Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, obveščam vas, da pričenjam 23. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko!

Hkrati vas obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Prejel sem dve pooblastili, in sicer na seji s pooblastilom sodelujeta naslednja: poslanec Aleksander Reberšek nadomešča poslanca Mateja Tonina in poslanec Miha Lamut nadomešča poslanca Lenarta Žavbija.

Hkrati pa vas, vas obveščam, da sem ravnokar prejel tudi napoved obstrukcije Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke na 23. nujni seji Odbora za zunanjo politiko in tudi 74. izredni seji Državnega zbora, ki gre takole:

Spoštovani, v skupini Slovenske demokratske stranke na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije napovedujemo odsotnost vseh poslank in poslancev poslanske skupine na 74. izredni seji Državnega zbora. Dodatno napovedujemo obstrukcijo vseh članov Poslanske skupine SDS na 23. nujni seji Odbora za zunanjo politiko. Odsotnost pri obravnavi točke na 23. nujni seji Odbora za zunanjo politiko in 74. izredni seji Državnega zbora napovedujemo, ker nasprotujemo obravnavi točk, ki nimajo izpolnjenih vseh materialno zakonskih pogojev za obravnavo. S spoštovanjem, Jelka Godec, vodja Poslanske skupine SDS.

Postopkovno. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Ja, kolikor vemo, zdaj je bila vložena pobuda za posvetovalni referendum. Do zdaj je bila vedno parlamentarna praksa, da se je 30. dan po vloženi pobudi o tem tudi odločalo, nikoli se ni odločalo isti dan. To je veljalo tudi v času prejšnje vlade, ko je KUL opozicija predlagala deset posvetovalnih referendumov. Kot sem prej povedal, se jih je po devet podpisala Levica in mi takrat v času prejšnje vlade smo vedno čakali 30 dni in niti enkrat nismo rekli, da je to zloraba - to, kar smo bili priča danes od Urške Klakočar Zupančič, ker je to njeno osebno mnenje in osebno mnenje ne bi nikoli in nikdar smelo biti nad Poslovnikom Državnega zbora. In ker gre za očitno kršitev poslovnika 184. člena skladno z drugim odstavkom 65. člena napovedujem odsotnost vseh članov Poslanske skupine Nove Slovenije pri obravnavi te točke tako na odboru kot pa tudi na 74. izredni seji. Marsikaj se lahko pogovarjamo, lahko imamo drugačna stališča, ampak tole je za nas zakon. Po Poslovniku bi se morali ravnati, ampak v času Svobode ste se pač odločili, da vas za ves Poslovnik ne velja in večina v koalicijski valjar gre čez pravico, čez resnico in zato napovedujem odsotnost vseh članov Poslanske skupine Nove Slovenije.

Hvala.

Hvala lepa. Razumem vaše pomisleke in tudi vašo pojasnitev.

Seveda lahko razpravljamo o 184. členu tako ali drugače. Morda samo za gledalce; tretji odstavek tega člena, pa pustimo parlamentarno prakso, ki je bila do sedaj resnično taka, vendar tretji odstavek 184. člena govori, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Po moji oceni, če bi bila volja takšna ali pa pravilo takšno, bi moralo pisati "30. dan" ali pa "vsaj 30 dni" pred to sejo, piše pa "najkasneje" tukaj. Zato tukaj so morda neki dvomi, ampak pustimo to, obstrukcija je legitimna. Danes smo sprejeli zahtevo za sklic izredne seje poslanskih skupin Svoboda, svoboda, Socialni demokrati in Levica, za sklic izredne seje Državnega zbora s točko dnevnega reda Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti države Palestina. Predsednica Državnega zbora je prekinila 73. izredno sejo Državnega zbora in pa OZP bo sedaj opravil obravnavo omenjene točke dnevnega reda in pripravil mnenje, ki ga bo posredoval Državnemu zboru.

Postopkovno je želela gospa Grgurevič, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Jaz bom samo razložila pač glede na postopkovni predlog kolega prej pa tudi mogoče glede na vašo obrazložitev, da so to res neki dvomi. Zame kot pravnico ni tukaj popolnoma nobenih dvomov. Če je nek predlog vložen, piše najkasneje 30 dni pred sejo. Nasproti bi bilo vsaj 30 dni pred sejo, se pravi, da bi moral biti ta 30 dnevni rok. Torej, vsaj 30 dni, vendar je ravno obratno. V roku 30 dni se to lahko stori in Poslovnik je tukaj jasen. Če pa je bila parlamentarna praksa do sedaj, tako kot v mnogih postopkih, napačna, pa je tudi čas, da se popravi in kadar se pač lahko razume tako, kot se sodna praksa spreminja, je prav, da se napačna praksa Državnega zbora tudi prične enkrat pravilno uporabljati, ker to, da se je do zdaj delalo napačno pač ne opravičuje, da se še naprej, ker se je pač tako delalo.

Hvala.

Hvala lepa.

Torej nadaljujemo s to sejo. Pozdravljam vse prisotne!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli tudi predlog dnevnega reda seje odbora. Ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo tako na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O PREDLOGU SKLEPA O PRIZNANJU NEODVISNOSTI IN SUVERENOSTI DRŽAVE PALESTINA.

Predlog je v obravnavo Državnemu zboru na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora predložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. V imenu predlagatelja, naj bi pri obravnavi sodeloval gospod Janez Janša, ker pa smo prejeli obvestilo o obstrukciji, torej bo na tej, ga na tej seji ne bo.

K obravnavani točki dnevnega reda so bili tako vabljeni, kot sem že povedal, predlagatelj gospod Janez Janša in pa Tanja Fajon, ministrica za zunanje evropske zadeve.

Članice in člani odbora ste se seznanili z gradivom in sicer s predlogom Poslanske skupine SDS za razpis posvetovalnega referenduma z dne 4. 6. 2024, ki je objavljen tudi na spletnih straneh Državnega zbora. In pa seveda z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 4. 6. 2024.

Naj torej poudarim, da bo odbor na tej seji, ko smo v prvi fazi, razpravljal in po končani razpravi glasoval o naslednjem predlogu mnenja: "Odbor za zunanjo politiko meni, da je Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti Države Palestina primeren."

Torej na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora odbor zgolj glasuje in sprejme mnenje, ali je podan predlog primeren ali ni. To mnenje odbora pa za Državni zbor sicer ni zavezujoče. V primeru, da Državni zbor sprejme sklep o razpisu predlaganega referenduma, odbor obravnava in pripravi Predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma in šele v tej fazi je možno amandmiranje predloga odloka.

Prehajamo torej na razpravo o Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti Države Palestine.

Za dopolnilno obrazložitev seveda ne morem zaprositi predlagatelja, ker ga ni, sprašujem pa, če želi besedo predstavnica Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, gospa Tanja Fajon? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem članicam in članom Odbora za zunanjo politiko!

Na to točko dnevnega reda bi jaz samo ustno podala mnenje Vlade Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije meni, da gre v priznanju, v primeru priznanja države Palestine primarno za vprašanje, ki je vezano na mednarodno delovanje Republike Slovenije in se neposredno ne nanaša na vprašanje, ki je širšega pomena za državljane Republike Slovenije, kot je to opredeljeno v 26. oziroma 27. členu Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. V prvi vrsti gre pri priznanju države za vprašanje priznanja pravice naroda do samoodločbe, v konkretnem primeru, palestinskemu ljudstvu. Gre za zunanjepolitično dejanje, ki je utemeljeno na mednarodnem pravu in Slovenije kot odgovorne članice mednarodne skupnosti. Do danes je državo Palestino priznalo 146 držav. Palestina je tudi od leta 2012 država opazovalka Združenih narodov. Vlada Republike Slovenije obsoja terorizem, priznava legitimno pravico Izraela, da se brani v okviru mednarodnega prava ob upoštevanju načela sorazmernosti. Priznanje Palestine ni posledica terorističnega dejanja Hamasa, temveč priznanje temeljne pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe, ki je osnovna človekova pravica, priznana vsem narodom, vključno z Izraelci in Palestinci. Humanitarna situacija v Gazi je katastrofalna. Se dnevno slabša. Sever Gaze se že sooča z lakoto. Meddržavno sodišče je odredilo Izraelu, naj nemudoma ustavi vojaške aktivnosti in odpre prehode za humanitarno pomoč, vendar Izrael operacijo nadaljuje z večjo intenziteto. Dostop do pomoči dodatno ovirajo napadi, uničena infrastruktura in pomanjkanje goriva, palestinska oblast je na robu finančnega zloma, saj Izrael ne izpolnjuje obveznosti izplačevanja davčnih prihodkov. Od oktobra lani je bilo v povračilnih napadih ubitih več kot 35 tisoč 200 Palestincev, vključno z več kot 13 tisoč otroki in skoraj 500 na Zahodnem bregu, ranjenih pa je več kot 84 tisoč ljudi. Vlada Republike Slovenije verjame, da bo priznanje Palestine pripomoglo h krepitvi njene demokratične institucije in spodbudilo politične reforme. Suverena država bo imela večje možnosti in večjo odgovornost za razvoj učinkovitih institucij, ki bodo služile interesom svojega prebivalstva, in kot priznana država Palestina bo deležna večje mednarodne pozornosti, kar bo okrepilo pritisk na njeno vodstvo, za izboljšanje preglednosti in učinkovitosti upravljanja.

Dovolite še, da za konec poudarim, priznanje Palestine krepi ugled Slovenije kot države, ki spoštuje mednarodno pravo in resolucije Združenih narodov in hkrati izvaja pritisk na obe strani, na Izrael, da preneha z napadi na Gazo in na Hamas, da izpusti talce in obenem deluje za mir in za rešitev dveh držav. Priznanje Palestine krepi možnosti za poglobljeno sodelovanje z drugimi državami, vključno z arabskimi, zalivskimi in afriškimi, ki prav tako podpira mirno rešitev izraelsko-palestinskega konflikta. Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da je sedaj primeren trenutek, da Slovenija suvereno prizna državo Palestino.

Vlada Republike Slovenije ne podpira predloga za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju neodvisnosti in suverenosti države Palestine. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, vodja Nataša Voršič. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje o obravnavanem Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma. V mnenju je izpostavila, da naj bi se na predlaganem posvetovalnem referendumu volivci odločali o vprašanju, ali ste za to, da državni zbor sprejme sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti države Palestine? Ker se pri posvetovalnem referendumu volivci predhodno izjasnijo o posameznem jasno izraženem vprašanju, torej o vsebini, ne pa o pravnem aktu, bi bilo treba referendumsko vprašanje, kar je bistveno, oblikovati tako, da bi bil poudarek na vsebini in ne na aktu. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa prehajamo na razpravo članic in članov odbora.

Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato, spoštovane kolegice in kolegi, prehajamo na glasovanje. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem torej naslednji predlog mnenja: Odbor za zunanjo politiko meni, da je Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti države Palestine primeren.

Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Da.)

Ja, izvolite kolega Gregorič.

Ne, ne želim obrazložiti svoj glas, ampak bi prosil, da ponovite, da ponoviš, da bom ta pravo tipko pritisnil.