Dobro jutro, spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 76. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje in vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Lep pozdrav vsem skupaj!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 76. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v torek, 9. julija, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.
In ker prehajamo na odločanje vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo o dnevnem redu.
Glasujemo. 71 poslank in poslancev navzočih, vsi so glasovali za.
(Za je glasovalo 71.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 76. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O UREDITVI DOLOČENIH VPRAŠANJ ZARADI KONČNE RAZSODBE ARBITRAŽNEGA SODIŠČA NA PODLAGI ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE, v okviru skrajšanega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici Vlade, državni sekretarki Evi Knez na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Izvolite.
Eva KnezSpoštovani poslanke in poslanci!
Danes je pred vami Predlog zakona o spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (v nadaljevanju ZUVRAS), s katerim želimo zagotoviti spoštovanje določil arbitražne razsodbe ter prispevati k ohranitvi tradicije slovenskega ribištva za prihodnje generacije. S predlaganimi spremembami se konkretno zasleduje cilj, da se ribičem nadomesti izpad dohodka, do katerega je prišlo zaradi hrvaškega nepriznavanja z arbitražno razsodbo določene meje, in poravnajo stroški v zvezi z zagotavljanjem pravne pomoči ribičem. Predlagane spremembe ZUVRAS so potrebne zaradi več razlogov. Republika hrvaška arbitražne razsodbe ne priznava, čeprav je arbitražno sodišče v delni razsodbi leta 2016 odločilo, da Hrvaška ni imela pravice zahtevati razveljavitve arbitražnega sporazuma in da ta ostaja v veljavi. Hrvaška policija in ribiška inšpekcija tako še naprej izrekata globe slovenskim ribičem, ki lovijo na območju pod suverenostjo Slovenije. Državna pomoč oziroma nadomestilo zaradi oviranega gospodarskega ribolova ima velik pomen za slovenske ribiče, ki upravljajo gospodarski ribolov in na katere je arbitražna razsodba neposredno vplivala. Del morja, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadel Republiki Sloveniji, predstavlja kar petino slovenskega ribolovnega območja, na katerem slovenski ribiči ulovijo pomemben delež svojega ulova. Zaradi prisotnosti tujih plovil v morju Republike Slovenije, ki ovirajo opravljanje rednega gospodarskega ribolova slovenskih ribičev, je tem ribičem treba nadomestiti izpad dohodka. Nadomestilo se bo dodelilo pod pogoji, ki sledijo smernicam Evropske komisije o državni pomoči v sektorju ribištva in akvakulture. Nadomestilo se sicer ribičem izplačuje že od leta 2018 dalje, tokratna sprememba zakona pa je nujno potrebna, ker je s koncem leta 2023 na ravni EU prišlo do sprememb pravil, ki urejajo državno pomoč za ribištvo in akvakulturo. Predlog zakona tudi podrobneje opredeljuje pravno pomoč ribičem, katere stroške krije Republika Slovenija - ribiči so fizične ali pravne osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo sedež v Republiki Sloveniji in so imetniki dovoljenja za gospodarski ribolov. Republika Slovenija že po trenutno veljavni pravni ureditvi nudi pravno pomoč, ki zajema stroške izvajalca pravne pomoči in stroške postopkov pred organi Republike Hrvaške. S predlagano spremembo 21. člena / nerazumljivo/ bo Republika Slovenija po potrebi zagotovila tudi sredstva za nadomestilo škode ribičem, to je za povračilo glob oziroma denarnih kazni, če bi organi Republike Hrvaške začeli s postopkom prisilne izterjave teh glob ali denarnih kazni. Predlog sprememb zakona tako dodatno ureja nudenje pravne pomoči, ki zajema, povračilo glob, denarnih kazni ter stroškov in varščin, ki nastanejo v zvezi s tem postopkom ali zaradi tega postopka v primeru prisilne izterjave. Pri prisilni izterjavi gre za neprostovoljno dejanje, zato v tem primeru država vzpostavlja mehanizem, s katerim se bo slovenske ribiče zaščitilo, kar pa ne pomeni priznanja pristojnosti hrvaških organov v slovenskem morju. Dodatna ureditev pravne pomoči vzpostavlja pravno varstvo ribičem na način, da odvetniki oziroma odvetniške družbe zavarujejo pravice ribičev oziroma v primeru varščine ali prisilne izterjave takoj nudijo pravno pomoč in odpravijo nastalo škodo ribičem oziroma jih v najkrajšem možnem času razbremenijo morebitnih posledic prisilne izterjave. Z vidika suverenosti Republike Slovenije na celotnem ozemlju in teritorialnem morju je pomembna zakonska določba, da kakršnokoli morebitno plačilo ali povračilo stroškov v zvezi s pravno pomočjo ribičem, ne vzpostavlja privolitve ali priznanja Republike Slovenije, da bi bili državni organi Republike Hrvaške pristojni začeti ali voditi postopke o prekršku ali kazenske postopke zoper slovenske ribiče.
V zvezi z obravnavanim predlogom smo v sodelovanju z ostalimi resorji, ki jih predlog zadeva, podrobno proučili tudi mnenje in pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ter v skladu s podanimi pripombami sodelovali pri pripravi amandmajev, ki naslavljajo pripombe ZPS. Glede na navedeno menimo, da je zakon pripravljen za obravnavo in sprejem s strani Državnega zbora.
Hvala lepa za vašo pozornost.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku, Teodorju Uraniču.
Izvolite.
Spoštovani!
Odbor je kot matično delovno telo na 45. nujni seji, dne 3. julija 2024 obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj, zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Uvodoma je predstavnik predlagatelja podal dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter podrobno predstavil bistvene rešitve, ki jih prinaša. Nato so mnenje o predlogu zakona podali še državni sekretar z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, predstavnica Zakonodajno-pravne službe ter predstavnik Komisije Državnega sveta za državno ureditev.
V razpravi so poslanci iz Poslanske skupine SDS izpostavili da je predlog novele nepopoln, saj ne ponuja zadostnih rešitev in tako slovenski ribiči ostajajo v težkem položaju, zaradi podeljenih glob. Glede izplačanega nadomestila za izpad dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova so povedali, da je predlagana spodnja meja, ki predvideva povračilo sredstev ribičem problematična, saj je odvisna od količine ulovljenih rib in tako do nadomestil ne bodo upravičeni manjši ribiči z manj ulova. Poudarili so, da bo v prihodnje velik izziv predstavlja iskanje ustreznega dialoga s sosednjo Hrvaško in pri tem ohranitev dobrih medsosedskih odnosov med državama. Poslanci iz Poslanske skupine Svoboda so izpostavili, da je predlog zakona v prvi vrsti namenjen reševanju položaja slovenskih ribičev in ohranjanju slovenskega ribiškega sektorja. Predlagana pravna pomoč vključuje stroške izvajalca pravne pomoči, stroške postopkov, v katerih se pravna pomoč izvaja, varščine in v primeru prisilne izterjave povračilo glob ribičem, denarnih kazni ter stroškov, ki nastanejo v zvezi s tem postopkom. Poleg tega se bo s predlogom zakona ribičem zagotovilo tudi nadomestilo, zaradi izpada dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova. Med drugim je bilo v razpravi omenjeno, da mora Slovenija zaščititi interese ribičev, hkrati pa mora zaščititi interese Republike Slovenije. Poslanka iz Poslanske skupine NSi je poudarila, da mora slovenska politika čim prej poiskati ustrezne rešitve za pomoč slovenskim ribičem ter obenem dodala, da bo potrebno za ohranitev slovenskega ribištva poleg v predlogu zakona predlaganih rešitev zavzeti bolj odločno držo v slovenski zunanji politiki.
Po končni razpravi je odbor glasoval o amandmajih poslanskih skupin koalicije ter o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.
Hvala.
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin in prvi ima besedo kolega Felice Žiža. Aha, je odjavljen, se opravičujem.
Potem pa Poslanska skupina Svoboda in v njenem imenu kolega Robert Janev.
Izvolite.
Predsednica, hvala za besedo.
Spoštovana državna sekretarka, poslanke in poslanci!
Danes obravnavamo zelo pomembno temo, ki vpliva na življenje slovenskih ribičev, ki se preživljajo z ribolovom. V gibanju Svoboda se že od začetka mandata zavzemamo za dobrobit slovenskih ribičev. Ribištva ne moremo in ne smemo gledati zgolj skozi oči gospodarske dejavnosti, saj je to primarno kulturna in zgodovinska dediščina slovenske Istre in konec koncev tudi Slovenije. Pred nami je namreč že drugič v zelo kratkem času Predlog zakona o spremembah Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Zakon v 15. členu navaja nov način pomoči našim ribičem, torej likvidnostno pomoč. Ta predlog prihaja v pravem času, saj se je dosedanji sistem pomoči de minimis konec 2023 iztekel. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi naša nekdanja poslanska kolegica in velika zagovornica pomoči ribičem Mateja Čalušič, se je z Evropsko komisijo več kot pol leta usklajevalo, da je prišlo do dogovora in rešitve, ki je danes pred nami. V Poslanski skupini Svoboda želimo, tako kot Vlada, še naprej zagotavljati podporo prizadetim ribičem, ki so zaradi hrvaškega nepriznavanja odločitve arbitražnega sodišča in sistematičnega oviranja s strani hrvaških organov, dvakrat kaznovani in zato v nezavidljivem položaju. Prvič so kaznovani s tem, ker ne morejo neovirano ribariti v tričetrtinskem delu Piranskega zaliva, ki je po arbitražni razsodbi pripadlo Republiki Sloveniji, ampak zgolj do sredinske črte. Zaradi tega je njihov ulov rib manjši, s tem pa so nižji tudi njihovi prihodki. Z likvidnostno pomočjo iz 15. člena sedaj to rešujemo. Drugič pa so ribiči kaznovani s tem, ker nad njimi visi možnost izvršb s strani hrvaških organov.
Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice je namreč pokopala upe, da bi vsebinsko presojali o kršitvah človekovih pravic slovenskih ribičev zaradi hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe. Senat sodišča je izbral najlažjo pot in tudi z neprepričljivo argumentacijo tožbe slovenskih ribičev označil za nedopustne, s tem pa slovenske ribiče izpostavil potencialnim možnostim, da Republika Hrvaška zoper njih začne vlagati izvršbe. Vse od odločitve ESČP tako nad ribiči visi Damoklejev meč izvršb, katerih skupni znesek že krepko presega milijon evrov. S spremembami 21. člena se omogoča celovito pravno pomoč, ki bo našim ribičem na voljo ne le pred sodiščem na Hrvaškem, temveč tudi pred mednarodnimi sodišči in arbitražami. S tem se bolj natančno določa in širi nabor pravne pomoči, ki so jo deležni ribiči. Naši ribiči bodo tako deležni celovite kompenzacije za stroške, ki nastajajo zaradi hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe in protipravnega delovanja zoper slovenske ribiče. To je izjemno pomembno, saj se mnogi naši ribiči dnevno soočajo s posledicami teh nepravičnih dejanj. Verjamem, da je negotovost in visoki zneski kazni za številne ribiče predstavljajo veliko psihološko breme. S sprejetjem tega zakona, ki ga bomo podprli vsi, ki resnično želimo pomagati našim slovenskim ribičem, bodo le ti ponovno upravičeni do državne pomoči in tudi razširjene pravne pomoči. S tem v Gibanju Svoboda tudi izpolnjujemo naše zaveze volivcem in ribičem, ki smo jih dali v letu 2022, hkrati pa predlagane zakonske rešitve poleg pomoči ribičem zasledujejo in branijo tudi slovenske nacionalne interese, jasno in nedvoumno sporočajo, da so odločbe državnih organov Republike Hrvaške, s katerimi so izrečene globe ali denarne kazni, fizični ali pravni osebi, ki opravlja gospodarski ribolov na območju, ki je skladno z arbitražno razsodbo. Pod suverenostjo Republike Slovenije in sestavni del njegovega ribolovnega morja. V nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije in mednarodno pravnimi obveznostmi Republike Hrvaške. Takšne odločbe Republike Hrvaške so zato brez pravnih učinkov v Republiki Sloveniji. S predlaganimi spremembami pravne pomoči, Republika Slovenija še naprej ne priznava jurisdikcije Hrvaške nad delom slovenskega ozemlja, ki je po arbitražni razsodbi pripadlo Sloveniji. Vlada, koalicija in Poslanska skupina Svoboda, v imenu katere vas danes naslavljam, še naprej trdno in dvoumno zagovarjamo arbitražni sporazum in razsodbo, ki jo je prinesel. O tem se ne pogajamo, o tem ne bomo sklepali začasnih podmiznih ali kakršnihkoli drugih dogovorov, ki bi lahko ogrozili arbitražno razsodbo, poskusov dogovorov, ki smo jim bili priča v času prejšnje Vlade. Prav zato smo nedavno zavrnili predlog Poslanske skupine SDS, ko so želeli pod krinko pomoči ribičem spodkopati arbitražni sporazum. SDS je namreč predlagal, da se slovenskim ribičem izplača vse izrečene globe ter stroški postopkov zaradi gospodarskega ribolova v Piranskem zalivu, vključno z nepravnomočnimi globami. To bi lahko pomenilo priznanje Hrvaške jurisdikcije na delu morja v Piranskem zalivu. Veseli me, da smo lahko v Državnem zboru poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju Ministrstva za zunanje zadeve ter ob konstruktivnih pripombah Zakonodajno-pravne službe nadgradili na način, da maksimalno pomaga slovenskim ribičem ter hkrati varuje tudi slovenske nacionalne interese.
Zaradi tega bomo v Poslanski skupini Svoboda zakon z velikim veseljem in enotno podprli.
Hvala lepa.
Naslednja poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolegica Anja Bah Žibert.
Izvolite.
Lep pozdrav!
Predlog zakonske novele se nanaša na vprašanje pomoči slovenskim ribičem in je nastala kot odziv na odziv na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice maja letos.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo se na to takoj odzvali in predlagali konkretne rešitve za pomoč slovenskim ribičem, ki so se znašli v težkem položaju. Koalicija je takrat našemu predlogu nerazumno nasprotovala, čeprav so ob odločitvi Evropskega sodišča tudi predstavniki koalicijskih strank pozivali, da je položaj ribičev potrebno rešiti. Še več, Našemu predlogu ste v koaliciji, nepremišljeno in tendenciozno nasprotovali, namesto, da bi pokazali odgovornost in skupaj z nami prišli do najbolj optimalne rešitve. Toliko o vaši odgovornosti in sodelujoči politiki tudi takrat, ko naši državljani potrebujejo pomoč.
V SDS delujemo drugače, ker nam gre za stvar, zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vladnemu predlogu ne bomo nasprotovali, ker želimo, da so ribiči deležni vsaj minimalne pomoči.
Dejstvo pa je, da je predlagana vladna novela nepopolna, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in Državni svet, saj ne ponuja zadostnih rešitev. Žal bodo ribiči tudi po sprejetju te novele ostali v težkem položaju, saj bodo primorani živeti v nenehnem strahu zaradi izrečenih glob in grožnjami zaradi morebitnih izvršb. Ali si predstavljate sebe v takšnem položaju?
Iz same novele zakona pa je moč tudi razbrati, da Slovenija ne kaže nikakršne proaktivne politike, ko gre za trajen dogovor s sosednjo Hrvaško, kar je seveda odraz tudi zgrešene politike te Vlade na področju zunanje politike.
Sicer pa smo tudi že na seji pristojnega odbora opozorili na slabo in sporno rešitev glede izplačevanja nadomestila za izpad dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova, saj predlog predvideva spodnjo mejo, ki še predvideva povračilo finančnih sredstev ribičem in je odvisna od količine ulovljenih rib. Tako do nadomestila ne bodo upravičeni manjši ribiči z manj ulova, kot da zanje oviranega ribolova ni. Če si manjši ribič pomoči ne boš deležen, pa čeprav imaš izpad dohodka zaradi oviranega ribolova. Tako smo v Slovenski demokratski stranki vložili amandma, ki bi odpravil to nerazumno omejitev, na katero smo opozarjali na seji odbora in pričakujemo, da ga bo koalicija podprla. Menimo, da sta pogoja število ladijskih dnevnikov in količina ulovljenih rib nesorazmerna in po nepotrebnem delita ribiče na prvo in drugorazredne. Za izboljšanje položaja in zadostnosti nadomestila za izpad dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova je ustrezneje, da ni določene spodnje meje, ki predvideva povračilo finančnih sredstev. S tem bomo sledili tudi načelu enakosti pred zakonom, saj je potrebno bistveno enake položaje obravnavati enako - k temu zakonodajalca obvezuje tudi 14. člen Ustave Republike Slovenije.
Glede na navedeno v poslanski skupini predlogu ne bomo nasprotovali, upravičeno pa pričakujemo, da bo koalicija naš predlog amandmaja podprla, s čimer bi predlog novele zakona razširili in odpravili neustavnost.
Hvala lepa.
Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati je naslednji, v njenem imenu doktorica Vida Čadonič Špelič.
Izvolite.
Hvala za besedo.
Dober dan vsem!
Ribištvo je tradicionalna dejavnost v Sloveniji, ki je še posebej pomembna na obalnem področju in je prepletena tudi z drugimi sektorji, zlasti s turizmom. Cilji države na področju ribištva morajo biti: zagotavljanje ustreznih pogojev za delo in varnost ribičev, pospeševanje razvoja obalnega ribiškega območja ter povezovanje ribištva s turizmom, kulturo, dediščino in tradicijo. Slovenski ribiči so lani ulovili in iztovorili nekaj manj kot 108 ton svežih morskih organizmov; to je bilo za odstotek manj kot leto prej in kar za tretjino manj od povprečja zadnjega desetletja. Leta 2022 je bilo v dejavnosti ribištva delovno aktivnih 242 oseb ali kar za 12 % manj kot leto poprej, v morskem gospodarskem ribolovu se je njihovo število zmanjšalo za petino. V našem morju tako primanjkuje ribičev in rib. Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice slabo stanje našega ribištva žal samo poglablja. Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru pritožb slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi izdajanja kazni za ribolov v Piranskem zalivu namreč sprejelo odločitev, da pritožbe na sodišče v Strasbourgu niso dopustne. Je pa odločitev seveda spodbudila domačo politiko, da poišče rešitve, ki bodo ribičem vsaj malo pomagale. Koalicija je sicer predlog SDS o pomoči ribičem, torej tak zakon je ta stranka vložila, zavrnila, je pa sicer Vlada pripravila svoj predlog, o katerem pač govorimo danes.
V skladu s spremembo 15. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško bodo ribiči še naprej upravičeni do nadomestil za izpad dohodkov zaradi ribolova v delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji. Sprememba je po navedbah Vlade nujna po tem, ko so lani na ravni Evropske unije se zgodile spremembe pravil, ki urejajo državno pomoč za ribištvo in akvakulturo. 21. člen medtem ureja pravno pomoč za ribiče, ki jim hrvaški organi izdajajo kazni zaradi ribolova v delu morja, ki po arbitražni razsodbi pripada Sloveniji. S spremembo želi Vlada - tako po lastnih besedah - zaščititi ribiče, saj so nekatere globe že postale pravnomočne. V skladu s spremembo zakona bo pomoč obsegala stroške izvajalca pravne pomoči, stroške postopkov, varščine in v primeru prisilne izterjave povračilo sredstev za kazni in s tem seveda vse povezane stroške. Slovenski ribiči so jasno upravičeno pričakovali, da bodo po odločitvi Arbitražnega sodišča iz leta 2017 lahko lovili na celotnem morskem območju, ki ga je Arbitražno sodišče s pravno zavezujočo razsodbo potrdilo kot del slovenskega morja; to je bilo logično vsem v Sloveniji in tako so pričakovali tudi ribiči. Vlada do sedaj ni naredila nobenega pomembnega koraka v smeri rešitve teh vprašanj, povezanih s Hrvaškim spoštovanjem oziroma žal nespoštovanjem arbitraže. Dokler se državi ne dogovorita, žal miru na morju in za slovenske ribiče ne bo.
S tem zakonom bodo ribiči dočakali vsaj nekaj od tistega, kar so pričakovali in zahtevali od države takoj po sprejemu arbitražne razsodbe. Zato zakonu v Novi Sloveniji ne bomo nasprotovali oziroma ga bomo v dobro ribičev tudi podprli.
Hvala lepa.
