamentarne preiskave, tudi članom komisije nenazadnje zagotavljale, da bo postopek tekel v skladu s pravnimi standardi demokratične države.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za pravosodje.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici kolegici Andreji Živic.

Izvolite.

Spoštovana, hvala za besedo.

Spoštovani vsi!

Odbor za pravosodje je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi obravnaval na svoji 19. nujni seji kot matično delovno telo. Predlagateljica, poslanka magistra Urška Klakočar Zupančič je predstavila poglavitne rešitve predloga zakona, ki se usklajuje z odločbami Ustavnega sodišča, sledi pa tudi priporočilom iz poročila Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji. Uvodoma je poudarila, da mnogi strokovnjaki ugotavljajo, da se parlamentarna preiskava, ki je razmeroma nov pravni institut in v marsičem presega splošne politične pristojnosti državnega zbora ter predstavlja izjemno sredstvo parlamenta, pri nas uporablja prevečkrat in včasih tudi nedopustno posega v načelo delitve oblasti ter človekove pravice in temeljne svoboščine. Predlog zakona mora najti pravo razmerje med učinkovitostjo postopka na eni strani ter varovanjem človekovih pravic in svoboščin na drugi strani. Zakon mora biti takšen, da bo zagotavljal izvajanje preiskave in obenem preprečeval zlorabljanje parlamentarne preiskave za politične boje med koalicijo in opozicijo. V nadaljevanju je podrobno predstavila predlagane rešitve ter tudi predlagane amandmaje za amandmaje odbora, ki sledijo predvsem pripombam zakonodajnopravne službe. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe doktor Dušan Štraus je povedal, da predlog zakona določa predhodno in naknadno ustavno sodno varstvo o isti stvari in s tem prekorači z ustavno določene, z ustavo določene pristojnosti ustavnega sodišča v zvezi z določitvijo pristojnosti dajanja mnenj Ustavnega sodišča je izpostavil, da Ustavno sodišče ne daje svetovalnih mnenj in ni posvetovalni organ. Kljub temu, da so spremembe zakona nujne zaradi uresničevanja treh odločb ustavnega sodišča, v Zakonodajno-pravni službi ugotavljajo, da predlog zakona ne uresničuje ustavne zahteve po učinkovitosti, učinkoviti parlamentarni preiskavi iz 93. člena Ustave, ki mora biti izvedena brez nepotrebnih ovir in zavlačevanj. Poleg tega se s predlagano ureditvijo odločba Ustavnega sodišča glede izločanja predsednika in članov parlamentarne preiskave v bistvenem sploh ne uresničuje. Državni svetnik Rajko Fajt je predstavil skupno mnenje Komisije za državno ureditev in Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki predloga zakona ne podpirata in sta v razpravi izpostavili svoje pomisleke do predloga zakona, poudarjata, da sicer podpirata reševanje neizvršenih odločb Ustavnega sodišča. V obrazložitvi predloga zakona se navaja, da je njegov cilj tudi uskladitev z odločbami Ustavnega sodišča iz leta 2011 in 2021, vendar komisiji opozarjata, da predlog zakona presega zahtevo Ustavnega sodišča. Komisiji posebej izpostavljata tudi 5. člen predloga zakona, ki uvaja retroaktivnost predloga zakona, kar je po njunem mnenju prav tako sporno. Odbor je bil seznanjen tudi z dopisom Sodnega sveta, ki predlaga, da odbor odloži obravnavanje predloga zakona do prejema njihovega mnenja. Preliminarno pa poudarjajo, da je predlagana druga alineja prvega odstavka 1b. člena predloga zakona povsem identična začasnemu načinu izvrševanja zakona, ki ga je že določilo Ustavno sodišče in torej v ničemer ne rešuje, ne naslavlja vsebinskih vprašanj. Ki jih je izpostavilo Ustavno sodišče. Iz mnenja Državno tožilskega sveta izhaja, da bi bilo glede na veljavno zakonsko ureditev v pristojnosti Državno tožilskega sveta in generalnega državnega tožilca primerneje, da bi bil upravičen predlagatelj zahteve za presojo skladnosti parlamentarne preiskave z Ustavo in zakonom Državno tožilski svet in ne generalni državni tožilec, kar je odbor upošteval s sprejetjem amandmaja. Iz mnenja Združenja mestnih občin Slovenije izhaja, da predlagajo, da se v predlog zakona vključijo določbe, ki bi onemogočile uvedbo parlamentarnih preiskav v občinskih zadevah, saj bi ustanavljanje preiskovalnih komisij za primere preiskovanja dejanj nosilcev funkcij lokalnih oblasti predstavljalo protiustaven poseg. v avtonomijo lokalne samouprave. V razpravi so se poslanci opozicije kritično izjavili zlasti o neobičajnem času vložitve predlaganega zakona, o razlogih za njegov sprejem, o skrajšanem zakonodajnem postopku za sprejem predlaganega zakona, o pomislekih in pripombah Zakonodajno-pravne službe, kot tudi o smiselnosti, da se počaka na mnenje Sodnega sveta. S strani koalicijskih poslancev je bilo poudarjeno, da je normativno področje parlamentarne preiskave treba jasneje in podrobneje urediti, saj je na številnih mestih pomanjkljivo, posebej pa tudi, da ni urejeno pravno varstvo prizadetih subjektov ob vložitvi zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave kot tudi o aktu o ureditvi te preiskave. Odbor je v nadaljevanju opravil glasovanje in predhodno napovedane obstrukcije potekalo brez navzočnosti poslancev iz Poslanskih skupin SDS in NSi. Odbor je sprejel svoje amandmaje k vsem členom predloga zakona ter vse člene predloga zakona skupaj Pripravljen in dopolnjen predlog zakona, ki je sestavni del poročila odbora.

Hvala lepa.

Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Damijan Zrim.

Izvolite.

Spoštovana podpredsednica, spoštovani kolegice in kolegi!

Predlog Zakona o parlamentarni preiskavi ureja precej perečo problematiko, zlorabo mehanizma parlamentarnih preiskav. Parlamentarne preiskave so pomembni ustavni institut s katerim Državni zbor uresničuje funkcijo širšega družbenega nadzora, sistem za zagotavljanje transparentnosti in učinkovitosti pravne države, zato je zlorabe parlamentarne preiskave potrebno preprečiti z namenom ohranjanja integritete instituta ter spoštovanja Ustave in zagotavljanja kakovosti preiskovanja. V zadnjih letih smo bili priča določenim poskusom zlorabe ter vrste postopka, kar je vodilo nastanek parlamentarnih preiskav, katerih namen ni bil odkrivanje morebitnih nepravilnosti in kršitev, temveč zlorabo instituta v namen nabiranja političnih točk. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi si po navedbah predlagateljice prizadeva odpraviti neskladnosti z Ustavo, ki jih je Ustavno sodišče ugotovilo v letih 2011 in 2021. Mnenje Sodnega sveta poudarja, da so rešitve, kot so v predlaganem predlogu identične začasnemu načinu izvrševanja zakona in nekako pomenijo sistematizacijo spremenljive prakse. To sicer ni idealna rešitev, vendar vseeno odpira možnost za naknadno obravnavo ter ustrezno dopolnitev. V tem kontekstu je Sodni svet na predlagateljico apeliral, da bi se predlog zakona obravnaval po rednem zakonodajnem postopku. Predlagateljico magistro Urško Klakočar Zupančič je opozoril na pomembnost predlaganih sprememb ter potrebnega razmisleka o različnih možnostih preprečitve morebitnih posegov v neodvisnost sodne veje oblasti. Tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov si želimo, da bi imeli več časa za obravnavano rešitev, predvsem pa si želimo, da bi imeli več časa za prostora za implementacijo vsebinskih vprašanj, ki jih je Ustavno sodišče izpostavilo v svoji odločbi. Tako bi lahko zagotovili celovitejšo prenovo zakonodaje o parlamentarni preiskavi in konkretneje upoštevali vsebinske pripombe Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Na proti celoviti prenovi zakonodaje o parlamentarnih preiskavah je naša poslanska skupina predlagateljico opozorila na naslednje neskladje z Ustavo. Konkretno so se naša opozorila nanašala na nepravilnosti, ki jih rešitve v zakonu ustvarijo pri zagotavljanju ustavnega varstva. Veseli pa nas, da so amandmaji odbora upoštevali naša opozorila v zvezi s tem, saj je upoštevanje načela delitve oblasti v zakonodajnih predlogih ključno za preprečevanje zlorab, predvsem za to, da ne odstopimo od zaščite pravic posameznikov.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov vseeno pozdravljamo duh predlaganega zakona. Menimo, da v principu odpira ključna vprašanja v zvezi z institutom parlamentarne preiskave, ki ima pomembno nadzorno funkcijo in zato mora to biti področje ustrezno urejeno, zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov predlogu zakona ne bomo nasprotovali.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, za njo kolega Milan Jakopovič.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Parlamentarna preiskava predstavlja eno izmed funkcij širšega družbenega nadzora, poleg tega pa ima pomembno vlogo podpiranja parlamenta pri njegovem delu in pripravi odločitev. Svoj namen ima pri nadzoru vlade, zlasti pri nadzoru njenega upravno izvršilnega dela, bolj pogosto Namen parlamentarne preiskave najde svojo razlago pri odkrivanju nepravilnosti, kršitev ali podobnih pojavov, ki jih je potrebno temeljito raziskati, da bi ugotovili ali ovrgli odgovornost nosilcev funkcij upravnih organov. Pri tem pa je pomembno spoštovanje načela delitve oblasti, načela ustavnosti in zakonitosti, načela javnega pomena ali javnega interesa ter načelo določnosti preiskave. Vsa načela se morajo uporabljati skupaj in se med seboj ne izključujejo. Za predmet parlamentarne preiskave bi lahko rekli, da sovpada s temeljnimi funkcijami Državnega zbora s to razliko, da je zakonodajalec v pogled zadev, ki sodijo na volilno področje, dodal še druge zadeve, ki so v ustavni pristojnosti Državnega zbora. Ob tem mora biti seveda izpolnjena predpostavka, da gre za zadeve javnega pomena. Se pa v zgodovini parlamentarnih preiskav v Sloveniji ni vedno izkazalo, da so vse parlamentarne preiskave imele za cilj odkrivanje nepravilnosti, kršitev ali podobnih pojavov, ki jih je bilo potrebno temeljito raziskati, da bi ugotovili ali ovrgli odgovornost nosilcev javnih funkcij in tu je Ustavno sodišče večkrat presojalo in na institut parlamentarne preiskave izdalo štiri odločbe in kar šest sklepov, protiustavnost pa ugotovilo v kar treh od štirih svojih odločbah. Pri čemer je potrebno poudariti, da bi nekatere ugotovljene protiustavnosti morali odpraviti že pred več kot desetletjem, pa tega nismo storili in lahko rečemo, da smo kot institucija pogrnili na izpitu pravne države in načela delitve oblasti. Predlog zakona, ki ga danes obravnavamo, že sam po sebi ureja zelo pomembno in zahtevno vprašanje, toliko bolj pomembno, ker naj bi z njim odpravili ugotovljene protiustavnosti. Poleg predlog zakona omogoča naknadno ustavno sodno varstvo, s katerim bo omogočeno zadržanje ustanovitev preiskovalne komisije do odločitve Ustavnega sodišča, kar ima za končni rezultat tudi dejstvo, da parlamentarna preiskava ne bo odrejena, če bodo ugotovljene kršitve Ustave. Ali se nam na tem mestu poraja vprašanje ali je to dovolj ali je dovolj, da z zakonom odpravimo protiustavnosti in uvedemo institut naknadnega ustavnosodnega varstva. To se sprašujemo predvsem iz dejanske rabe ali celo zlorabe instituta parlamentarne preiskave pri nas. Če se ozremo nazaj v pretekle parlamentarne preiskave in spremljamo razmere nekaterih preiskav, se nekako ne moremo znebiti občutka, da se nekatere preiskave odvijajo zgolj z namenom političnega obračunavanja, kar se seveda marsikomu v tej dvorani ne zdi nič posebnega, nič čudnega, pa vendar. Podoben pojav političnega obračunavanja so imele tudi druge demokracije po svetu, a so te demokracije institut parlamentarne preiskave zlorabljale v 18. stoletju, torej na samem začetku razvoja tega instituta. Mi pa, če sem ciničen, smo še vedno tam, v 18. stoletju. Prepričani smo, da bo treba presneto paziti, da se preiskave ne spremenijo v pretežno politično obračunavanje med parlamentarnimi strankami oziroma med koalicijo in opozicijo. Upravičena je namreč bojazen, da lahko pretirana in neustrezna uporaba parlamentarne preiskave privede do izvotlitve namena, in še huje, do političnih zlorab. Pomembno je torej, da ta institut ostane sredstvo širšega družbenega nadzora in se ne spremeni v orodje za preganjanje političnih nasprotnikov. Na tem področju je še veliko rezerve, ki po našem mnenju izhajajo iz vpliva političnih strank na delovanje preiskovalnih komisij in v manjši meri iz pomanjkanja strokovnega znanja in izkušenj. Poudariti je treba, da ima znaten vpliv na ustrezno delovanje komisij tudi število strank v Državnem zboru, predvsem pa v Levici vidimo izziv za prihodnost. Saj je večina preiskav odrejenih preširoko, preveč nedoločno, kar tudi ovira uspešnost preiskave.

Torej, če sklenemo. Zakon, ki ga danes obravnavamo, je korak naprej, vendar bo na tem področju potreben streznitveni moment, saj so pri sami normativni ureditvi velike rezerve, ki bi jih bilo potrebno nasloviti.

Zakon bomo danes v Poslanski skupini Levica podprli.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolegica Lena Grgurevič.

Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovani kolegice in kolegi, državljanke in državljani!

Danes odločamo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih je v zakonodajno proceduro vložila predsednica Državnega zbora. Zakon naslavlja izjemno pomembna vprašanja v okviru parlamentarne preiskave, ureja zaščito preiskovancev in prič v skladu z odločbami Ustavnega sodišča in priporočili Evropske komisije. Institut parlamentarne preiskave je bil v naši parlamentarni praksi žal predolgo orodje zlorab posameznih političnih strank, predvsem ene, kar reflektira v sramotnem dejstvu za Republiko Slovenijo, da smo svetovni rekorder po številu odrejenosti parlamentarnih preiskav v dobrih 30. letih naše države.

In kakšni so dejanski epilogi teh parlamentarnih preiskav? Koliko jih je reflektiralo v nekem dejanskem učinku v dobrobit državljank in državljanov? To je retorično vprašanje, seveda. To nenadzorovano širjenje političnih diskreditacij, žal, premnogokrat brez vsake dejanske osnove ni ostalo brez posledic. Zaradi odsotnosti učinkovitih regulativnih mehanizmov je predsednik Državnega zbora oziroma tokrat predsednica prvič v našem mandatu brez konkretnega zakonsko določenega vzvoda, ki bi določal preprečitev preiskav, ki so nezakonite in neustavne. Videli smo številne primere v preteklosti, ko je bilo samo bistvo pravičnosti ogroženo zaradi zasledovanja političnih ciljev, hudim osebnim in političnim diskreditacijam, lažem, insinuacijam, stokrat ponovljeni na ekranih in drugih medijih, brez enega samega dokaza, neosnovanim, plasiranim in uvedenim zgolj z namenom uničenja integritete fizičnih in pravnih oseb, sodnikov, tožilcev in tako naprej je treba narediti konec. Samo zato, ker smo poslanci v nasprotju z ostalimi državljanke in državljani, ki morajo odgovarjati za kazniva dejanja žaljivih obdolžitev, razžalitev, obrekovanj, opravljanj in tako naprej smo poslanci, kot da smo nekaj več, zaradi imunitete, seveda ne odgovarjamo za to si nekateri, ki dejansko sami ne premorejo nikakršnih moralnih ali krščanskih, če želite, vrednot, na katere sicer tako zelo prisegajo, mirno dovoljujejo škodo drugih lagati, jih diskreditirati in uničevati na očeh javnosti, ne da bi napadena oseba imela kakršnokoli zakonsko zagotovljeno sredstvo, ki bi dalo vsaj osnovno možnost, da se preveri upravičenost preiskave. To je jasno neustavno in je nezakonito. Zakon o kazenskem postopku in Zakon o prekrških, ki bi se naj za parlamentarno preiskavo uporabljala smiselno, glede vprašanj, ki v samem zakonu niso urejena sta jasna. Zahteva za preiskavo mora biti obrazložena, vsebovati mora vsa tista odločilna dejstva, to pomeni dokaze, ki pomenijo konkretizacijo abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja ali prekrška. Ne sme se torej dovoliti preiskava na podlagi pavšalnih trditev brez vsake dokazne podlage, če ni za to zadostno podanih dokazov in žal se to v našem parlamentu počne. Prav zaradi tega, ker je kršenih več ustavnih načel in je preiskovanec prepuščen mrcvarjenju na očeh javnosti brez vsake možnosti preizkusa. Četudi Zakonodajno-pravna služba jasno in v celoti graja predlog za uvedbo parlamentarne preiskave konkretnih predlagalcev, kot v zadnjem primeru zahteve SDS zoper predsednika Vlade, recimo, mnenje Zakonodajno-pravne službe ni zavezujoče, zato je predsednica Državnega zbora pozvala Socialdemokratsko stranko k popravi in dopolnitvi predloga, a brez učinka, saj nekih dokazov predložiti ne moreš in očitkov podati, če jih ni.

S predlaganimi spremembami Zakona o parlamentarni preiskavi uvajamo nujne varovalke. Te varovalke bodo pooblastile določene institucije in tretjino poslancev Državnega zbora, da zaprosijo za mnenje Ustavno sodišče o ustavnosti odrejene parlamentarne preiskave, kar je edina in minimalna varovalka, da se izognemo nadaljnjim nezakonitostim in neustavnosti. Ne moremo pozabiti streznitveni / nerazumljivo/ iz preteklosti. Očitek Ustavnega sodišča v aferi Kangler recimo, je oster opomin na nevarnost tega instituta. Ne samo, da je očrnil ugled Državnega zbora, / znak za konec razprave/ ampak je posledično reflektiral nadzoru mednarodnih organov, kot je Evropska komisija, ki je posledično izrazila zaskrbljenost glede stanja pravne države v naši državi. Obstajata torej moralni in pravni imperativ, da ukrepamo po neuresničenih odločbah Ustavnega sodišča, po neodzivnosti Ministrstva za pravosodje, ki je bilo večkrat pozvano s strani predsednice Državnega zbora, da pripravi ustrezne spremembe zakonodaje, slednji ni preostalo drugega, kot da sama pripravi in vloži predlagane zakonodajne spremembe, ki bi jih vsak od nas, ki premore osnovni čut za pravičnost, / znak za konec razprave/ moral podpreti. Za to namreč ni potrebno, da si pravnik. Te spremembe tudi ne bodo imele retroaktivnega učinka, zakon se bo uporabljal za prihodnje parlamentarne preiskave. Žal bo gospod predsednik še ena žrtev političnih zlorab in manipulacij, a upamo lahko, da zadnja. Z uveljavitvijo teh sprememb ponovno potrjujemo svojo zavezanost k pravičnosti, odgovornosti in pravni državi. Izkoristimo to priložnost, da okrepimo temelje naše demokracije in podpremo načela ustavnosti in zakonitosti ter preprečimo nadaljnje politične zlorabe izjemno pomembnega instituta parlamentarne preiskave.

V Poslanski skupini Svoboda bomo predlog zakona seveda podprli.

Hvala za pozornost.