Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Pričenjamo 76. sejo Odbora za zunanjo politiko. Sporočam vam, da bom po pooblastilu predsednika odbora gospoda Predraga Baković današnjo sejo vodil jaz. Obveščam vas tudi, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti z opravičili, poslanec Janez Janša, poslanec Jožef Horvat, poslanec Jernej Vrtovec in kolega, predsednik odbora Predrag Baković. Na odboru pa je tudi nekaj nadomeščanj, doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča poslanko Tamaro Vonta, poslanka Andreja Rajbernšu nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanec Jernej Žnidaršič nadomešča poslanca Lenarta Žavbija in poslanec Anton Šturbej nadomešča poslanca Franca Breznika. Lepo pozdravljam vse navzoče, tudi prisotne z ministrstev, ki so danes udeleženi na tej seji.
Prehajamo tudi na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste sicer prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Predlogov za spremembo dnevnega reda nismo prejeli, zato je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem. Smo pa dobili obvestilo, da je ministrica zadržana v prometu, 65. člen poslovnika pa omogoča, da zamenjamo vrstni red dnevnega reda seje, zato bi, če se s tem strinjate, prešli na obravnavo 4. točke dnevnega reda, ki je predlog zakona o ratifikaciji konvencije Konvencije o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije. Predlog zakona je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 27. 9. 2024. Jaz upam, da nihče ne nasprotuje menjavi vrstnega reda, dnevnega reda seje. (Ne.). Ugotavljam, da ne. Hvala lepa.
1. oktobra 2024 ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona nima pripomb. 14. oktobra 2024 pa ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Zato bomo pričeli z drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili tudi razpravo o predlogu tega zakona.
Pa bi zdaj morda prosili predlagatelja zakona za uvodno obrazložitev. Z nami je državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, gospod Matevž Frangež, prosim.
Matevž FrangežPredsedujoči, najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Predlagam, da naredim uvodno obrazložitev k vsem pravzaprav trem točkam, tukaj je seveda tudi Urad za varovanje tajnih podatkov, ki bo podrobneje razložil predlog zakona pri 6. točki dnevnega reda, ker pa so vsi trije koraki medsebojno povezani predlagam, da jih strnem z naslednjo uvodno obrazložitvijo.
Pred nami je še predzadnji korak, da Slovenija doseže pomemben del svojih vesoljskih ambicij, torej da 1. januarja 2025 postanemo polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. To našo ambicijo uresničujemo s sloganom, Slovenija majhna na zemlji, velika v vesolju. To je tudi naslov naše, slovenske vesoljske strategije in to bo sporočilo vseh, tudi komunikacijskih aktivnosti, ki jih bo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v naslednjih mesecih izvajalo zato, da slovenski javnosti približamo vesolje, približamo priložnosti, ki jih vesolje odpira slovenskemu gospodarstvu in znanosti, predvsem pa, da jim približamo tudi uporabnost tehnologij, ki jih razvijamo za vesolje, nato pa prevedemo tudi za civilno uporabo na Zemlji. Ko govorimo o vesolju v majhni Sloveniji, se pogosto ljudje nasmihajo in si mislijo, toliko problemov imamo tukaj, kaj, nekaj se ukvarjamo z vesoljem, ampak v vesolju slovenski vesoljski sektor, ki hitro in dinamično raste, sestavljajo ga najodličnejša slovenska podjetja. Za sodelovanje v vesoljskih programih je namreč potrebno izpolnjevati visoke in zahtevne standarde, predvsem pa se dokazovati s prebojnimi inovacijami, da jih integriramo v širše aktivne aktivnosti evropskega vesoljskega programa.
Naj mogoče navedem nekaj teh primerov. Slovenija ima v orbitah že tri satelite, četrti čaka na izstrelitev do konca letošnjega leta. Nemo HD, Centra odličnosti Vesolje SI, dva obstoječa satelita Trisat mariborskega podjetja Skylabs in četrti, prav tako mariborski, ki v vesolju pridobivajo podatke iz vesolja in o Zemlji, te podatke pošiljajo na Zemljo in tudi s pomočjo teh podatkov na to razvijamo celo vrsto uporabnih aplikacij o naravnih pojavih v programih opazovanja zemlje in iz tega se razvija področje, kjer je Slovenija že velesila, področje uporabe in obdelave podatkov o opazovanju zemlje, o zemeljskih pojavih, o napovedovanju naravnih nesreč. Torej vodotokih in vseh koncentracijah različnih emisij v ozračju in podobno. Na tem področju je recimo se hitro vzpostavilo podjetje Sinergise, danes del globalne verige Planet devet, ki kot slovensko podjetje razvija verjetno ena od boljših tovrstnih aplikacij v svetu. DEWEsoft praktično ni ga strelišča na svetu, ki ne bi uporabljalo občutljivih merilnih mehanizmov trboveljskega velikana. Na naših univerzah se razvija digitalni dvojček očesa zaradi dejstva, da v vesolju kot eden od stranskih učinkov nastopi tudi slepota. Iz tega si lahko obetamo, če nekoliko daljnovidnejše vidimo v prihodnost tudi tehnološko, tehnološki dvojček očesa za to, da povrnemo vid tistim, ki ga nimajo.
V Nordijskem centru Planica je eden od laboratorijev ESE za izvajanje človeških in robotskih raziskav. Mislim, da ena od 2.01 od treh človeških centrifug, s katerimi se preučuje delovanje in vpliv, torej breztežnostnega prostora na človeško telo. Eden od stranskih učinkov bivanja v vesolju je, da se breztežnostne zakonitosti prenesejo seveda tudi na človeško telo in, recimo, precej spremeni krvni obtok na človeškem telesu. Zaradi tega na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani razvijajo posebne hlače za to, da se zagotovi obtočnost krvnega obtoka in nekega dne se iz tega lahko razvijejo hlače za zdravljenje tromboz in drugih oblik, torej krvno vaskularnih bolezni.
Naši sateliti, še posebej satelit TRISATR, kroži na orbiti 6000 kilometrov nad Zemljo v nemogočih vesoljskih razmerah. In je predvsem dokaz tega, da znamo v Sloveniji dizajnirati in proizvesti zahtevno in robustno mikroelektroniko. Ta vzdržljivost te tehnologije odpira našim podjetjem vrata za izdelavo najzahtevnejših aplikacij mikroelektronike tudi za druge zemeljske aplikacije, ki zahtevajo to zanesljivost in robustnost. Dovolj razvija za Naso Marsov habitat uporabljajoč pri tem znane šotore, ki jih vidimo tudi na Zemlji, vendar s posebnimi materiali za to, da se zagotovi življenju primeren prostor na drugih planetih, prvenstveno seveda za raziskovanje in kot laboratorij.
Še en primer mariborskega podjetja Skylabs. Naj povem, da je to podjetje štartalo z enim zaposlenim, zaposlenim danes ga sestavlja več kot 40 visoko izobraženih ljudi. Podobni primeri pa so tudi v drugih podjetjih, dejavnih v vesoljskem sektorju. Za Evropsko vesoljsko agencijo razvijajo posebnega robota pajek Saro za to, da bo pridobivanje materialov na oddaljenih planetih lažje in da bo ta tehnologija, pri kateri sodeluje cela vrsta slovenskih podjetij, tudi iz avtomobilske industrije, koristila raziskavah v vesolju.
To je samo nekaj od primerov iz slovenskega vesoljskega sektorja, ki se je v zadnjih desetih letih izjemno dinamično razvil. Podjetja zdaj vstopajo v tretjo generacijo ESI-ih programov in so zaželen partner za to, da se vključujejo v vesoljske operacije največjih evropskih integratorjev.
Naj povem, da ob multilateralnem sodelovanju, pri čemer je naše sodelovanje v Evropski vesoljski agenciji daleč najbolj pomembno, je Slovenija v letošnjem letu sklenila tudi sporazum Artemisacorz, ki podjetjem odpira širše možnosti za sodelovanje v Nasinih programih, na drugi strani pa slovenska vesoljska pisarna razvija tudi bilateralne oblike sodelovanja, prvenstveno z Evropo, pa tudi izven nje. Lani novembra je Slovenija na vesoljskem vrhu v Sevilli izrazila namero za vstop v polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije, čemur je sledil večmesečni zahteven pregled njene pripravljenosti. Na osnovi tega pregleda je Svet Evropske vesoljske agencije marca letos sprejel odločitev o načelnem pristopu Slovenije h Konvenciji o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije, seveda ob predpogoju, da uspešno zaključimo pogajanja o sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Evropsko vesoljsko agencijo o pristopu h konvenciji. Ta sporazum je predsednik vlade doktor Robert Golob 18. junija podpisal na sedežu Evropske vesoljske agencije v Parizu in se potrjuje vzporedno s konvencijo, ki jo potrjujete kot 1. točko. Konvencija bo začela za Slovenijo veljati z dnem, ko bo listina o pristopu Slovenije deponirana pri vladi Francoske republike, ki je depozitar konvencije. V skladu s pogoji sporazuma bo Slovenija sprejela vse potrebne ukrepe, da se to zgodi pred 1. 1. 2025, ko sicer poteče veljavnost dosedanjega pridružitvenega sporazuma.
Nekaj bistvenih podatkov o sami konvenciji. Konvencija je ustanovna pogodba Evropske vesoljske agencije, ki daje pravni okvir za njeno delovanje. Naj poudarim, da je namen Evropske vesoljske agencije, da izključno v miroljubne namene zagotavlja in spodbuja sodelovanje med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav in tehnologije, je samostojna mednarodna organizacija, ki nima neposredne povezave z Evropsko unijo, hkrati pa tudi Evropska unija, Evropsko vesoljsko agencijo uporablja kot ključno vesoljsko vozilo za svoje vesoljske ambicije. Članstvo Evropske vesoljske agencije se v tem pogledu nekoliko razlikuje, denimo, polnopravna članica Evropske vesoljske agencije je še vedno Velika Britanija. ESA pripravlja in izvaja dolgoročno evropsko vesoljsko politiko in cilje, ju usklajuje z nacionalnimi dejavnostmi in programi na področju vesolja ter pripravlja in izvaja povezano industrijsko politiko, močan industrijski poudarek vseh vesoljskih tehnologij, način, da preko našega sodelovanja v evropskih vesoljskih programih razvijamo tovrstne tehnologije tudi pri nas in iz tega razvijamo prodorno moč slovenskega gospodarstva. Pri izvajanju in izvajanju industrijske politike mora Evropska vesoljska agencija zagotoviti enakopravno sodelovanje držav članic glede na njihov finančni prispevek pri izvajanju vesoljskega programa in s tem povezanim razvojem vesoljske tehnologije. Pri določanju svojih nalog daje ESA prednost evropskim nosilnim raketam in drugim vesoljskim prevoznim sistemom svoje objekte, naprave pa daje na voljo državam članicam tudi za njihove lastne programe. Dejavnosti ESA zajema tako obvezne kot izbirne dejavnosti. Obvezne dejavnosti vključujejo izvajanje osnovnih dejavnosti, kot so izobraževanje, dokumentiranje, študije prihodnjih projektov in znanstveni programi, izbirne dejavnosti pa vključujejo zlasti opazovanje zemlje, telekomunikacije, splošne tehnologije, človeške in robotske raziskave, satelitsko navigacijo ter vesoljske prevozne sisteme. Za kritje stroškov obveznega programa države članice prispevajo sredstva na podlagi lestvice, ki jo sprejme Svet, torej agencije. Lestvica temelji na povprečnem nacionalnem dohodku vsake države članice za zadnja tri leta. Pričakujemo lahko, da bo ta znesek za Slovenijo za leto 2025 znašal okvirno 2,8 milijona evrov. Medtem pa višino zneska s katerim sodelujemo pri posameznih izbirnih programih, države članice določimo glede na interes in kapacitete gospodarstva, namreč tukaj velja načelo "Gio Returnes", torej o tem, da sredstva, ki jih plačamo kot prispevek za izbirne programe, so na voljo slovenski vesoljski industriji, da jih preko sodelovanja v lesenih programih počrpa nazaj. Vsi podatki doslej kažejo, da je Slovenija pri tem nadpovprečno uspešna, in da počrpamo več sredstev, kot jih v ta namen vplačamo. Naj povem še, da bomo ob vstopu plačali tako imenovani entry fee, torej vstopnino, znesek enkratne narave, ki bo v začetku leta 2025 znašal 1,7 milijona evrov. Naj pa tudi dodam, da je vlada v okviru pogajanj že sprejela akcijski načrt o prihodnjih vplačilih, opredelila možen razpon plačil za naše sodelovanje v prihodnjih aktivnostih, o katerih pa bomo tudi pred tem Državnim zborom odločali, potem ko bomo pripravljali vse potrebno za izvedbo ministrske konference Evropske vesoljske agencije nekje proti koncu prihodnjega leta. V ESI države namreč vplačujejo na podlagi triletnih programov in že doslej smo ta naš prispevek krepili, seveda skladno s sprotno oceno o absorpcijskih sposobnostih naše industrije. Sestavni del konvencije je njenih pet prilog. Priloga ena se nanaša na privilegije in imunitete, priloga dva vsebuje finančne določbe, priloga tri določbe glede izbirnih programov, priloga štiri glede internacionalizacije izbirnih programov, priloga pet pa določbe glede industrijske politike. Kot rečeno, slovenski vesoljski sektor se v zadnjih letih zelo hitro razvija, kar se kaže tako v številu sklenjenih pogodb kot številu podjetij in raziskovalnih institucij, ki se z vesoljem ukvarjajo. To je resnično dobro postavljen ekosistem, ki redno deluje skupaj. Država pa se z vključenimi podjetji in raziskovalnimi inštitucijami ter univerzami tudi redno usklajuje o naših prioritetah. S pomočjo evropske vesoljske agencije se tako razvijajo tudi v Sloveniji visokotehnološke rešitve ki niso uporabne le v vesoljskem sektorju, ampak tudi v širši družbi. Polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji Sloveniji zagotavlja enakopravno sodelovanje z drugimi članicami Evropske vesoljske agencije pri sprejemanju ključnih odločitev. Naj pri tem spomnim, da je recimo Draghijevo poročilo vesolje opredelilo kot enega od prednostnih sektorjev z navedbo sektorskih priporočil, kar kaže na to, da je ta sektor eden od tistih, na katerega tudi Evropska unija stavi za preboj njenega gospodarstva, za to, da ponovno okrepi, povrne ali ohrani voditeljstvo na določenih tehnoloških področjih. Nekaj primerov je takšnih, kjer to danes Evropa je in z njo tudi Slovenija. Prav recimo programi Opazovanja Zemlje, kjer je Slovenija izjemno močna, so nesporno velika prednost Evrope. Tudi satelitska navigacija, njeni programi, kot so in Copernicus in Galileo in podobno. S tem se bo povečala prepoznavnost Slovenije v svetu kot čedalje pomembnejšega akterja v mednarodnem vesoljskem sektorju. Ta pomembnost bo nedvomno tudi v prihodnje ostala nišna. Daje pa nam možnost sodelovanja v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor do sedaj še ni mogel sodelovati, in dodatno odpira vrata za sodelovanje s podjetji iz držav članic Evropske vesoljske agencije.
Glede na vse navedeno predlagamo, da Državni zbor vse tri predloge zakonov, tako o pristopu kot o konvenciji kot o uporabi in sodelovanju na področju tajnih podatkov podpre. Najlepša hvala.
Hvala lepa državnemu sekretarju Frangežu, za to obširno predstavitev se zahvaljujem. V tem času se nam je pridružila že tudi ministrica, vendar bi predlagal, da se glede na povezanost tematike obravnavajo tri točke dnevnega reda zaporedoma, se pravi, 4., 5. in še 6. točka dnevnega reda. Upam, da se s tem, kolegice in kolegi, strinjate? Hvala lepa. Po uvodni predstavitvi bi zdaj predal besedo, če jo seveda želi, tudi predstavniku Državnega sveta, predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve, magister Bojan Kekec. Izvolite.
Bojan KekecHvala za besedo, gospod predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.
Torej tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je obravnavala vse tri zakone glede ustanovitve Evropske oziroma pridružitev Evropski vesoljski agenciji. Moram reči, da je tudi na naši seji gospod državni sekretar zelo dobro in izčrpno predstavil stvari. Imeli smo samo nekaj vprašanj okrog, bi rekel, financiranja in pa tudi kaj Slovenija s tem pridobi. Seveda ključna ugotovitev je, da pač naše gospodarstvo bo dobilo novo priložnost, tudi naše univerze bodo s polnopravnim članstvom veliko veliko bolj vključene v vse te, bi rekel, zadeve povezane z Evropsko vesoljsko agencijo. Tako da glede na vse razpoložljive informacije in pa tudi podanem poročilu smo soglasno podprli vse tri zakone. Hvala.
Hvala lepa magistru Kekcu. Besedo pa zdaj dajem tudi poslankam in poslancem za morebitno razpravo. Želi kdo? Imamo prvega prijavljenega, dva prijavljena. V redu, podpredsednik Andrej Kosi, izvoli.
Ja, hvala predsedujoči za besedo. Lep pozdrav spoštovani državni sekretar! Torej spoštovana ministrica in vsi ostali.
Seveda tudi sam podpiram in tudi mi v Slovenski demokratski stranki podpiramo torej ta predlog, kajti zavedamo se pomembnosti, da je Slovenija vključena v tako pomembno inštitucijo, kot je Evropska vesoljska agencija, kajti tako kot je že bilo pojasnjeno v tem izčrpnem poročilu oziroma v uvodni obrazložitvi spoštovanega državnega sekretarja je jasno, da bo to velika priložnost tako za naše visoko šolstvo, nenazadnje tudi za razvoj, in pa tudi za raziskovanje in pa tudi za gospodarstvo. Kajti, tudi rezultati, ki so na podlagi katerih bomo pač prišli za potrebe vesoljske vesoljske tehnologije, bodo lahko potem tudi se prenesli v splošno rabo in jim, glede na to, da smo že ugotovili, da pa so tudi, ima velik pomen tudi za zdravstvene potrebe in tako naprej, tako da to pozdravljam.
Imam pa samo eno vprašanje, zdaj glede na to, da ste bilo razloženo, da teh štirih satelitov, ki jih imamo v vesolju in potem tudi nekako speljemo stanje na Zemlji, torej na naši strani. Ali so torej ti štirje sateliti sestavni del te digitalne bajalice, kot je predstavljal predsednik Vlade v New Yorku na Generalni skupščini? Hvala.
Hvala lepa za besedo.
Tudi sam globoko podpiram polnopravno članstvo Slovenije v ESI. Jasno je, da to sodelovanje prinaša številne prednosti in ugodnosti, ki jo do sedaj še nimamo, pa ne govorimo samo o gospodarstvu, govorimo tudi o znanosti, govorimo tudi o izobraževanju, tako da je zelo pomembno, da smo, po domače povedano, pri koritu. Jasno je, da je Slovenija morala izpolniti številne kriterije, da je prišla v to fazo, da smo lahko v zadnji, v zadnji fazi pridruževanja ESI. In jasno, pri tem, ko bomo člani bomo lahko sodelovali pri, tako kot je povedal državni sekretar, sprejemanju ključnih odločitev, naša prepoznavnost, jasno, bo še večja in pomembno je, da bomo lahko sodelovali tudi v tistih programih, kot do zdaj nismo mogli. Nove rešitve, ki se nam ponujajo na ta način, povedal sem, da tukaj gre tako za gospodarstvo, tako za znanost, za izobraževanje in še številne druge segmente, smo podprli, jasno, že letos aprila, ko je ta odbor sprejel pobudo za pridruževanje, tako da smo ves čas dejansko zraven. Še posebej je pomembno na področju energetike, na področju iskanja novih virov, na področju pretočnosti prometa, navigacije in pa vremenskih napovedi, kajti vemo, da pač tukaj je Slovenija tisti konček sveta, ki je še dodatno občutljiv ob sistemu globalnega segrevanja in tukaj imamo tudi skozi možnosti, ki nam jih bo polnopravno članstvo v ESI ponujalo, en korak naprej. Tako da še enkrat, to vsekakor zelo podpiram.
Hvala lepa, magister Premik. V vmesnem času sem dobil še eno pooblastilo, poslanca Žana Mahniča nadomešča poslanec Andrej Poglajen. Tudi pozdravljen.
Želi morda razpravljati še kdo? Ja, doktor Mirjam Bon Klanjšček.
Hvala lepa, vsi lepo pozdravljeni.
Tudi sama podpiram pod polnopravno članstvo Slovenije v ESA. Upam, da bomo tudi tako podpirali polnopravno članstvo v Cernu, ker pričakujemo, da se bo ta zadeva zgodila in bomo dobili v poslanske klopi v začetku drugega, naslednjega leta. Tako da prav je, da razvijamo našo znanost in podpiramo. Me pa zanima finančna zadeva. Če sem prav prebrala, je za letos, za proračun za 2025 planiranih na eni postavki 500000 za to članarino in na drugi postavki mislim, da 6 milijonov 300 za programe in za izvajanje programov. In me zanima, ali bo potrebno ali se bodo ta sredstva povečala pri rebalansu proračuna? Kako ste to razmišljali? Hvala.
