Lep pozdrav vsem prisotnim!

Začenjamo s 27. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti poslanka magistra Meira Hot, ki jo nadomešča poslanec Jonas Žnidaršič. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem. Postopkovno, kolega Mojškerc.

Ja, hvala za besedo.

Glede na to, da se obe točki dnevnega reda obravnavata enako tematiko in vloženo zahtevo za sklic izredne seje s priporočilom opravi najprej razprava o našem priporočilu, torej 2. točka in potem predlog oziroma 1. točka. Pod redno pa tudi predlagam, da se razprava pri obeh točkah združi, potem pa na koncu glasujemo o vsaki točki posebej. Hvala.

Samo trenutek, se opravičujem. / izklop mikrofona/ Jaz pač menim, da glede na različne, tako predlagatelje kot v bistvu tudi materije, glede na to, da je Zakonodajno-pravna služba v 1. točki v bistvu podala določena stališča in v 2. točki povsem zoper vsa vaša priporočila v bistvu podala negativno mnenje mislim, da ni smiselno, da bi to združevali. Samo trenutek, prosim. / izklop mikrofona/ Prav, potem jaz predlagam, da o tem damo na glasovanje, torej predlog, da se vrstni red spremeni oziroma združi. Torej, jaz predlagam, da ostane vrstni red takšen kot je in torej dajemo na glasovanje predlog kolega Mojškerca za spremembo vrstnega reda obravnave. Samo trenutek.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo šest poslancev in proti sedem.

(Za je glasovalo 6.) (Proti 7.)

To je več kot tretjina, torej vrstni red, torej vrstni red ni zamenjan. In nadaljujemo po scenariju.

Torej, ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlog za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TOREJ NA OBRAVNAVO POBUDE DRUŽBE GEN-I ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI TRETJEGA ODSTAVKA 75.B ČLENA ZAKONA O INTEGRITETI IN PREPREČEVANJU KORUPCIJE.

S sklicem seje smo prejeli naslednje gradivo: zahtevo z dne 9. 1. 2025, ki smo jo prejeli v varovani predal, potem mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. 1. ter 4. 3. in sklep Ustavnega sodišča z dne 5. 2. 2025, mnenje Vlade z dne 6. 3. 2025 in dopis Komisije za preprečevanje korupcije z današnjega dne, torej 12. 3. 2025. Na sejo smo vabili Zakonodajno pravno službo ter Ministrstvo za pravosodje. Začenjamo obravnavo, ki jo bomo opravili na podlagi drugega odstavka 265. člena Državnega zbora. In sprva dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magister Sonji Bien Karlovšek. Izvolite, prosim gospa.

Hvala za besedo.

Pobudnik je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in predlagal začasno zadržanje izvrševanja te določbe, kar je Ustavno sodišče s sklepom že zavrnilo. Pobudnik meni, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) razlaga zakon preširoko in da bo nova različica publikacije Erarja omogočala javno objavo podatkov o plačah njegovih zaposlenih, vključno z imeni, priimki, davčnimi številkami, transakcijskimi računi in višinami plač, ki presegajo bruto plačo predsednika republike. ZPS je pripravila mnenje kot odgovor na pobudo v postopku abstraktne ustavno sodne presoje za Državni zbor kot nasprotnega udeleženca v tem sporu. Naloga ZPS je, da navede argumente, ki so v prid zakonski ureditvi, ki torej utemeljujejo skladnost zakonske ureditve z Ustavo ob tem pa se opredeli tudi do morebitnih procesno pravnih vprašanj. ZPS je ugotovila, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa, ker zakon ne zagotavlja ustrezne in zadostne podlage za objavo takšnih podatkov, kot jo zatrjuje pobudnik. Pobudnik mora za vložitev pobude izkazati neposreden in konkreten pravni interes, kar pomeni, da bi morebitna razveljavitev sporne določbe lahko izboljšala njegov pravni položaj. Če zakon ne nalaga obveznosti razkritja podatkov plač zaposlenih pri pobudniku, ki presegajo bruto plačo predsednika republike izpodbijana določba ne posega neposredno v njegov pravni položaj. Zaradi tega se Ustavnemu sodišču primarno predlaga zavrženje pobude. Podrejeno pa je ZPS navedla tudi argumente iz zakonodajnega gradiva, ki utemeljujejo skladnost izpodbijanja ureditve z Ustavo. Hvala.

Hvala lepa, besedo sedaj predajam ministrici za pravosodje, gospe Katič. Izvolite, prosim.

Hvala, spoštovana predsednica. Spoštovani člani in članice Odbora za pravosodje!

Vlada Republike Slovenije je mnenje glede pobude Gen-i za presojo ustavnosti tretjega odstavka 75. člena ZIntPK sprejela na seji 5. 3. 2025 in ga poslala Državnemu zboru in Ustavnemu sodišču. Vlada je primarno podala mnenje, da pobudnik nima pravnega interesa za pobudo, saj podatki o transakcijah za plače zaposlenih v Gen-i niso med podatki, ki so objavljeni v evidenci uprave za javna plačila TZIJZ in ki jih sporočajo slovenske banke, niso v evidenci Komisije za preprečevanje korupcije Erar. Vlada meni, da je ureditev v tretjem odstavku 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki izjemoma omogoča javno objavo podatkov o osebnem imenu prejemnika fizične osebe ter podatkov o najemu transakcije skladna z Ustavo Republike Slovenije. Pobuda za oceno ustavnosti Gen-i pa je neutemeljena. Objava omenjenih osebnih podatkov je izjemoma določena, kadar je iz kode namena razvidno, da se izplačilo nanaša na donatorske, sponzorske, svetovalne pogodbe in druge avtorske ali druge intelektualne storitve ter na transakcije, ki presegajo mesečno bruto plačo predsednika republike, ki je trenutno 7000 evrov. Vlada meni, da je pravna ureditev podlag za pridobivanje zamejeno javno objavo teh podatkov sorazmerna glede na zasledovani cilj. Cilj je zagotavljanje transparentnosti porabe javnih sredstev in finančnih sredstev poslovnih subjektov javnega sektorja z namenom krepitve integritete in imenovanja korupcijskih tveganj ter nadzora javnosti nad smotrnostjo porabe javnih sredstev. Hvala.

Hvala lepa. Pričenjamo razpravo poslank in poslancev. Mislim, da se je prvi prijavil kolega Mojškerc. Izvolite.

Predsednica, hvala za besedo.

Pred sabo imamo torej odgovor Državnega zbora na pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jo je na Ustavno sodišče vložila gospodarska družba Gen-i. Poenostavljeno povedano, družba Gen-i smatra, kot protiustavno razširitev aplikacije v upravljanju KPK, ker naj bi bilo razkritih preveč transakcij, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske in druge pogodbe. Se pravi, v tem primeru vse transakcije, poleg tega pa še vse posamezne transakcije, ki presegajo bruto plačo predsednika republike. Jaz sam pri pobudi za začetek postopka ustavnosti v poglavju, kjer pobudnik navede svoj pravni interes za začetek pobude le tega ne vidim vsaj v dovolj konkretizirani obliki, da bi lahko z gotovostjo trdil, da ta tudi obstaja. V času vložitve same pobude ni v končni fazi bilo še nič objavljeno. To smo, Erar je bil na novo zagnan šele pretekli teden, na to pa opozarjajo v končni fazi tudi mnenja Vlade in Zakonodajno-pravne službe. Ampak v redu, saj na koncu bo o tem moralo odločati Ustavno sodišče. Same spremembe zakona oziroma člen, ki je predmet te pobude, je bil sprejet pred več kot štirimi leti. Zanimivo pri vsem skupaj je to, da so pričeli s postopkom za oceno šele sedaj, ko naj bi ko naj bi oziroma je že zaživela prenovljena aplikacija Erar, ki pa verjetno ne bi mogla zaživeti v kolikor bi pobudnik uspel s predlogom sklepa za začasno zadržanje izvajanja tega dela zakona, kar imamo tudi v gradivu, sklep Ustavnega sodišča, kjer so ta del zavrnili.

Bi se pa navezal tudi na obe pridobljeni mnenji. In sicer je tako mnenje Vlade kot mnenje Zakonodajno-pravne službe, da pri tem 75.b členu vsaj sam tako razumem obe mnenji - pa me prosim popravite, če slučajno tolmačim napačno - sploh ne gre za podlago za zbiranje podatkov s strani protikorupcijske komisije, ker ta podlaga obstaja v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in gre tu bolj za izvedbena pravila posredovanja teh informacij splošni javnosti, za katerega ima pa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije specialno podlago, da objavi tudi ime in priimek prejemnika fizične osebe, če ta presega bruto plačo predsednice republike. Pri pobudi je zanimivo tudi zatrjevanje, da je pobudnik za prenos sistema Erar izvedel iz medijev in se šele nato odločil za vložitev pobude, čeprav ta zakon velja že več kot štiri leta kakor sem že na začetku povedal. Bi se lahko navezal tudi na ponedeljkovo izredno sejo o debirokratizaciji v smislu, da imamo tako morje nekih predpisov, da jih tako veliki gospodarski sistemi, kar Gen-i nedvomno je, pri vseh svojih pravnikih, ki jih zaposlujejo, ne more slediti, ker drugače bi se za vložitev pobude verjetno odločili že bistveno prej - ampak okej, danes tukaj ne govorimo o tem. Sam pa bom seveda mnenje, ki ga je pripravila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora seveda podprl. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj dajem besedo kolegici Andreji Živic. Izvoli.

Hvala lepa.

Poskušala se bom držati striktno 1. točke dnevnega reda na splošno, in sicer, pobuda Genija za oceno ustavnosti 75. člena. Rada bi tudi javnosti povedala, da tudi sama prihajam iz podjetja Gen-i in prav zato mogoče tudi razprava v tem delu. Res da tudi predsednik, premier prihaja in je bil bivši predsednik uprave podjetja Gen-i, ampak tudi za javnost bi rada sporočila, da premier s podjetjem sedaj v tej funkciji nima nič, da je v podjetju Gen-i drugo vodstvo in da pač imajo vso legitimno pravico, da ščitijo svoje interese in da podajo svoje mnenje oziroma pobudo za oceno ustavnosti, ki jo pa ne bom oziroma podprla bom mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Vlade, kjer je evidentno, da Gen-i ni del javnega sektorja in da podatki o njegovih transakcijah ne morejo biti objavljeni na podlagi 75.b člena. Pravni interes za ustavno presojo je podan le, če zakon neposredno posega v pravni položaj pobudnika. Tega v tem primeru ni, saj zakon ne omogoča objave podatkov Gen-I in ustavno sodišče je že zavrnilo predlog za začasno zadržanje izvrševanja zakona, kar dodatno potrjuje, da ne gre za nujno vprašanje ustavne presoje. In v tem delu bom tudi zaključila, ker menim, da je prav, da naprej Ustavno sodišče odloči. Hvala lepa.