Lep pozdrav vsem prisotnim! Nas je kar veliko, tako pozdravljam prav vse, posebej članice in člane Odbora za notranje zadeve, tokrat tudi za socialo in izobraževanje, vse prisotne in vse vabljene! Začenjam 46. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Imamo nekaj nadomestil, in sicer: poslanka doktorica Mirjam Bon Klanjšček nadomešča poslanko magistro Tamaro Kozlovič, poslanka Vera Granfol nadomešča poslanko Janjo Sluga, poslanec Soniboj Knežak nadomešča poslanca Damijana Zrima, poslanka Alenka Helbl nadomešča poslanca Žana Mahniča.
Besedo sedaj predajam predsedniku Odbora za delo, družino in socialne zadeve in invalide, Milanu Jakopoviču. Izvoli.
Hvala lepa.
Spoštovane kolegice in kolegi, člani in članice odbora, vabljeni ter ostali prisotni, lep pozdrav! Začenjam 32. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke oziroma poslanci: poslanka Jožica Derganc nadomešča magistra Darka Krajnca, poslanka doktorica Tatjana Greif nadomešča poslanca doktorja Mateja Tašner Vatovca, poslanec Robert Janev nadomešča poslanca Bojana Čebelo, poslanec Franci Kepa nadomešča poslanca Zvonka Černača, poslanec Tomaž Lisec nadomešča poslanko magistrico Karmen Furman in poslanka Vera Granfol nadomešča poslanko Andrejo Živic.
S predsednico Odbora za izobraževanje, znanost in mladino smo se dogovorili, da bo današnjo sejo vodila ona. Kolegica doktorica Mirjam Bon Klanjšček, predajam vam besedo.
Hvala lepa.
Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 25. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Tudi jaz prav lepo pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in prisotne na seji!
Obveščam vas, da je zadržan kolega Damijan Zrim, ki ga nadomešča kolega Soniboj Knežak, in kolegica Alenka Jeraj, ki jo nadomešča kolegica Anja Bah Žibert.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku nismo prejeli predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NASILJE MED OTROKI JE VSE POGOSTEJŠE, ŠOLE SO NEMOČNE, PRISTOJNI PA NE UKREPAJO. Navedeno točko dnevnega reda bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS za sklic skupne nujne seje odborov z dne 21. junij letos, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica, dodatno pa so bili vabljeni še gospod Goran Popovič, ravnatelj Osnovne šole Livada, gospa magistrica Polonca Šurca Gerdina, ravnateljica Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika, ki se je opravičila, in TOM telefon ter na predlog Poslanske skupine Nova Slovenija - Krščanski demokrati, gospa Andreja Katič, ministrica za pravosodje, ki se je opravičila, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki so se opravičili, Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, ki se je opravičila, Anja Zevnik, ravnateljica Osnovne šole Velika Dolina, Mitja Bizjak, predstavnik sveta staršev Osnovne šole Velika Dolina, Aktiv ravnateljev osnovnih šol in Glasbene šole Mestne občine Celje, gospa doktorica Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega centra Planina, ki se je opravičila, Borut Marolt, ravnatelj Strokovnega centra Logatec, ki se je tudi opravičil, in Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto.
Preden preidemo na obravnavo točke dnevnega reda, naj najprej predlagam predlagateljem oziroma podam pojasnilo glede njihovega predstavništva na današnji seji. Poslanska skupina SDS je namreč kot predlagateljica v zahtevi za sklic današnje seje navedla, da bosta v njenem imenu kot predlagateljici prisotni poslanki Anja Bah Žibert in Alenka Helbl. Glede na parlamentarno prakso lahko v imenu predlagatelja na seji Državnega zbora in delovnih teles v razpravi sodeluje samo en poslanec, izjema so samo primeri, kadar so predlagatelji posamezne zadeve dve ali več poslanskih skupin, v teh primerih na seji v razpravi lahko sodeluje več predstavnikov predlagatelja, vendar spet iz vsake poslanske skupine zgolj po eden. Na podlagi tega prosim, da se poslanki iz vrst predlagateljev dogovorita in izjavita, katera izmed njiju bo na seji v razpravi sodelovala kot njihova predstavnica. Anja, izvoli.
Ja, hvala lepa. Zdaj je po svoje to tudi postopkovno. Zdaj, kar ste povedala, predsedujoča, lahko na nek način drži, da je to bila parlamentarna praksa, ampak takšnega primera še ni bilo, tako ne moremo govoriti o parlamentarni praksi. Zdaj sklicevati se na parlamentarno prakso, ob tem da ste v Svobodi kršili Poslovnik na način, da ste preko spravili zadevo, ki gre verjetno pred Ustavno sodišče, je malo, bom rekla, ne neprimerno, ampak povsem nekorektno. Zdaj pač mi, kar nam ni pomembno, da bi se zdaj s tem ukvarjali, v tem primeru bom pa povedala, zakaj sva bili predlagani dve predlagateljici - zato, ker je Alenka Helbl članica Odbora za izobraževanje in zadeve s tega vidika zelo dobro pozna, jaz pa sem članica Odbora za notranje zadeve in ker je ta današnja tema povezana tudi z romsko problematiko, ki jo že leta spremljam in lahko rečem, da dobro poznam. Želeli smo, da bi bili obe tudi zato, nenazadnje so trije odbori danes tukaj, lahko bi vsakega posebej sklicevali, pa nismo, ker se nam zdi to tudi nekorektno do vseh vabljenih, še posebej tistih, ki niso v službi na tem področju in so danes prišli izključno po svoji odločitvi in mimo obveznosti, za kar sem jim iskreno hvaležna, glede na to, da je petek in da verjamem, da ste imeli tudi kakšne druge načrte, ampak datum sklica ni odvisen od nas. Toliko v obrazložitev. Skratka, če je pač temu tako in če niti v uvodoma ne moreva dobiti obe besede - če bova, bova zelo veseli -, bo kolegica Alenka Helbl tista, ki bo skozi sejo v imenu predlagatelja. V primeru, da bi ona zaradi obveznosti morala zapustiti, bom pa jaz. Hvala lepa.
Hvala lepa za pojasnilo. Nisem se mislila nič kregati ali kakorkoli. Seveda bom dovolila to izjemo, da bosta danes obe kolegici uvodoma predstavili zahtevo skupaj oziroma ena za drugo in v nadaljevanju pa bo Alenka Helbl, kakor ste se izjasnili. Mogoče sem malo prehitro dala besedo, bi morala še to povedati, pa bi mogoče malo manj soli bilo nalite. Dobro. / oglašanje iz dvorane/ Je v redu, korektno.
Želela bi vas še opozoriti, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter glede tajnih podatkov in me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost. Ampak to pomeni, da potem vsi vabljeni in drugi bi morali iti ven. Tako da tu moramo malo paziti in prosim, ne izdajati osebnih podatkov.
Torej, prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Predstavnici predlagatelja prosim za dopolnilno obrazložitev zahteve. V imenu Poslanske skupine SDS dajem najprej besedo kolegici Alenki Helbl. Izvoli, Alenka.
Hvala za besedo.
Lep pozdrav vsem vabljenim, vsem tistim, ki so prišli! Sem pa prepričana, da vsi, ki so se opravičili, mnogi med njimi niso prisotni tukaj, ker so že toliko besed o tem povedali na to temo, in glede na to, da je naš cilj današnje razprave - in tudi sklepi o tem govorijo - takojšnje in čimprejšnje ukrepanje.
Današnjo sejo smo naslovili Nasilje med otroki je vse pogostejše, šole so nemočne, pristojni pa ne ukrepajo. Zakaj je torej nasilje je vse pogostejše? O tem smo seznanjeni, kolikor vemo, iz medijev, tudi neki podatki so, veliko pa je tega tudi prikritega. In tega medvrstniškega nasilja v naših šolah se moramo lotiti takoj, preudarno, premišljeno. Veliko je o tem bilo že povedano. Zakaj smo zapisali tudi, da so šole nemočne? To smo videli tudi v primeru osnovne šole Velika Dolina. Torej, šola je sama po protokolu pravilno ukrepala, ampak bilo je pa tudi povedano, da drugih vzvodov nimajo. Kako torej naprej? Dva dni nazaj smo bili tudi na Komisiji za peticije, kjer ni bilo nikogar od vladne koalicije, ker ste obstruirali, spoštovani kolegi, ni bilo nikogar od vabljenih z ministrstev. Tako da, kako bomo reševali težave in ukrepali, če se ne odzivate na peticijo, torej na težave določene skupine državljanov, ki ni tako majhna, se ne odzivamo in pristojni ne ukrepajo. Tudi to smo videli, da so tukaj predvsem lepe besede, tudi odziv ministra po dogodku na osnovni šoli Velika Dolina je bil takšen, da je povzročil ogorčenje tako staršev kot javnosti. In da se torej ti podatki ne obravnavajo tako, da bi lahko iz tega tudi čim prej ukrepali. Šola mora biti varen prostor za vse, za učence, dijake, zaposlene, tako strokovne delavce kot vse ostale. In pa starši morajo biti v to prepričani, da v varno šolo pripeljejo svojega otroka. Zato je dolžna država oziroma vlada je dolžna zagotoviti varnost v naših šolah.
Problematika medvrstniškega nasilja je kompleksna, je pravzaprav globalen fenomen, ki zadeva vse nas. Nasilje, tako v fizični obliki, nadlegovanje in grožnje, ki se prenašajo na splet ali tudi obratno, se namreč pojavlja že v vrtcih, nadaljuje skozi šolo in pušča globoke rane in trajne posledice. Smo postali družba nasilja in na področju odnosov resnično povsem odpovedali? Je medvrstniškega nasilja vse več? Da je treba o tem spregovoriti odgovorno in premišljeno, so izpostavili v posebni oddaji POP TV, imenovani Nenasilje; to je bilo lani 23. maja 2023. Tam so v ospredje postavili tudi dolžnosti in naloge staršev, šole in celotne družbe. Takrat je ravnateljica Osnovne šole Lava Celje, gospa Marijana Kolenko, dejala: "V teh dneh smo si toliko povedali, kaj potrebujemo, da je resnično čas, da začnemo jutri zjutraj to udejanjati, pa naj bo od ministra navzdol do nas v šolah in tudi staršev.« Sporočila so bila tako zelo jasna, da resnično samo mi vsi lahko začnemo s tem. In med drugim tudi poudarila, da obstaja manevrski prostor tudi na področju zakonodaje, torej da spremenimo nekaj členov, in to takoj. Spregovorila je tudi o odgovornosti staršev, ki ni nikjer jasno definirana. Ob tem dogodku, torej maja 2023, je tudi ravnateljica Strokovnega centra Planina, gospa Leonida Zalokar, dejala, kajti tam je bila tudi predsednica države, ki je bila zelo jasna in tudi realna, ko je na vprašanje, ali je konsenz pravzaprav možno doseči, dejala: "Misija nemogoče." In res je to tako. Namreč, leto je naokrog in konsenza in dogovora še vedno ni. 10. Junija 2024 se je zgodilo medvrstniško nasilje na Osnovni šoli Velika Dolina, kot primer medvrstniškega nasilja, ki je odmeval v javnosti, ki je sprožil val odzivov, kakršnihkoli že. In da ne bom ponavljala vsega, kar se je tam takrat dogajalo, bi med drugim tudi poudarila besede ravnateljice, ki je dejala: "Kot ravnateljica ne morem več zagotoviti stoodstotne varnosti na šoli. Počutimo se nemočne, starši si svojih otrok ne upajo več pustiti v šolo. Dolgo smo govorili, saj je varno, nič ne bo. Danes si tega ne upam trditi." In kako so se odzvali v lokalni skupnosti? V lokalni skupnosti so se sestali najprej člani svetov krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem in oblikovali sklep, ki se je glasil: "Glede na dosedanje izkušnje in njegovo obnašanje je namreč nadaljnje obiskovanje devetošolca, ki je fizično napadel sošolca, nesprejemljivo. Preveč je bilo fizičnega in verbalnega nasilja." To so besede predsednika krajevne skupnosti. Na ministrstvu navajajo, da so vselej zavezani skrbi za varno in spodbudno okolje v šolah, kar velja za vse učeče se, pa tudi za zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Tudi državni sekretar na Ministrstvu za delo Juvan je ob tem dejal: "Strpen dialog moramo izvajati na vseh ravneh. Zato bi se svoje družbene odgovornosti morali zavedati vsi, ki delujejo v javnem prostoru. Še posebej na področju vzgoje, izobraževanja in socialnega varstva potrebujemo torej dialog in strpnost. Naš cilj mora biti družba, kjer lahko prebivamo brez policije na šolskih hodnikih." Drži, pa vendar to ni tako. Kako so nadaljevali v občini Brežice, kjer se je sestal 18. junija tudi Varnostni sosvet Občine Brežice in so bili sprejeti sklepi, da morajo pospešiti vse aktivnosti k razrešitvi primera nasilja na osnovni šoli, z rezultatom, da se povzročitelja kaznivega dejanja odstrani iz šolskega okolja. Tudi 20. junija so se na svoji seji sestali brežiški občinski svetniki. Povabili so ministra za notranje zadeve, ministrico za pravosodje, ministra za vzgojo in izobraževanje ter ministra za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti. Sprejeli so naslednje sklepe, da torej Občinski svet Občine Brežice ostro obsoja kakršnokoli obliko nasilja, medvrstniškega nasilja znotraj javnih ustanov in zavodov, še posebej v šolah in vrtcih ter njihovi okolici. Občinski svet je tudi podal zahtevo, da minister za notranje zadeve nemudoma zagotovi dodaten kader policistov, da zadolžijo Vlado Republike Slovenije, da predloži zakonodajni paket, ki naslavlja odgovore na romska vprašanja. In občinski svet je tudi pozval zakonodajalca v Republiki Sloveniji, da zagotovi pravno podlago, da se javne dobrine, kot so voda, smeti, lahko pokrivajo neposredno iz socialnih transferjev prejemnikov. Med drugim tudi še en sklep, da torej Vlada Republike Slovenije pripravi spremembe kazenske zakonodaje, ki napad na uslužbence, ki izvajajo javno službo, torej zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, določa kot kaznivo dejanje napada na uradno osebo. In pozval ministra za notranje zadeve, da z dodatnimi patruljami zagotovi varovanje na javnih prireditvah na območju Občine Brežice. Ampak to, kar je bilo povedano letos, ima predzgodbo še v lanskem letu. Pred več kot letom dni, torej 19. maja 2023, smo na skupni seji razpravljali prav člani odborov za notranje zadeve in izobraževanje in soglasno - ponavljam, soglasno - sprejeli naslednje sklepe: da torej oba odbora spodbujata in podpirata preventivne aktivnosti policije, strokovnih institucij, nevladnih organizacij in vzgojno-izobraževalnih zavodov oziroma inštitucij, ki spodbujajo sodelovanje in spoštovanje človekovih pravic, kulturo dialoga, med kulturno sodelovanje in mirno reševanje sporov. V nadaljevanju še naslednji sklep: da oba odbora pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v okviru priprave šolske reforme v učne vsebine vnese tudi tematike, ki bodo poudarjale čustveno inteligenco sodelovanja in empatijo otrok. Naslednji sklep: predlog Vladi, da preuči veljavno zakonodajo in predlaga spremembe, ki bi učitelje, vzgojitelje in ravnatelje opolnomočile s pedagoško avtoriteto in avtonomijo, omejile možnosti poseganja staršev v strokovne odločitve v vzgojno-izobraževalnem procesu ter določile njihovo obvezo za sodelovanje s strokovnimi službami; da Zavod Republike Slovenije za šolstvo pregleda vlogo vzgojnih načrtov v osnovnih šolah in poda priporočila za njihovo nadgradnjo. Hkrati naslednji sklep: da torej Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje opravi analizo ukrepov in zakonodajnih sprememb, ki so jih druge države članice Evropske unije sprejele v zvezi s preprečevanjem nasilja med mladoletnimi in z analizo v treh mesecih seznani Odbor za izobraževanje, znanost in mladino ter Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je s tem sklepom tudi pozval Vlado, da preuči pobudo za uvrstitev spletnega ustrahovanja med kazniva dejanja v vseh državah članicah EU ter v roku šestih mesecev pripravi dopolnitve zakonodaje.
Za učinkovitejšo obravnavo v letu 2023 so župani 11 občin jugovzhodne Slovenije vložili paket zakonov za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij tudi torej tudi romskih. Konkretne predloge oziroma zakonske rešitve so pripravili tisti, ki se s težavami soočajo vsak dan, torej na terenu, poznajo dobro okoliščine in tudi poznajo rešitve. Žal so koalicijske poslanske skupine te predloge oktobra 2023 zavrnile, kar so seveda v Združenju občin Slovenije sprejeli z obžalovanjem in razočaranjem, hkrati pa ocenili, da gre za veliko zamujeno priložnost. In to se že leto kasneje pozna in se tudi torej zadeve zaostrujejo. Kot so večkrat poudarili, je šlo pri paketu zakonov za zahtevo prebivalcev jugovzhodne Slovenije in Posavja, ki se dejansko srečujejo z velikimi izzivi. Hkrati pa sta bila na 4. oktobra 2023 na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejeta dva sklepa, in sicer: da Vlada Republike Slovenije do konca leta 2023 pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo ustrezno in učinkovito naslovile romsko problematiko, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo in krepitev družbene odgovornosti posameznika ter da Vlada Republike Slovenije okrepi storitve centrov za socialno delo za podporo družinam ter na centrih za socialno delo v občinah, kjer biva romska skupnost, zagotovi dodaten kader ter ustrezno strokovno podporo socialnim delavcem. Tudi 11. januarja 2024 je bilo na Odboru za notranje zadeve obravnavano 10. poročilo Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti in je bil sprejet sklep, da torej ta odbor predlaga Odboru za izobraževanje, znanost in mladino ter Vladi, da v sklopu reševanja izzivov, povezanih s položajem romske skupnosti v Sloveniji, posveti poseben poudarek področju vzgoje in izobraževanja. Že na Komisiji za peticije in človekove pravice in prve možnosti 13. februarja 2024 je bil prav tako sprejet sklep, da Vlada Republike Slovenije v roku treh mesecev pripravi podrobno poročilo o dosedanjem delu medresorske delovne skupine za obnovo romske problematike, ki je bila ustanovljena leta 2022, ter seznani komisijo z načrtom aktivnosti medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike za leto 2024. In danes, kje smo danes? Je kaj drugače? Kljub številnim sprejetim sklepom v Državnem zboru razmere na področju medvrstniškega nasilja in romske problematike, ker pač povezujemo oboje, niso boljše. Vlada Republike Slovenije in pristojna ministrstva praktično nobenega sklepa niso realizirali, so pa seveda zaradi te neodzivnosti, tiščanja peska v glavo ter glave v pesek, ter očitne nesposobnosti razmere samo še slabše in to se bo samo še nadaljevalo. Zgolj lepe besede, torej leporečje, besedičenje, izgovorjene ali napisane in raznoliki projekti, za katere smo tudi slišali. Kar se tiče medvrstniškega nasilja, da stroka opozarja ministrstvo za digitalno, kaj je že, preobrazbo, da jih umaknejo. Niso učinkoviti in tudi celo škodijo. Brez slepomišenja, predolgo trajajoče politične preračunljivosti in škodljivega populizma s strani vladajočih je torej nujno priznati, da se tovrstna problematika pod Vlado Roberta Goloba kljub številnim obljubam samo poglablja. Ravnateljica osnovne šole Velika Dolina je pred dnevi za medije poudarila, da ima šola zelo malo vzvodov, da učinkovito ukrepa zoper nasilne učence in nasilje na šoli se je okrepilo v lanskem šolskem letu. Da torej nasilje med mladimi narašča v Državnem zboru Republike Slovenije, je poudaril, torej, je povedal tudi predsednik Vlade Robert Golob, ko je bilo postavljeno torej ustno poslansko vprašanje. In dodal, da "žal moram deliti tudi sam mnenje, da nismo prav posebej učinkoviti pri obvladovanju tega vprašanja." In ker vedno znova potiskamo glavo v pesek, ker vedno znova samo govorimo, in danes nas je tukaj tako veliko, da bo vsak povedal svoje mnenje in pri katerih od teh mnenj pričakujemo tudi ukrepanje, pričakujemo, da bomo res učinkoviti. Še nekaj je zmotilo takrat tudi javnost. Namreč, na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje jih je zmotilo, da se je pri omenjenem incidentu navajalo, da je nasilni učenec Rom. In so zapisali: "Pri obravnavi medvrstniškega nasilja se moramo izogibati izpostavljanju etnične pripadnosti vključenih v nasilni dogodek, četudi je v tem primeru občina izpostavila romsko problematiko. V tem kontekstu sporočamo, da je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje član Medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike, v okviru katere smo na medresorski ravni pripravili predlog ukrepov, ki ga bomo temeljito obravnavali na naslednji seji." In če so na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, 20. junija 2024 na spletni strani zapisali: "Jeseni bomo predlagali zakonske spremembe, ki bodo postavile dogovor o reševanju socialne problematike v središče našega strokovnega dela. Predlog vključuje definicijo osnovnošolske obveznosti, ki jo lahko otroci izpolnjujejo z obiskovanjem javne zasebne mednarodne šole ali šole na domu. S tem bi socialnim delavcem omogočili prepoznati družbeno škodljivo ravnanje in ukrepati v skladu s tem." Spoštovani, jeseni se bomo zopet pogovarjali. Časa ni več dosti, jesen pa predaleč. Učitelji, ravnatelji, vzgojno-izobraževalne inštitucije in lokalne skupnosti opozarjajo, da postajajo vse bolj nemočni. Pozivajo in prosijo za pomoč. Njihova sporočila, torej, da v prostorih šol ne morejo več nuditi varnosti za učence, so zaskrbljujoča in terjajo takojšnji odziv. Nemudoma je potrebno storiti vse, da šola ostane ali pa postane prostor, v katerem se bodo naši otroci počutili varne, pedagoškim delavcem pa nudili tudi ustrezno strokovno podporo za preprečevanje ali primerno soočenje oziroma ravnanje s takšnimi ekscesi, ker to so ekscesi. Zato smo zapisali tudi predlog sklepov, in sicer vsi trije odbori predlagamo sklepe, da sprejmemo vse potrebno, da bodo slovenske šole 1. septembra 2024 varen prostor za vse učence. Da pozivamo Vlado Republike Slovenije, da nemudoma, nemudoma pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo omogočale ustrezno in učinkovito ukrepanje zoper nasilne učence. In hkrati tudi, da Vlada Republike Slovenije nemudoma izvrši sklep, ki je bil sprejet na 19. redni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, 4. oktobra 2023, ki se glasi: "Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi Republike Slovenije, da do konca leta 2023 pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo ustrezno in učinkovito naslovile romsko problematiko, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo in krepitev družbene odgovornosti posameznika."
Ob zaključku predstavitve naj povem še naslednje. Dolžni smo ukrepati, dolžni smo se odzvati. Živimo v času hitrih družbenih sprememb, hitrih družbenih odločitev in zato smo odgovorni tudi mi v Državnem zboru. Ne moremo in ne smemo si zatiskati oči. Tudi če gre za manjše število primerov medvrstniškega nasilja na določenem območju, večja ali manjša, je ničelna toleranca do nasilja. In če je ničelna toleranca do nasilja, je treba ukrepati. Mnoge stvari, zgolj in samo pogovori so premalo, ker niso učinkoviti, to zdaj že vsi, ki se s tem ukvarjajo, ki so tukaj, vedo. Dolžni smo ustvariti zakonodajno podlago, ki bo učinkovita in ki bo te probleme reševala.
Naj zaključim z besedami: Mlad človek ni prazen lonec, ki ga je treba napolniti z znanjem, temveč ogenj, ki ga je potrebno prižgati, prižgati tako, da bo gorel, da ne bo nikomur škodil. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi tebi.
Zdaj pa dajem besedo še kolegici Anji Bah Žibert. Izvoli, Anja.
Hvala lepa za besedo, Mirjam.
Spoštovani! Sklic te seje je bil odgovoren odziv, ki smo se ga v Slovenski demokratski stranki lotili na najbolj odgovoren način, s sklicem te seje, kajti dejstvo je, da je problematika mladoletniškega nasilja, ne samo medvrstniškega, ampak tudi mladoletniškega nasilja vse bolj pereča. Medtem pa dogodek na Osnovni šoli Velika Dolina pa priča, da imamo tukaj še tudi druge probleme, ki se nekako potem najdejo, tudi ta skupni imenovalec v mladoletniškem nasilju, in to je, spoštovani, romska problematika, pa če jo kdo hoče poimenovati ali pa ne. Ampak podatki, ki so sicer skopi - in bom v nadaljevanju povedala, zakaj -, govorijo, da imamo na tem področju resen problem. Da si bomo seveda na jasnem, v Slovenski demokratski stranki ne pravimo, da je medvrstniško nasilje nekaj, kar je nastalo danes, zavedamo pa se, da kljub temu, da imamo številne aktivnosti, vsaj tako govorijo, številne danes smo tudi poslušali s strani policije, od okroglih miz, izobraževanj in tako naprej, da se številke večajo. Današnji podatek, da se je v zadnjih letih medvrstniško nasilje celo podvojilo po ugotovitvah policije, kaže, da smo neučinkoviti in da nekaj delamo narobe. In da seveda to, ko radi govorimo, da je pač potrebno zagotoviti, govoriti o ničelni toleranci do nasilja, da smo neuspešni. Mi govorimo o ničelni toleranci, nasilja je pa vedno več. Govorimo o strpni družbi in da je treba vse zadeve rešiti strpno, nestrpnosti je vedno več. In jaz trdim, da pač delamo nekaj narobe. Jaz ne govorim, da ni prav to, kar delamo, in da ni prav, da potekajo vse te oblike izobraževanja in tako naprej in javne tribune in opozarjanja, ampak učinkovitost kaže, da pot ni ravno prava oziroma da je pač potrebno narediti še nekaj več. Moje mnenje je, da glede na podatke tudi stroke, ki pravi, da na primer je v preteklosti bilo povod za agresivno vedenje med mladimi v večini glavni nekako kazatelj neurejeno, neurejene razmere doma. Danes ugotavljajo - in tukaj tudi jaz vidim prvi problem -, danes ugotavljajo, da je problematika v permisivni vzgoji ali, drugače povedano, v vse dopustujoči se vzgoji. Jaz trdim, da je to prvi problem, ki ga imamo in na katerega bomo morali odgovoriti. Namreč to, da vzgoja dovoli in ne omejuje več z ničimer, ni prava pot. Problem je še večji, ker to ni samo na permisivni ukrepi oziroma delovanje ni samo na področju vzgoje in izobraževanja, ampak se je to vgradilo v vse pore družbenega življenja. In potem pridemo v vrtiljak, neodgovorni starši. Se pravi, vse je dopuščeno. Potem pride do neodgovornosti pri otrocih in tako naprej. Veste, če smo se še pred več desetletji ukvarjali s tem, da imajo učitelji preveliko avtoriteto, da se jih otroci preveč bojijo, se danes ukvarjamo s tem, da se učitelji bojijo otrok. Kam smo zapeljali to družbo, spoštovani? Kam smo zapeljali to družbo? In če je vse več učiteljev, in jaz jih razumem, spoštovani, govorijo, da gredo s cmokom v razred, razred celo zapustijo, ker je prehudo, samo zato, ker je na drugi strani nekaterim dovoljeno vse oziroma se pri tistih, ki si tega dovolijo, ne ukrepa pravilno, bodisi nimamo vzvodov bodisi včasih raje pogledamo stran. In s tem, ko se je pedagoškim delavcem, jaz rečem, vzelo pedagoško dostojanstvo, je to največja napaka tudi v boju z mladoletniškim nasiljem in tudi nasiljem mladoletniki nad odraslimi. Več o samem nasilju je zagotovo povedala kolegica, ki ima dosti več izkušenj na tem področju. Jaz bi rada povedala samo to zadevo, ki se mi zdi problematična. Kot sem rekla, ena od zagotovo permisivna vzgoja, druga pa neukrepanje.
Zakaj je ta primer v Veliki Dolini tako pomemben - zato, ker kaže na več težav. Prva težava je, kar smo že povedali, da je v porastu medvrstniško nasilje. Druga težava je nerešena romska problematika, ki se ne rešuje na pravi način, zaenkrat ne daje rezultatov. In tretje je, da so tako šola kot starši več let opozarjali na ta problem. Si lahko predstavljate, več let so opozarjali na ta problem in na koncu se je moralo narediti, jaz rečem, fizično nasilje. Jaz ne bom govorila o malih poškodbah, in dobesedno je učenec poškodovan, kakšne bodo te poškodbe in kakšne razsežnosti bodo te poškodbe, nihče ne ve, kajti govora je bilo samo o fizični poškodbi. Čeprav mislim, da so starši javno spregovorili o tem, koliko težav ima otrok, potem ko se je to zgodilo. Se pravi, več let opozarjanja. Pa tretji problem pri tej zadevi je, da je šola izpeljala vse protokole, ki jih ima, in da ugotavlja, da ne more več zagotoviti varnosti. Si predstavljate! In ko smo o tej temi govorili na torkovi seji Komisije za peticije, tudi o tem, da je policija na sam dogodek prišla eno uro kasneje, da je občinski svet sprejel sklep, kjer zahtevajo, da se okrepi delovanje policije na tem območju, to je sklep občinskega sveta. Spoštovani, sklep različnih politik. Predstavnikov Policije v torek ni bilo, in to ob tem, spoštovani, da govorimo, da je nasilje med mladostniki vse večji problem. Zato še enkrat trdim in glasno povem, menim, da je policija v torek izpeljala namesto strokovne, politično odločitev in je ni bilo na tej seji. Kajti prav bi bilo, da bi tudi predstavnikom staršev, ki so tam bili, odgovorila na nekatera vprašanja, in tudi predstavnikom lokalne skupnosti, da bi odgovorili na nekatera vprašanja. Menim, da to niso prave poti, ignoriranje, niti z opravičilom ne. Prišli pa so starši otrok. Mislim, da to ni prava pot. In še en vidik kaže ta primer: da romski otroci ne prihajajo v šolo. In kljub temu, da vsi poznamo, predsedujoča zagotovo zelo dobro, da je osnovna šola obvezna, romski otroci ne prihajajo v šolo. Mi smo pa zadevo pripeljali tako, da sedaj ne upajo v šolo pa ostali otroci, ker so ostali doma. Tisti otroci, ki pa ne rabijo posebnih ukrepov, da pridejo v šolo, ampak samo, da jim je zagotovljena varnost, so pa morali ostati doma. Zato trdim, da je ta problem v Veliki Dolini vseobsežen in močno obsežen in da je skrajni čas, da naredimo konkretne ukrepe. In jaz mislim, da to, da je z ministrstva bila obljuba, da se bodo septembra sestali in začeli ukrepati, prepozno. Septembra se šole zopet odprejo in nekatere odgovore bo pač potrebno dati prej.
Pri tej tematiki bi morda izpostavila tudi to, kako ravnati z nasilnimi otroci. Mi imamo namreč tudi nekatere oblike, bom rekla, ki so nekako tudi vzgojne, in to se mi zdi zelo pomembno. Namreč, menim, da je iz šole vzgoja nekako kar izrinjena. Včasih je učitelj tudi lahko vzgajal. Imamo določene domove, tako kot je Planina, ampak kaj opozarja direktorica - da so v tem domu, spoštovani, združeni otroci, ki so na eni strani nasilni in rabijo določene ukrepe, tudi kazniva dejanja izvršujejo, in je prav, da imajo neko obliko vzgoje in izobraževanja, ki jim bo morda pa le - upamo - pokazala pravo pot v družbi. Da so skupaj z otroki, ki pa so deležni nasilja, povsem skregano, kajti to bi moralo biti povsem drugačne oblike delovanja in to sami opozarjajo, ob tem seveda, da so zaradi tega tudi prepolni. Kajti se pravi rabimo tudi te oblike širiti, nadgrajevati, kakorkoli že, zagotavljati da bomo tudi na tem področju delovali hitro in učinkovito. Zdaj, zakaj je morda potrebno spregovoriti v povezavi s to problematiko nasilja med mladimi tudi izpostaviti problem romske skupnosti? Zato ker tam, spoštovani, preprosto veljajo drugačna pravila. In tega v družbi ne bi smeli dovoliti. Zakon je za vse enak, Ustava je za vse enaka, ampak mi ta drugačna pravila dopuščamo. Zdaj, eno kar sem povedala je, da ti otroci ne prihajajo v šolo. Bistveno je treba povedati, in to vedno poudarjam, da ne gre za vse Rome, da niso vsi enaki in da je tudi razlika med tako imenovano severovzhodno Slovenijo in jugovzhodno Slovenijo. To vsi vemo in to mislim, da že leta govorimo. Ampak problem tukaj je, veste, da otroci na primer, če so vključeni v osnovnošolsko izobraževanje in to smo povedali, mora veljati za vse v deveti razred osnovne šole. To je ena od analiz, ki sem jo našla na uradnih spletnih straneh. Namreč, ja, tukaj se moram še ustaviti. Problem, ki ga pa sedaj, ne vem, po dveh letih kar imamo medresorsko skupino, ki bi morala že dati neke konkretne predloge ministrstvom, oni danes ugotavljajo, da nimamo ustreznih podatkov. To opozarjam že deset let. Res, ne glede na to kaj in kako, deset let opozarjam na to, da če se bomo hoteli zadeve lotiti resno in učinkovito, bomo mogli začeti delati evalvacije? Ampak kakorkoli že, po tej analizi, ki sem jo prejela, pač šole, ki so sodelovale je na koncu v devetem razredu do devetega razreda prišlo iz severovzhodne Slovenije 6 odstotkov Romov, 6 odstotkov Romov iz jugovzhodne Slovenije pa 3,5. Se pravi, šole ne dokončajo, saj razlog je seveda verjetno vsem jasen, saj ne prihajajo v šolo, pa v veliki meri ne prihajajo v šolo in pri tem, da bi ti otroci v skladu z zakonom prihajali v šolo naredimo premalo. Povsem povedan je podatek iz lanskega poročila o uresničevanju, bom rekla, področja delovanja in pa napredkov na romskem področju, podatek, da tudi osnovne šole več ne dajejo podatke o tem, da romski otroci ne prihajajo v šolo. Jaz ne trdim, da so šole neodgovorne, jaz trdim, da šole vidijo, da tega ni, nobene učinkovitosti. Da kljub temu, da sporočajo, da so težave, da romski otroci ne prihajajo v šolo, da na koncu koncev ni nobene poteze naprej o tem, da bi se ta stvar rešila in so po svoje po moje obupali. Drugi primer, ki se je ravno zelo ekshaliral, ravno zdaj, v tem času, ki je vezan na to medvrstniško nasilje je, da romski otroci, ki bi seveda morali hoditi v šolo in tako naprej in skrbeti za to in se jim pomagati je, spoštovani, da se jih izkorišča za nasilna dejanja, da se jih izkorišča za kazniva dejanja. Veste, te otroke se dobesedno doma napotijo, da naredijo kazniva dejanja? In problem, ki se pojavlja v Šentjerneju zadnje čase, je, kako skupina otrok pride, ne vem, v neko trgovino, odnese vse, kar odnese in grejo ven. Veste, noben ne želi, tudi varnostnik, verjamem, ne želi tam v nek konflikt, ker je na drugi strani otrok. Ti otroci, mladostniki, spoštovani, delajo take pritiske na parkiriščih, na pokopališčih, da se pač ostali odrasli enostavno so se začeli odmikati, ker ali veste, konflikt z otrokom ni ravno prijeten, ampak to se dogaja, ob tem, da še vedno nismo naredili nobenega premika pri tem, da je v tem okolju, bom rekla mladoletne poroke mladoletnih punčk - to so punčke, spoštovani -, da tukaj tudi nismo naredili nekega koraka naprej, to me žalosti. Ti otroci niso zaščiteni. In seveda, ker imajo vzorec, ki ga dobijo, ki se ne spremeni, je seveda to vzorec, ki ga tudi poznajo. Starši delujejo po sistemu čim več otrok, tem več podpore, tem več otroških dokladov, otrok začuti sistem enako. Zadnjič smo poslušali, kako že mlade punčke govorijo, jaz še malo sem v šoli, še kakšni dve leti, potem se bom pa poročila, ker je to pač nek vzorec, ki ga ne znamo presekati. Zdaj, kje pa vidim, tisto, kjer bi pa lahko že naredili nek korak naprej? Je pa to, da smo leto nazaj približno obravnavali zakone, ki so jih predlagali župani iz jugovzhodne Slovenije. Župani so predlagali na podlagi izkušenj in vedenj. Ti župani, da ne bo pomote, prihajajo iz različnih političnih polj, iz povsem različnih in so opozorili z večkrat, kako in kaj in potem so s podpisi državljank in državljanov vložili konkretne zakone. Ta koalicija jih je brezkompromisno zavrnila, ampak je pa obljubila nekaj. Obljubila je, da bo do konca leta 2023 pripravila konkretne zakonske rešitve. To je bil prvi sklep.
Malček, če prekinem. Zdaj, jaz tako razumem, saj zdaj razprava tvoja gre v smeri romske problematike, naslov naše današnje točke ni romska problematika, ampak nasilje nad otroki je vse pogostejše, šole so nemočne, pristojni pa ne ukrepajo.
