Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 97. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestila o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam

Prehajamo na določitev dnevnega reda 97. izredne seje.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 10. marca 2025, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo vseh 66.

(Za je glasovalo 66.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 97. izredne seje Državnega zbora sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI S POBUDO DRUŽBE GEN-I, TRGOVINA IN PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE, D. O. O., KRŠKO ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI TRETJEGA ODSTAVKA 75.B ČLENA ZAKONA O INTEGRITETI IN PREPREČEVANJU KORUPCIJE.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Zoranu Mojškercu.

Izvoli.

Podpredsednik, hvala za besedo.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Verjetno se bo danes tukaj predvsem na koalicijski strani marsikdo vprašal, zakaj smo danes tukaj. Pa da vam prihranim dragocene minute razprave, vam bom v imenu predlagatelja odgovoril kar takoj. Tukaj smo zato, ker nekdo iz koalicije, bolj natančno predsednica Odbora za pravosodje, ni naredila svoje domače naloge. Ustavno sodišče je namreč dne 8. 1. 2025 Državnemu zboru posredovalo pobudo družbe GEN-I, trgovina in prodaja električne energije, d. o. o. za začetek postopka za oceno ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja predpisa. Državni zbor je predmetno pobudo prejel že naslednji dan, se pravi 9. 1. 2025. V spremnem dopisu je Ustavno sodišče določilo rok, da se o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja predpisa lahko Državni zbor Republike Slovenije izjavi v 7 dneh, o navedbah v pobudi pa v roku 60 dni; rok za izjasnitev o predlogu za začasno zadržanje bi tako potekel 16. 1. Zakonodajno-pravna služba je dne 15. 1. pripravila mnenje o predlogu za začasno zadržanje in ga posredovala Odboru za pravosodje, tu pa se komedija zmešnjav s tem mnenjem šele dobro začne. Predsednica Odbora za pravosodje je članom odbora posredovala sklic dne 13. 1. 2025 in sklicala 26. nujno sejo Odbora za pravosodje, ki bi bila v četrtek, 16. 1. 2025, se pravi v roku, ki ga je za posredovanje odgovora o predlogu za začasno zadržanje postavilo Ustavno sodišče, dodala pa je še pripis "zelo nujno". Še isti dan pa je z novim dopisom posredovala sporočilo, da je omenjena 26. nujna seja preložena, pod pripisom "zelo nujno" pa je dodala, da bo v ponovnem sklicu posredovala obvestilo. To se do dne 25. februarja 2025 ni zgodilo. Še več, v vmesnem času je Ustavno sodišče že sprejelo odločitev s sklepom, da se v predlogu GEN-I za začasno zadržanje tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne ugodi. Tu pa se pojavi vprašanje, zakaj je predsednica odbora postopala tako kot je in pri tem kršila 265. člen Poslovnika Državnega zbora. V sredo, 12. 3., ko smo imeli sejo Odbora za pravosodje, je bilo pojasnjeno, da je bila seja preložena, ker naj Odbor za pravosodje do izvedbe seje ne bi dobil gradiv pravočasno. Zanimivo, to je izvedela še isti dan, ko je sklicala sejo. Zdaj, tako postopanje je najmanj nenavadno. Sicer drži, da se Državni zbor o tovrstnih pobudah ne rabi izjasniti, vendar se na Odboru za pravosodje sprejema mnenja za presojo ustavnosti za vse vrste zakonov. Mislim pa, da bi pobude morali vsaj obravnavati, ker v teh primerih Državni zbor na nek način sodeluje kot stranka v postopku, ker se je izpodbijani predpis sprejel v tej hiši. Tako se pa v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne moremo znebiti občutka, da se v tem konkretnem primeru niti ni želelo, da bi Državni zbor podal kakršnokoli mnenje, saj o tem so se v zadnjih dnevih razpisali praktično vsi mediji v državi, pa tudi sama objava podatkov na podlagi te izpodbijane ureditve je dvignila precej prahu.

Kot lahko v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ugotovimo, sta bili dve priporočili tudi že uresničeni. In sicer prvo priporočilo, kjer Državni zbor priporoča Vladi, da se v roku, ki ga je določilo Ustavno sodišče z mnenjem opredeli do pobude družbe GEN-I, za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. člena 75.b, in tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Državni zbor je mnenje prejel 5. marca 2025, na isti dan, kot je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora izdelala mnenje o priporočilih, ki smo jih predlagali za današnjo izredno sejo. En dan prej, 4. 3. 2025, pa je Zakonodajno-pravna služba tudi pripravila mnenje o pobudi za začetek postopka ustavnosti. Na seji Odbora za pravosodje dne 12. 3. pa je odbor soglasno sprejel mnenje Zakonodajno-pravne službe ter ga že poslal Ustavnemu sodišču, tako, da je tudi drugo predlagano priporočilo že uresničeno, se pravi, je bil namen sklica današnje izredne seje dosežen.

Glede na razprave, ki so se vile v zadnjih dneh ob zaganjanju prenovljene aplikacije Erar, ki se pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti neposredno sicer ne dotikajo, si lahko razlagamo, da je družba GEN-I postopek za presojo ustavnosti začelo, ker je želela, da ji transakcij še naprej ne bi bilo potrebno objavljati. Tu pa se pojavi vprašanje, kaj se želi skrivati? Žal pa nam je, da ni bilo sprejeto tretje priporočilo, in sicer, da naj se v roku 30 dni pripravi poročilo o izvajanju aplikacije Erar, da bomo lahko v končni fazi tudi na podlagi tega poročila videli, kaj vse je šlo pri zaganjanju prenovljene aplikacije narobe, ker to, kar sedaj poslušamo o napačno evidentiranih nakazilih in podobno, meče precej slabo luč predvsem na institucije, ki delujejo v sklopu Vlade oziroma ministra za finance, Klemna Boštjančiča, se pravi Agencije za javno pravne evidence in storitve in pa Uprave za javna plačila. Komisija za preprečevanje korupcije je v tem primeru namreč zgolj upravitelj aplikacije, v podatke, ki jih pridobi od vladnih inštitucij, pa ne sme posegati.

Zadnje dni veliko poslušamo tudi o škodi, ki naj bi bilo storjeno določenemu podjetju. Poglejte, če bi bila predmetna pobuda obravnavana v predvidenem roku, se danes o tem ne bi sploh pogovarjali, ker aplikacija Erar takrat, ko je bil še čas za sprejetje odgovora Ustavnemu sodišču, sploh še ni delovala. Tako, da o tem, kdo ustvarja cirkus, bi prosil za malo refleksije, ker ga v bistvu ustvarjate sami, v koaliciji, pod krinko branjenja javne podobe tega podjetja, ki je vložilo pobudo za pričetek postopka za oceno ustavnosti. Za konec pa še vedno ostaja odprto vprašanje, zakaj se Ustavnega sodišča ni zaprosilo za podaljšanje roka za odgovor, kar zelo jasno določa tretji odstavek 265. poslovnika, člena Poslovnika Državnega zbora. Sicer drži, da je rok, ki ga določi Ustavno sodišče, zgolj instrukcijske narave, vendar pa je ravno na podlagi citiranega člena Poslovnika le-ta za Državni zbor obligatoren in ga je potrebno spoštovati oziroma prositi za podaljšanje. Zakaj se toni naredilo, morate v koaliciji povprašati svojo predsednico odbora, ker ravno to je naloga opozicije, da na take in drugačne nepravilnosti opozarja. Se pravi, danes smo tukaj zato in kot dostikrat opozori prav predsednica Odbora za pravosodje, trošimo davkoplačevalski denar, ker nekdo ni naredil naloge, ki jo nalaga Poslovnik. Tokrat je bila to predsednica Odbora za pravosodje, gospa Elena Grgurevič. Hvala.

Hvala.

Predlog priporočila je na 27. nujni seji 12. marca 2025 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za pravosodje. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici, gospe Leni Grgurevič, izvoli.

Se opravičujem, sem imela po razporedu, bi naj bil prej druge poslanske skupine, ampak nič ne de.

Torej, Odbor za pravosodje je na 27. seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila v zvezi s pobudo družbe Gen-I za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predloga poročila poudaril, da čeprav Državni zbor sodeluje kot stranka v postopku, ker je sprejel omenjeni zakon, bi naj po mnenju predlagatelja na seji moral priporočila, ki sta že dve bili uresničeni. torej mnenje Vlade je že bilo podano, prav tako mnenje odbora, pač kot sodelovati tudi Vlada Republike Slovenije. Zakonodajno-pravna služba se je v mnenju jasno izrazila in podala negativno mnenje do vseh treh priporočil SDS.

Namreč v 1. točki priporočil bi, naj Državni zbor priporočal Vladi, da se v roku, ki ga je določilo Ustavno sodišče z mnenjem opredeli do pobude družbe Gen-I. Zakonodajno-pravna služba je jasno povedala, da vlada sploh ni udeleženec v ustavnem sporu in nima nikakršne dolžnosti, pač pa zgolj pravico, da odgovori na pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti v roku 60 dni, ki je instrukcijski rok. Ustavno sodišče o pobudi lahko odloči, četudi ne prejme mnenje celo Državnega zbora, kaj šele vlade, ker Državni zbor pa je nasprotni udeleženec v tem ustavnem sporu. Poleg tega vlada Ustavnemu sodišču odgovori neposredno in ne preko Državnega zbora, medtem ko je za odgovor Državnega zbora Ustavnemu sodišču potrebno zgolj, da se na pristojnem matičnem delovnem telesu potrdi mnenje Zakonodajno- pravne službe. Kar je odbor seveda tudi storil.

V 2. točki predloga priporočil SDS, bi naj Državni zbor priporočal, torej Državni zbor priporoča Odboru za pravosodje, da v roku, ki ga je določilo Ustavno sodišče, v zadevi pač sprejme mnenje do pobude družbe Gen-I in ga posreduje Ustavnemu sodišču. Državni zbor seveda ne more sprejeti priporočila za delo, ki bi ga naložil samemu sebi, kajne, in v skladu s 111 členom Poslovnika Državnega zbora, kot je jasno pojasnila Zakonodajno-pravna služba, namreč se lahko delovna telesa opredeljujejo samo do, ukrepe za delo lahko nalaga drugim državnim organom, organizacijam in posameznikom, ki opravljajo javne službe in izvršujejo javna pooblastila. Zaradi tega ta točka tudi ne izpolnjuje pogojev za obravnavo po 111. členu. Prav tako pa seveda ne more dajati matično delovno telo v imenu Državnega zbora nekih stališč Državnega zbora. To lahko stori samo na sklepu ali pa priporočili Državnega zbora in sicer preko predsednice Državnega zbora.

V zvezi s 3. točko, za katero je prav tako pojasnila Zakonodajno-pravna služba, da niti ni obrazložena. Je tudi povedala, da aplikacija Erar ni predmet zakonskega urejanja, da to ni zakonski institut, ter da je agencija, torej da je Komisija za preprečevanje korupcije samostojen in neodvisen državni organ in zaradi tega seveda ni moč nalagati Vladi Republike Slovenije, da naj piše poročilo o delovanju aplikacije Erar, ali ne. To ni v pristojnosti Vlade in takšno, s takšnim mnenjem Zakonodajno-pravne službe se je strinjalo tudi Ministrstvo za pravosodje. S tem smo se strinjali tudi poslanci koalicije, ki smo to mnenje podprli, hkrati pa seveda opozorili, da je potrebno delovati tako, da se napake, ki povzročajo nezaupanje javnosti v delovanje tako pomembne aplikacije kot je Erar, kar seveda vsi pozdravljamo, vendar je potrebno zaščititi interes, in to javni interes Republike Slovenije, treba je preprečiti škodo javnim subjektom v lasti Republike Slovenije in neupravičeno zlorabo v politične namene.

Odbor je potem v skladu z glasoval o vseh točkah predloga in jih ni sprejel. In ker točke predloga priporočila niso sprejete, na podlagi razlage Komisije za Poslovnik obravnava predloga priporočila na matičnem delovnem telesu končana. Hvala.

Hvala za poročilo odbora.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade magistru, doktorju Milanu Brglezu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje.

Izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

V zadnjih dneh v Državnem zboru potekajo intenzivne razprave glede nadgradnje aplikacije Erar in pobude GEN-I d. o. o. za presojo ustavnosti Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Del te razprave je bil tudi na včerajšnji seji Odbora za pravosodje, zato dovolite, da uvodoma pozdravim, da je včeraj odbor brez glasu proti potrdil predlog nove Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki pomeni pomembno strateško politično usmeritev za krepitev integritete, preprečevanje in boj proti korupciji. Današnja izredna seja Državnega zbora je sklicana v zvezi s pobudo GEN-I d. o. o. za presojo ustavnosti tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki se nanaša na objavo podatkov o določenih transakcijah fizičnim osebam v aplikaciji Erar. Naj na kratko povzamem mnenje Vlade glede pobude GEN-I d. o. o. za presojo ustavnosti tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Vlada je mnenje sprejela na seji 5. 3. 2025 in ga poslala Državnemu zboru in Ustavnemu sodišču. Gre za vprašanje ali se lahko v evidenci Erar javno objavi tudi podatek o imenu prejemnika in namenu nakazila, če ta presega bruto plačo predsednika republike (trenutno okrog 7 tisoč evrov), kar vključuje tudi plače zaposlenih v podjetjih v večinski lasti oziroma pod prevladujočim vplivom države ali lokalne skupnosti. Vlada je primarno podala mnenje, da pobudnik nima pravnega interesa za pobudo, saj podatki o transakcijah za plače zaposlenih v GEN-I d. o. o. dejansko niso le podatki o transakcijah v breme GEN-I d. o. o., ki so sicer objavljeni v evidenci Uprave za javna plačila TZIJZ, posledično pa niso niti v evidenci Komisije za preprečevanje korupcije Erar. Nadalje pa Vlada meni, da je ureditev v tretjem odstavku 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki izjemoma omogoča javno objavo podatkov o osebnem imenu prejemnika fizične osebe ter podatka o namenu transakcije, ki presega bruto plačo predsednika republike, skladna z Ustavo Republike Slovenije, pobuda za oceno ustavnosti GEN-I d. o. o. pa je vsebinsko neutemeljena. Po mnenju Vlade je pobudnik sicer subjekt javnega sektorja, kamor sodijo tudi gospodarske družbe, v katerih ima država ali občina večinski delež oziroma prevladujoč vpliv on tako sodi med subjekte pod 75.a in 75.b členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, glede katerih so se že do sedaj pridobivali in objavljali podatke o transakcijah tako v evidenci Uprave za javna plačila, ki jo upravlja Ministrstvo za finance, kot v evidenci Erar, ki jo upravlja Komisija za preprečevanje korupcije. Cilj veljavne ureditve v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije je namreč zagotavljanje transparentnosti porabe javnih sredstev in finančnih sredstev poslovnih subjektov javnega sektorja, kamor sodi tudi pobudnik GEN-I d. o. o.

Poslovnih subjektov javnega sektorja, kamor sodi tudi pobudnik GEN-I d.o.0., z namenom krepitve integritete in omejevanja korupcijskih tveganj ter nadzora javnosti nad smotrnostjo porabe javnih sredstev. Vsekakor pa bo odločitev o utemeljenosti pobude sprejelo Ustavno sodišče.

Skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec je v predlogu za sklic današnje seje v okviru priporočila predlagala tudi dve točki, ki se nanašata na Vlado. Vlada se z njimi ne strinja. Kot sem že pojasnil, je Vlada mnenje glede pobude GEN-I d. o. o za oceno ustavnosti sprejela 5. 3. 2025, to je 1. točka priporočila. Evidenco iz 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije Erar pa opravlja Komisija za preprečevanje korupcije in ne Vlada, zato priporočila o delovanju evidence Erar ne more podati. Najlepša hvala za pozornost.

Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Magistra Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik.

Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Družba GEN-I je vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja predpisa za oceno ustavnosti. V predlogu zatrjuje kršitev 2. in 14. člena Ustave Republike Slovenije ter 74. člena Ustave, to je svobodne gospodarske pobude, saj naj bi jim država posegla v konkurenčne pogoje na trgu, s tem, da je v tretjem odstavku 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Kot izjema od prepovedi določena javna objava osebnega imena prejemnika, to je fizične osebe in namena transakcije. Vključno s plačo, ki presega mesečno bruto plačo predsednika oziroma predsednice republike. V družbi menijo, da KPK zakonski okvir lahko razume na preširok način, saj bi bili predmet javne objave lahko celo podatki o prejemnikih in transakcijah tistih zaposlenih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti oziroma pod prevladujočim vplivom države, ki niso člani organov vodenja ali nadzora takšnega gospodarskega subjekta in katerih prejemki posledično ne spadajo med informacije javnega značaja.

V SDS so vložili predlog treh priporočil Vladi, saj se po njihovem mnenju odbor za pravosodje ni v ustreznih rokih odzval glede zadevne pobude družbe GEN-i za začetek postopka za oceno ustavnosti. Poleg tega pa so predlagali, da naj Vlada v 30 dneh pripravi poročilo o delovanju aplikacije Erar.

Predlogi treh priporočil, ki so jih vložili v SDS, so neutemeljeni, čemur je pritrdila tako Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora kakor tudi Vlada v svojem mnenju, zaradi česar smo seveda Socialni demokrati na pristojnem odboru glasovali proti priporočilom. Zakonodajno-pravna služba je na pristojnem odboru opozorila in citiram: da sta 1. in 2. točka predloga priporočila že uresničeni, glede 3. točke, to je aplikacije Erar, pa, da njeno delovanje ni urejeno v zakonu, zanjo je namreč pristojna KPK neodvisen organ. Zato ukrepa ni mogoče nasloviti na Vlado. Prav tako pa določene zahteve v predlogu priporočila ne sodijo v njegov pravni okvir.

Tudi Vlada se s predlogom priporočila ni strinjala. Glede prve točke vlada meni, da ni potrebna, saj je vlada mnenje glede pobude že sprejela 5. marca, glede tretje točke pa, da ERAR upravlja KPK, ki je neodvisen državni organ in ne vlada, zato slednja poročila o delovanju evidence ERAR seveda ne more podati.

Ustavno sodišče je sicer že vmes odločilo, da pogoji za uvedbo začasnega zadržanja izvrševanja tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije niso bili izpolnjeni.

Družba GEN-I torej ni uspela dokazati, da bi predvidena objava podatkov, vključno z osebnimi in transakcijskimi podatki ter informacijami o plačah, neposredno vplivala na njen konkurenčni položaj ali poslovno varnost. GEN-I kot zasebni gospodarski subjekt ni zajet med subjekti, za katere je predpis o javni objavi finančnih podatkov namenjen, zato predmet predpis ne posega neposredno v njegov pravni položaj.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe jasno potrjuje, da argumenti družbe GEN-I temeljijo na domnevah, medtem ko so zaščita javnega interesa, konkurenčnega okolja ter varstvo poslovnih skrivnosti že ustrezno zagotovljeni. Zato je Zakonodajno-pravna služba tudi priporočila, da se predlog za začasno zadržanje in pobudo za začetek postopka ustavnosti zavrneta. Glavni namen javne objave podatkov iz 75. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je zagotoviti preglednost pri ravnanju z javnimi sredstvi in nadzor nad finančnimi transakcijami, pri čemer se hkrati varujejo občutljivi podatki, ki so ključni za konkurenčnost gospodarskih subjektov. Obseg podatkov, ki jih določa zakon, je natančno omejen, da ne pride do neupravičenega razkritja poslovnih skrivnosti.

Socialni demokrati sicer opozarjamo na škodljive posledice, ki jih lahko imajo napačno prikazani podatki, kot je šlo recimo ravno v primeru GEN-I. Zato je ključno, da se zagotovijo mehanizmi, ki bodo preprečevali takšne napake, da se prepreči nepotrebna škoda. ki bi seveda lahko negativno vplivala na poslovanje subjektov. Prav tako smo prepričani, da je transparentnost poslovanja ena izmed ključnih oblik boja proti korupciji, saj temelji na ideji, da mora biti delovanje javnih organov, poraba javnih sredstev in sprejemanje odločitev odprti in dostopni javnosti. V demokratični državi je namreč ključnega pomena, da se državljanke in državljani ter civilna družba seznanijo z delom javno pravnih organov, spremljajo, preverjajo pa tudi nadzirajo delovanje subjektov, ki upravljajo z javnim denarjem.

Načelo transparentnosti tako zagotavlja dostop do informacij, javni nadzor, preprečevanje korupcije in krepitev zaupanja v institucije. Če bodo ljudje imeli dostop do informacij in določen vpliv na delovanje oblasti, bodo posledično bolj zaupali sistemu in bolj, bodo bili bolj vključeni v demokratične procese. Pa vendarle je potrebno opozoriti, da je tudi pravica do svobodne gospodarske pobude ustavna pravica, ki poslovnim subjektom zagotavlja, da svobodno odločajo o tem, kdo in v kakšni obliki bo imel dostop do podatkov o njihovem poslovanju oziroma gospodarskem udejstvovanju, vključno s podatki o vrstah in vrednosti sklenjenih pravnih poslov, o osebah, ki so sodelovale pri sklenitvi posla, o nasprotnih pogodbenih strankah, o podizvajalcih, o razvoju in izvrševanju neke transakcije, o sklenjenih aneksih in podobno.

74. člen Ustave pa varuje tudi poslovno skrivnost. Zato je pri vsakem posegu v ustavne pravice potrebno dokazati, da za tovrsten poseg obstaja javna korist in da je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti. Ali je torej poseg v konkretnem primeru upravičen, bo na koncu seveda odločilo ustavno sodišče, ki bo uporabilo prilagojen test sorazmernosti, v okviru katerega se bo presojalo, ali je teža posledic omejitve ustavne pravice sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi te omejitve nastale. Hvala lepa.

Hvala.

Gospod Milan Jakopovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvoli.

Hvala lepa.

Politična temperatura je očitno iz tedna v teden višja. Pričakovanja opozicije, da bo koalicija razpadla že davno, se niso uresničila in so vedno bolj na trnih. Jasno pa je, da bi SDS rada čim prej na volitve, zato smo danes priča še eni politični predstavi. V resnici gre za še en poskus ustvarjanja afere, ki naj bi služila zgolj njihovim političnim interesom, ne pa dejanski zaščiti zakonitosti ali pravic državljank in državljanov. Odbor za pravosodje je obravnaval pobudo družbe GEN-I, trgovina in prodaja električne energije za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Gre za vprašanje, ali določba tega zakona z javno objavo nekaterih podatkov zaposlenih ustavno presega, v pravice podjetij in posameznikov. Na odboru smo soglasno podprli mnenje. Da pobuda ne posega direktno v pravni položaj pobudnika ter predlog, da Ustavno sodišče pobudo zavrže. Kot tudi zavrne predlog začasnega zadržanja. Toda, SDS seveda to ne zadovolji in to vprašanje še naprej uporablja kot orodje za napad na vlado in posameznike, ki jim politično niso po volji.

Njihov cilj ni izboljšati zakonodajo ali zaščititi pravno državo, temveč ustvariti kaos in dvom v legitimnost delovanja Vlade. Pri obravnavi priporočil na odboru se je pokazalo, da so nekatera priporočila pravno nepodprta ali celo nesmiselna. Na primer priporočilo, da Vlada Republike Slovenije v roku 30 dni pripravi poročilo o delovanju aplikacije Erar. Aplikacija Erar sploh ni v pristojnosti vlade, ampak je njen skrbnik in upravljavec neodvisna institucija, KPK, zato Vlada tudi ne more poročati nekaj, kar ni v njeni pristojnosti. To kaže na klasično taktiko predlagateljev: ustvarjanje lažnega problema, na to ustvarjanje vtisa, da so edini, ki ta problem naslavljajo, Državni zbor nima pristojnosti, da bi od vlade zahteval nekaj, kar ni v njeni domeni. Prav tako pa vlada nima zakonske dolžnosti, da bi podala mnenje o pobudi pred ustavnim sodiščem, a je to vseeno dobronamerno storila. SDS ustvarja problem tam, kjer ga ni. S takimi ravnanji ustvarja splošen dvom tudi tam, kjer bi lahko šlo za korupcijo. Uporabljajo pa seveda dvojna merila: ko so sami v vladi, transparentnost ni njihova prioriteta ali vrlina. Tudi danes SDS uporablja priporočila le kot orodje političnega pritiska, ne pa kot iskreno skrb za pravno državo. V Levici zagovarjamo dejansko integriteto in preglednost javnega delovanja, a to pomeni, da moramo biti dosledni pri boju proti korupciji. To pomeni pregon tistih, ki so v preteklosti povzročili škodo državi. Seveda moramo spoštovati tudi neodvisne institucije, SDS pa ravno nasprotno, stalno napada KPK, sodstvo in druge neodvisne organe. Komisijo za preprečevanje korupcije predlagatelj sedaj vidi kot uporabno orodje v političnem boju, a transparentnost ne more in sme biti orodje za politične obračune.

Če želimo boljšo družbo, moramo preseči poceni afere in delovati v dobro ljudi, ne v interesu strankarskih igric. Celoten predlog priporočila SDS je en velik politikantski manever. Namesto, da bi konstruktivno sodelovali pri resničnih vsebinskih politikah, na primer pri oblikovanju pokojninske reforme, agresivno napadajo politične nasprotnike. Vse zgolj v zasledovanju enega cilja, vrnitev na oblast. V Levici bomo vedno zagovarjali dejansko transparentnost in integriteto, a ne na način, ki služi interesom ene politične stranke. Zato smo že na odboru glasovali proti priporočilu.