Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani vabljeni gostje, pričenjam z 19. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Ob tem vas obveščam, da ni nobenega zadržanega člana, prav tako nobenih nadomestil. A je nadomestila? Aha, se opravičujem, aha, seveda. In sicer, doktor Vida Čadonič Pelič nadomešča poslanca Janeza Ciglerja Kralja in magister Janez Žakelj nadomešča poslanca gospoda Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo, torej dnevni red je določen takšen kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej pričenjamo tudi s 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER POROČILO O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024 V OBDOBJU JANUAR-JUNIJ.

Naj uvodoma povem, da gre za obravnavo poročila, ki ga je Vlada Državnemu zboru predložila na podlagi drugega odstavka 63. člena Zakona o javnih financah. Poročilo z dne 28. 8. 2023 je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s samim sklicem seje. Proti podpisu ste prejeli tudi prilogo k proračunu, k poročilu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2024 v obdobju januar-junij, ki je označeno s stopnjo tajnosti INTERNO. In tudi prosim vas, da pač v primeru, da bi želeli govoriti o tem gradivu, na to opozorite, da pač sejo komisije zapremo za javnost.

K tej točki sem vabil gospoda Klemna Boštjančiča, ministra, ki se je opravičil in ga nadomešča državna sekretarka, Vlado ter Ministrstvo za finance. Besedo za sedaj uvodno predstavitev Poročila o izvrševanju državnega proračuna v prvi polovici letošnjega leta dajem magistrici Saši Jazbec, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

Še ena recimo taka stvar, kajne, ker smo že v drugi polovici meseca septembra, torej prosim, da nas, v kolikor je le to mogoče, seznanite tudi z najnovejšimi preliminarnimi podatki o proračunskih gibanjih do konca meseca avgusta letošnjega leta.

Izvolite.

Dobro jutro, lepo pozdravljeni!

Najlepša hvala za besedo.

Torej, pred vami je Poročilo o izvrševanju letošnjega proračuna v prvi polovici letošnjega leta. Forma poročila je klasična, standardna, se pravi po poročilu o realizaciji prejemkov izdatkov od januarja do junija, oceno realizacije do konca leta in pa potem posamezna poglavja glede finančnih terjatev in naložb in računa financiranja o prerazporeditvah in vsem, v bistvu, kar se je dogajalo v prvi polovici leta.

Torej gre za državni proračun, ki ga je Državni zbor sprejel lanskega novembra. In kot vedno vam povem, da v bistvu prihodki, prihodke načrtujemo, bi rekla, odlično, zato ker smo nekje v prvi polovici leta, smo na prihodkovni strani realizirali 49,7 odstotka načrtovanih prihodkov, se bom potem lahko lotila tudi posameznih kategorij, medtem, ko je na odhodkovni strani, je pa realizacija v prvi polovici leta, ker življenje sicer ni linearno, ampak je pa realizacija v prvi polovici leta 45 odstotkov načrtovanih odhodkov. Torej ta v bistvu nižja realizacija odhodkov je predvsem posledica tega, da smo delali proračun v negotovih razmerah, kako hitro bo stekla sanacija po poplavah, tako da smo si pustili v proračunu v bistvu rezervacijo za, za te namene in ker je v bistvu, tradicionalno je poletje ali pa druga polovica leta investicijsko bolj intenzivna, je v bistvu zato tudi ta trend, da je torej realizacija zdaj v polovici leta nižja od polovice, ni nič nenavadnega.

V bistvu, zdaj, če pogledamo samo raven odhodkov in prihodkov, v prvem polletju smo realizirali 11 odstotkov višje prihodke glede na enako obdobje preteklega leta in pa tudi 9,3 odstotka višje odhodke glede na preteklo leto. Zdaj, ključna razlika na prihodkovni strani, jaz bi rada povedala, da smo v bistvu ta proračun, ko ste ga sprejeli novembra, še ni vključeval dodatnih prihodkov, ki jih je vpeljal Zakon o, torej, ZORF, torej Zakon o…, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, torej popoplavni zakon in zato je v bistvu razlika na davku od dohodka pravnih oseb, kjer se je še s tistim decembrskim zakonom v bistvu, potem se je povišala tista stopnja. Tako, da tukaj, če bomo gledali pač posamezne postavke, posamezne vire je tukaj ta bistvena razlika. In pa pri v bistvu dividendah, ker je ta isti zakon, je vpeljal tudi dividende, v bistvu SDH, kot namenski vir za potem financiranje poplav preko Sklada za obnovo Slovenije.

Tako, da v bistvu, če zdaj, torej ta realizacija v prvi polovici letošnjega leta ni bila bistveno drugačna od preteklih let. Se pravi, plače in prispevki za zaposlene so se gibali nekje v skladu z načrtovanimi v proračunu. Dejansko ti dve, ta dva namena sta na 50 odstotkih, kar je v bistvu v redu, ker je bilo, v prvi polovici leta je že izplačan regres za javne uslužbence in zdaj v drugi polovici leta so pa plače višje za 3,3 odstotke zaradi povišanja plačnih razredov, torej povečanja vrednosti plačnih razredov zaradi uskladitve z 80 procentov lanske inflacije, tako da tu načrtujemo, da torej, tu je, tu so stvari bile v redu planirane. Potem izdatki za blago in storitve, se vidi, da so v bistvu narasle poslovne najemnine za kupnine, da so višje tekoče, da so višji stroški tekočega vzdrževanja. Potem na obrestih, ker imamo, torej ker imamo izdane obveznice s fiksnimi obrestnimi merami, lahko tudi obresti zelo dobro napovemo in tudi tu je razlika samo nekaj med plačilom domačih, tujih obresti, ampak kumulativno so pa pač tukaj stvari. V redu. Potem je ta večja postavka, ki smo jo načrtovali za rezerve. Poleg splošne proračunske rezervacije za nepredvidene namene je kot rečeno bilo tukaj več denarja na razpolago ob sprejetem proračunu za popoplavno obnovo. Popoplavna obnova je v, torej v prvi polovici leta smo torej 100 milijonov, 105 milijonov zagotovili za zagotavljanje pretočnosti strug tekočih voda, odstranjevanje naplavin in tako naprej, se pravi za utrjevanje obstoječih brežin in nasipov. Potem na področju infrastrukture je bilo za odpravo posledic naravnih nesreč porabljenih 18 milijonov evrov. Potem, kot veste, izplačujemo predplačila za obnovo stanovanj, še vedno pomoči za samozaposlene. Potem je dobilo iz naslova popoplavne obnove je dobilo gospodarstvo za 33 milijonov evrov pomoči. Potem še na področju dela, družinske in socialne politike 11 milijonov in pol za izredno denarno socialno pomoč prizadetim v poplavah za podporo kmetom devet milijonov, za odvoz v obdelavo in predelavo odpadkov tri milijone in pa še dodatne tri milijone za pokrivanje intervencijskih stroškov sil za zaščito in reševanje. Potem glede subvencij. Subvencije se tudi odvijajo v skladu nekje, bi rekla, s pričakovanji. S tem, da je tukaj nekoliko višji veljavni proračun glede na sprejetega, ker je še prišlo do izplačil še subvencij za, torej področje draginje, torej zaradi omejene cene, ki jo imamo gospodinjstva za plačilo električne energije. Potem področje transferov posameznikom in gospodinjstvom narašča nekoliko hitreje oziroma je poraba nekoliko višja, kot je bilo načrtovano ob pripravi proračuna. Potem so pa še druga večja stvar, so pa še investicijski odhodki, investicijski transferji. Tukaj pa kot rečeno je realizacija nekje na ravni 25 odstotkov zdaj v prvi polovici leta, ampak je bila zdaj tista glavna gradbena sezona. Tako da v bistvu tudi ustroj je tako, da hodijo računi, potem na ministrstva tudi od drugih upravičencev, se pravi od občin in od podjetij pridejo jeseni, tako da je na tem namenu, je potem poraba v drugi polovici leta višja. In še plačila sredstev v proračun Evropske unije. Tudi tukaj je poraba nekoliko nižja od polovice, če tako rečem. Ta del, ki je plačila, torej plačila iz naslova davka na dodano vrednost in BND so nekje v skladu z načrti, medtem ko so v bistvu glede carin je pa bistveno ta večja korelacija koliko carin se pobere v tekočem letu in koliko jih je potem treba pač poslati v Bruselj, da se tako izrazim. Tako da tukaj verjetno bo to vplačilo letos na koncu nekoliko nižje kot smo, kot smo pričakovali. Na prihodkovni strani pa, če omenim je pa v bistvu dohodnina je nekoliko tudi boljša, kot smo jo načrtovali oziroma je bilo pobrano že več kot 50 odstotkov načrtovane. To je predvsem posledica, torej, bomo rekli, polne zaposlenosti, polnega trga delovne sile. Največ ljudi v zgodovini te države ima službo, ima delo, plačuje davke, plačuje prispevke. Potem je že omenjena druga, recimo taka večja postavka, davek na dodano vrednost. Je bil v prvi polovici leta realiziran v približno 47 odstotkih, kar je tudi v skladu s trendi, ki jih spremljamo, da je druga polovica leta nekoliko močnejša. Tako da tukaj ni nobenih posebnih skrbi, bi rekla. In pa kot rečeno, ta razlika, kjer smo pač pobrali več kot je bilo v sprejetem proračunu. Je pa davek od dohodkov pravnih oseb, zaradi že omenjenega razloga. Bodo pa to kot rečeno so to namenski prihodki, ki so delno že izločeni, ostali bodo pa do konca leta. Torej namenski prihodki, ki gredo v Sklad za obnovo Slovenije, da bomo tudi v prihodnjih letih lahko tole popoplavno obnovo nemoteno financirali. Seveda je treba omeniti tudi evropska sredstva. Iz evropskih sredstev boste rekli, da jih tradicionalno previsoko načrtujemo. Dejstvo je, da tukaj prihodkovna stran vedno sledi odhodkovni strani tako hitro kot se pač evropska sredstva porabljajo, samo tako hitro jih potem lahko pripeljemo noter, da rečem na prihodkovni strani. Ampak tudi tukaj je zdaj, pač na polovici leta, je realizacija 30 odstotna. Smo pa prav ta teden dobili novico, da nam je Evropska komisija potrdila tretji zahtevek iz Načrta za okrevanje in odpornost, se pravi, to je ta denar, ki ga še pričakujemo v letošnjem letu in pa tudi ena velika postavka tukaj noter so sredstva solidarnostnega sklada Evropske unije. Tudi ta priliv 328 milijonov naj bi dobili do konca leta in v državni proračun. Na prihodkovno stran bomo pač pripeljali toliko kolikor smo ga, kolikor dejansko smo ga tudi letos porabili, to je vedno ta evropska sredstva, vedno delamo tako, približno ena za ena. Tako da to je glede prihodkov, torej glede bilance prihodkov in odhodkov. Torej iz računa finančnih terjatev in naložb je razvidno, da je bilo v prvem polletju nakazanih 150 milijonov vračil od HSE, se pravi, to je vračilo vračilo naknadnega vplačila kapitala iz leta 2022 in pa na računu financiranja lahko vidimo, da je od 4,6 načrtovanih milijard zadolževanja, da je bilo v prvi polovici leta realiziranih 2,2 milijardi 400 in da smo odplačali dolga od načrtovanih dveh milijard in pol praktično, da smo praktično vse te obveznice že v prvi polovici leta vrnili. Tako da zdaj med letom so pa potem še te zakladne zakladne menice, tri, šest, dvanajst mesečne. Tako da dolg državnega proračuna je konec leta 2023 znašal 40 milijard. Na 30. junija je znašal 41 pa pol milijarde oziroma 62 odstotkov BDP. Zdaj, vprašali ste še, kje smo pa trenutno? V bistvu, mogoče nisem povedala še tega podatka, ki ste ga razbrali, da je v bistvu primanjkljaj v prvi polovici leta znašal 345 milijonov evrov, kar je bistveno pod načrtom oziroma bistveno pod tem, kar bi bila lahko končna letna realizacija 2,2 milijardi evrov. In tudi v tem poročilu smo preračunali zdaj po teh novih številkah, ki jih imamo, da bi lahko bila realizacija ob koncu leta boljša bomo rekli oziroma da bi bil primanjkljaj nižji in ga ocenjujemo nekje na milijardo in pol evrov. Zdaj, glede trenutnega stanja na strani proračun.gov.si lahko spremljate vsak dan kaj se dogaja z državnim proračunom. Do včeraj smo nabrali 9,3 milijarde prihodkov in porabili 10,3 milijarde odhodkov. Se pravi, na včerajšnji dan smo približno eno milijardo v primanjkljaju. Zdaj če, ne vem verjetno boste kaj konkretno še vprašali. Jaz lahko zdaj samo povem, da so se intenzivirale, kot rečeno, da so pač podatki na teh investicijah, da so šli gor. Da se tudi zdaj v drugi polovici leta, da smo izločili v Sklad za obnovo Slovenije dodatno te prejete namenske odhodke, da se pač ta popoplavna obnova nadaljuje. Zdaj v drugi polovici leta v bistvu pridejo še ta, da ga omenim, se pravi, če me boste vprašali od kje bomo še prišli na ta dodaten, na ta višji primanjkljaj. Zdaj v drugi polovici leta imamo še ena velika postavka bo prišla iz ZZZS, iz te blagajne za njeno uravnoteženje. Drugače pa, kot rečeno, ključne bodo te dodatne investicije. Tu se dogaja na polno tako na področju, torej zaključena je stara perspektiva, ta nova perspektiva se v bistvu počasi prebuja. Govorimo o večletnem finančnem načrtu 2021-2027 in nekako se dogaja, ampak to je pa izven proračunsko tudi načrt za okrevanje in odpornost. Tako da jaz bi se tukaj ustavila in bi rajši odgovorila na kakšna vaša konkretna vprašanja. Hvala.

Želi besedo še generalna direktorica? Ne, okej. Potem pa odpiram razpravo, prvi krog, kakšno vprašanje? Če ni vprašanj, bi potem jaz začel.

Rekli ste najprej glede popoplavne obnove, ker mislim, da je to najbolj pereča tema, ki jo občutijo predvsem ljudje na Koroškem in v Savinjski dolini. Rekli ste, omenili ste 800 milijonov evrov za različne sanacijska dela. Zdaj mene zanima bolj podrobno te postavke, ali je ta denar bil namenjen toliko večji meri za DRSI, se pravi Ministrstvo za infrastrukturo za obnovo cest? Je bil to namenjen denar za širitev koncesij ali pa oziroma koncesijskih del na samih vodah? Slovenija je razdeljena, kar se tiče koncesij za cesto, recimo na devet področij, pri vodah je podobno. Kar pa je bistveno, pa je bistveno to, da ta pomoč, zaenkrat jo ljudje seveda jo občutijo pri državni infrastrukturi in hvala bogu, da se je to zgodilo, da je državna infrastruktura na Koroškem več ali manj v boljšem, seveda, da je popravljena. Je pa še vedno veliko razočaranja, pač pri ljudeh, ker ta denar, ki jim je bil obljubljen, pač do njih še ni prišel. Se pravi te postavke od 800 milijonov evrov, ki ste jih omenili, če jih lahko malo razdelite.

Tudi rekli ste, da zdaj v zadnjem obdobju pač glede podatkov o investicijah, da se bodo ti podatki oziroma te investicije še spremenile in da se bo širilo. Pa me zanima, kakšna bo sama realizacija? Kaj se kaže zdaj v devetem mesecu? Kakšna bo realizacija po posameznih resorjih?

Druga stvar pa imate tu dol zapisano, se pravi, davčni prihodki. Omenili ste, da pač smo pobrali zaradi dobrih razmer več zaposlenih in tako naprej, pa poberemo več davka. Se pravi, v lanskem letu, v tej prvi polovici leta smo pobrali za 739 milijonov evrov več prihodkov, imate tam zapisano, tudi zaradi pač davka na dohodek in dobiček. Se pravi, lahko pričakujemo do konca leta okrog milijardo in pol več prihodkov, tudi iz naslova pobiranja davkov, ali ne? Se pravi, veste, če pobiramo na eni strani več davkov, na drugi strani bi ljudje pričakovali tudi kaj več od tega. Tukaj zdaj je zelo pomembno, da, ta polemika je bila tudi že enkrat v javni obravnavi. Ljudje pač plačajo več, več imamo v proračunu imeli pa bomo kar velik primanjkljaj. To je moje drugo vprašanje. Glejte, tukaj imate na 36. strani pod točko 5 zapisano: Prihodki državnega proračuna bi ob koncu leta lahko znašali 14,46 milijarde evrov, odhodki pa so ocenjeni na skoraj 16 milijard evrov. Se pravi, načrtovani proračunski primanjkljaj za leto 2024 v pol letu tako znaša 1,5 milijarde evrov. To ni malo, to res ni malo, s tem, da smo mi dvignili davčna bremena za popoplavno obnovo, in da imamo druge vire za popoplavno obnovo in prav je, da jih imamo, da tem ljudem na Koroškem, v Šaleški dolini, v Savinjski dolini pač pomagamo, pa tudi drugod po državi. Ampak razumem, da pač socialna država stane in da imamo dobro socialno državo. Vse lepo in prav, ampak naj spomnim, da od leta 2019 je bil proračun - koliko? - deset milijard evrov je bil 2019 pred covidom. Zdaj je bil covid, Ko smo pač potrošnjo dvignili, socialne transferje dvignili, nadomestila za delo na domu in tako naprej. Mi tega primanjkljaja še vedno oziroma odhodkovne strani, kljub temu, da covida že davno ni več, ne brzdamo. In primanjkljaj je kar velik, primanjkljaj bo okrog 2,5 milijarde evrov, se opravičujem, 1,5 milijarde, ampak to ni malo, ker se nalaga. In nekje bomo mi pač morali to vzeti, ne? Jaz razumem, da so potrebe po krepitvi socialne države pač zelo velike, ampak ne glede na, ne glede na situacijo s poplavami bi bili še vedno priča primanjkljaju. Tudi če ne bi imeli poplav, bi verjetno bi imeli skoraj enak primanjkljaj, se razume. To je tisto, kar boli dolgoročno, kako bomo mi brzdali primanjkljaj. Pa to ni kritika, ampak je bolj konstruktivna razprava, na kakšen način bomo mi ta primanjkljaj brzdali, ne vem, leta 2027, če bomo pač primanjkljaj, če bo rastel na tak način; ljudi lahko davčno obremenjuješ nekaj časa, v nedogled pa ne gre. Zaradi tega ker prihajajo pač po mojem mnenju trde gospodarske okoliščine, zlasti kot podizvajalci v Sloveniji, avtomobilske industrije v Nemčiji nas bo ta trg zelo prizadel. In ob tem, ne, jaz upam, da bo brezposelnost in da pač še vedno nizka absolutno zaradi tega, ker na ta način je močnejša tudi socialna država. Želim si, da pač imamo močne banke, ki bodo še vedno financirale lahko oziroma pomagale delovati v gospodarstvu, ampak s takimi davčnimi obremenitvami ali pa višjimi davčnimi obremenitvami na to gospodarstvo bo pač, bomo več težko shajali, da bomo lahko krepili vse luknje. Torej to v bistvu je bolj moja razprava, državna sekretarka, verjamem v konstruktivnost tudi samih odgovorov zaradi tega, ker me primanjkljaj resno skrbi, ker ni samo odvisen od poplav. Za poplave smo dobili že druge, smo sprejeli tudi druge ukrepe, da smo določene pač to prihodkovno stran za sanacijske, za poplavno obnovo tudi potem lahko realizirali.

Najlepša hvala. Odpiram razpravo naprej. Gospa Vida Čadonič Špelič, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, gospa državna sekretarka.

Jaz bi se dotaknila dveh področij, ki ste jih vi predstavili. Prvo področje je sociala. Če sem vas prav razumela, vsi odhodki tečejo tako kot so bili načrtovani. Moje prvo vprašanje je, ali tudi odhodki za socialo tečejo tako kot so bili načrtovani oziroma ali se kaj pozna stavek, ki ste ga rekli in ki mi je všeč bil; v tem trenutku dela veliko ljudi oziroma v tem trenutku lahko dela vsak, ki hoče delati, zato bi pričakovala, da se na sociali tudi to pozna, to se pravi, da je vsaj manj izdatkov oziroma da vsaj ne rastejo v primerjavi s prejšnjimi leti. Zato bi vas rada vprašala, kakšna je situacija po vaši oceni na odhodkih na področju sociale. Kajti če se vsako leto ti odhodki povečujejo in tudi v letu, ki je, kot ste sami rekli, ugodno, kar se tiče zaposlitev, kaj se nam bo zgodilo, ko pride - ne daj, bože - gospodarska kriza, ki jo je prej v svoji razpravi omenil predsednik. To je eno vprašanje, kako se torej gibljejo odhodki za socialo. In drugo, sami ste omenili, da bo treba za zdravstveno blagajno dodati eno milijardo - sem prav razumela? Ne. Okej, namreč to me je zelo, zelo presenetilo, zato sem rekla, da vas moram vprašati, kaj je bilo to mišljeno. Milijarda pa pol bo primanjkljaja, ampak rekli ste, da vam bo zdravstvena zavarovalnica izdala nek račun - je tako? Pa bi rada vedela koliko. Namreč treba je biti zelo tukaj jasen; ko je ta Vlada ukinila prostovoljno zdravstveno zavarovanje, je rekla, da bo primanjkljaj, če se bo zgodil, krila seveda, kril državni proračun, kar pomeni z drugimi besedami, da bodo ponovno davkoplačevalci plačali tisto, kar jim je bilo poklonjeno, kot je bilo takrat razumeti predsednika Vlade. Torej zanima me, kakšen je ta razkorak, kajti zavarovalnicam nismo dovolili, da bi povišali prostovoljno zdravstveno zavarovanje, zdaj smo jim seveda plačali izpad dohodka, po drugi strani me pa zanima, koliko bo državni proračun, beri davkoplačevalce, stal ta ukrep, ki si ga je pač privoščila ta Vlada na področju zdravstvenega zavarovanja.

Hvala lepa.

Če je še kakšno vprašanje na tej strani, sicer pa odgovori.

Gospod Prednik.

Lep pozdrav tudi z moje strani! Jaz bom hiter in morda državna sekretarka ni pravi naslov. Ampak, da se vrnemo na poplave.

Država je dejansko glede poplav in popoplavne obnove odprla mošnjiček in občinam zagotovila ogromno denarja za to sanacijo, obnove in kasneje tudi razvoj. Bilo je tudi veliko poplavljencev katerim so poplave seveda odnesle hiše. In ti poplavljenci so imeli dve možnosti, ali dobijo nadomestne hiše ali dobijo odškodnine. In v javnosti se zelo zelo pogosto pojavlja kritika na račun Vlade in koalicije, da še nobena hiša ni zgrajena, pa me zanima ali imate podatek koliko teh oškodovancev se je odločilo raje za nadomestno gradnjo za odškodnino? Ker po mojih informacijah je velika večina ljudi kateri so ostali brez domov, se je raje odločila za odškodnine in ne za nadomestne gradnje. In bi rad, da če seveda imate to informacijo, da poveste, da se bo v javnosti nehalo špekulirati in na nek način blatiti vlado, da ni zgradila še nobene hiše. Hvala.

Ja, najlepša hvala. Gospa Živic.

Ja, hvala, kolega predsedujoči.

Jaz bi mogoče samo pokomentirala vaše navedbe, kjer ste rekel in primerjal nekako situacijo s covidom. Ne vem, se mi zdi, da vseeno covid situacija ali poplave, ki so nas zajele lansko leto, se mi zdi, da ni primerljiva. Prvič za to v proračunu 2019-2020, če gledamo realno cene ob devet in pol do deset procentni inflaciji, ki je bila še pred enim letom, letom in pol, so šle realno gor 30 procentov. Jaz mislim, da tudi bilančna vsota proračuna, pa glejte, sigurno veste vi, za to vpliva tudi bilančna vsota proračuna in tukaj je tudi, lahko omenimo gradbeništvo zagotovo 30 procentov večji dvig cen v realnosti. To sigurno.

Zdaj glede ena in pol milijarde cirka več pobranega davka na račun tudi popoplavnih ukrepov, bom rekla, z vidika DDPO in tako naprej. Meni se zdi, ne vem to, zelo dober ukrep Vlade, pa vem, da nekako bremeni gospodarstvo, ampak vseeno, govorimo o tistih, ki imajo dobičke. Tudi davek na bilančno vsoto bank, tisti, ki imajo dobičke se jim je pobralo. Po eni strani ste prej rekel, ampak res želim in mi je všeč, da je tukaj konstruktivna debata, ker ipak govorimo o proračunu, o izvrševanju proračuna. Ste rekel, ja, ampak kje bomo dobili? Po drugi strani pa včasih vaš kolega Reberšek govori: "Dohodnina, ljudje bi imeli višje neto plače.", ampak z vašim, z vašo dohodninsko zakonodajo, če je ne bi sistemsko prilagodili in uredili, dejansko bi proračun v naslednjih treh letih bremenilo skoraj milijardo evrov, nekaj čez 800 milijonov evrov mislim, da imamo takrat izračune, ki smo jih dobili glede njihove zakonodaje. In tisto prvo leto, ko ste imeli vi, mislim, da štiri in pol splošno olajšavo smo jo mi imeli na pet, ampak smo jo, potem zamejili glede na situacijo. Toliko z moje strani. No, in se mi zdi, da je prav, da se o tem pogovarjamo. Hvala.

Ja, absolutno. Če se smem še za konec še enkrat jaz javiti k razpravi, pa ni to replika, ampak jaz sem samo poplave dal pa covid absolutno. To gre za dve tragediji, ki se zgodi oziroma dve katastrofalnih razsežnosti, ki sta se zgodili pač v razmaku treh let. Ampak hočem povedati, da proračun pred covidom je bil nastavljen okrog 14 milijard evrov, potem smo ga pa, logično, zaradi covid posledic, dvignili, da smo lahko, Slovenija je stala en mesec in je prihajalo do nadomestil. Se pa to, saj to mislim, da državna sekretarka ve. Saj to ni popravilo navzdol. Potem so pa spet prišle poplave, dajmo razumeti in je prav, da smo odprli mošnjiček tudi za poplave. Hočem pa povedati, da s primanjkljajem v nedogled, takšnega kot ga imamo, ne moremo več iti. Po mojem mnenju, bomo morali neke sistemske ukrepe narediti, da takega primanjkljaja več ne bo. In v bistvu tukaj je bolj vprašanje pri meni, kaj mislijo z državno sekretarko, kaj mislijo na Ministrstvo za finance v okviru tega, kako ta primanjkljaj dolgoročno obrzdati, da bo vzdržen? Tako da okej. Gospa Živic, izvolite.

Hvala. Mogoče manjša replika. Ja, popolnoma se strinjam. Primanjkljaj je del, ki bremeni državo tudi obresti. Po drugi strani bom rekla, je pa bolj opozicijska logika, raje se zadolžujemo in dajemo ljudem za to, da bodo trošili. Naša, naša logika bom rekla koalicije je "glih" en malček drugačna, kajne. Glede na to, da sem ekonomist, sem bolj, da se ne preveč zadolžujemo in gremo v neke bolj sistemske rešitve in vemo, da država pač živi od davkoplačevalskega denarja, ne živimo na trgu, ne živimo od tržnih storitev.

Hvala.