Spoštovani! Vse članice in člane odbora ter vabljene, ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 31. nujno sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas in da ste, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, to je.. Aha, okej, mora opravičiti. Bolniška odsotnost. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Damijan Bezjak Zrim nadomešča Mojco Šetinc Pašek in Almo Intihar nadomešča Jernej Žnidaršič. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDSTAVITVE MAGISTRICE ANDREJE KOKALJ, KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA PRAVOSODJE.

Del gradiva z dne 12. 11. 2025 je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, medtem ko ste preostali del, zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Na sejo odbora je bila vabljena magistrica Andreja Kokalj, ki je predlagana za ministrico za pravosodje in se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavila Odboru za pravosodje, kot pristojnemu delovnemu telesu ter odgovarjala na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidatke, ki ga bom v roku, ki ga določa Poslovnik, poslala predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade. Obveščam vas tudi, da je čas za izvedbo današnje seje omejen do 12. ure, zato kandidatki predlagam, da kratko in jedrnato predstavi svoj program dela, prav tako pa poslancem, da postavijo kar se da strnjena vprašanja. Kandidatki za ministrico za pravosodje, magistri Andreji Kokalj dajem besedo za uvodno predstavitev, izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovani člani in članice Odbora za pravosodje, dobro jutro.

Uvodoma bi se želela zahvaliti za dosedanje dobro in konstruktivno sodelovanje ter se na kratko predstaviti. Sem magistrica znanosti in obramboslovja. Oba magisterija sem pridobila na Univerzi v Ljubljani na Pravni fakulteti in na Fakulteti za družbene vede. Opravljen imam izpit za inšpektorja, prav tako imam pridobljeno potrdilo za članico nadzornih svetov in upravnih odborov družb. Moja kariera ni potekala le po eni poti, delovne izkušnje sem pridobivala v javnem in zasebnem sektorju, pravosodju, lokalni samoupravi in raziskovalnem okolju. Pred nastopom funkcije državne sekretarke pa sem bila zaposlena na Komisiji za preprečevanje korupcije. Pravosodje sem spoznavala z več strani, kot pravnica v odvetniški pisarni, kot dolgoletna mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani ter tudi kot sodnica porotnica na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. To so izkušnje, ki me danes vodijo k podpori pravosodju, ki je učinkovito, neodvisno in pravično in k ministrstvu, ki deluje predvidljivo, stabilno in odgovorno. V času, ko sem bila državna sekretarka, sem od blizu spoznala delovanje vlade, državnega zbora in pravosodnih institucij. Še posebej sem utrdila prepričanje, kako pomembno je sodelovanje med tremi vejami oblastmi ter sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov. Brez tega ni dobre zakonodaje in demokratične in pravne države. Spoštovane poslanke in poslanci, pred nami so štirje meseci do parlamentarnih volitev. Politično je to občutljivo obdobje. Moja ključna naloga kot ministrice v tem času bi bila zagotoviti stabilno, nemoteno in učinkovito delovanje Ministrstva za pravosodje. Ohraniti kontinuiteto pri pripravi predpisov in projektov, ki so že v teku ter mandat pripeljati do konca odgovorno. Zato ne kandidiram z obljubo nekih velikih reform, kandidiram z zavezo, da bomo izpeljali tisto, kar smo skupaj začrtali, da bo ministrstvo v tem obdobju delovalo transparentno, stabilno in strokovno. Na tej zavezi lahko stojim, ker vem, kaj smo v zadnjih letih skupaj naredili. Sledili smo zavezam iz koalicijske pogodbe 20022 do 2006. na področju pravosodja so zaveze praktično v celoti izpolnjene. Sprejeli ste vrsto pomembnih zakonov, pa naj jih naštejem: Zakon o varstvu osebnih podatkov, spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika, Zakon o zaščiti prijaviteljev, spremembe Zakona o upravnem sporu, Zakona o sodnem registru, Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni Covid, spremembe Zakona o sodniški službi, Zakona o kolektivnih tožbah, Zakona o prekrških, Zakona o kazenskem postopku, Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, Zakona o dedovanju ter spremembe Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ter Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

Sprejeli ste tudi Resolucijo o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Ta teden boste odločali o svežnju pravosodnega četverčka, gre za Zakon o sodiščih, Zakon o sodnikih, novelo Zakona o Sodnem svetu in novelo Zakona o državnem tožilstvu. Ta paket sprememb pomeni hitrejše odločanje, bolj jasno organizacijo in večjo učinkovitost, kar bo za stranke v sodnih postopkih pomenilo tudi učinkovitejše uveljavljanje njihovih pravic. Vse to opravljeno delo je jasen signal; Slovenija svoj pravni red posodablja, usklajuje ga z evropskimi standardi, ureja področja, ki so bila predolgo odprta, in krepi vladavino prava.

Kot ministrica želim na tem delu graditi naprej. V Državnem zboru je več zakonskih predlogov, ki bodo v naslednjih mesecih obravnavani, in sicer novela Kazenskega zakonika in novela Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU. V Državni zbor so bili posredovani tudi trije predlogi zakonov, ki urejajo prekrške, probacijo in kazensko obravnavo mladoletnikov. V noveli Zakona o prekrških se v zvezi z institutom dela v splošno korist zaostrujejo pogoji za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Določa se dodaten pogoj, da sodišče ne odobri delo v splošno korist. če storilec v preteklih štirih letih v predhodnih postopkih ni aktivno sodeloval pri opravljanju dela v splošno korist ali je zavlačeval izvrševanje. Jasno se določa tudi rok, v katerem mora biti delo v korist splošno, v splošno korist, opravljeno. Na sistemski ravni se določa pooblastilo za izrekanje globe v hitrem prekrškovnem postopku v razponu, pooblastila ne bo več potrebno določati v področnih zakonih. Pri vročanju v druge države članice EU bo rok tekel od odpreme obvestila, ne bo več vročitve. To bo okrepilo učinkovitost. Novela Zakona o probaciji nadgrajuje sistem, ki je pri nas še razmeroma mlad, a hkrati vse pomembnejši. Predlog novele med drugim na novo opredeljuje, kdaj oseba ne izpolnjuje naloženih obveznosti. Določa, da probacijska enota izvaja nadzor ob pogojni obsodbi, pogojnem odpustu, delu v splošno korist in hišnem zaporu ter da vodi, pripravlja in nadzoruje delo v splošno korist. Širi se seznam izvajalcev, poleg pravnih oseb so dodani tudi državni organi, kar skrajša čakalne dobe za začetek naloge. Novela tudi določa, da so probacijski uslužbenci določeni kot uradne osebe po Kazenskem zakoniku zaradi narave dela in tveganj pri nadzoru oseb.

Glede Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov. Poseben zakon za mladoletnike je bil napovedan leta 2008 v Kazenskem zakoniku, zdaj je v Državnem zboru. Zakon uvaja večjo individualizacijo sankcij, širi se nabor navodil in prepovedi, prednostno obravnavo zadev proti mladoletnikom, večjo specializacijo sodnikov, Center za mladoletnike v okviru hiše za otroke, skupna usposabljanja vseh strokovnjakov, ki delajo z mladoletniki. Delo v prevzgojnem domu ne bo več temeljilo na vzgojnem načrtu, prav tako se bo prevzgojni dom preimenoval v reintegracijski dom za mlade, Temveč bo temeljilo na interdisciplinarnem programu obravnave, ki ga bo pripravila skupina strokovnjakov z vseh ključnih področij, na katerih je mladoletniku treba zagotoviti pomoč in obravnavo. Zagotavlja pa se tudi odločnejši pristop k mladoletniški delinkvenci. V ta namen ZOKOM(?) med drugim poudarja razvijanje mladoletnikove osebne odgovornosti in zavedanje o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj, omogoča hitrejši in strožji odziv na povratništvo, v ta namen državnemu tožilcu nalaga, da v vsakem obravnavanem primeru preveri in upošteva predobravnavanost in predkaznovanost mladoletnika tudi za prekrške, še preden se odloči, kaj bo storil z ovadbo. Sodniku pa nalaga, da pri odločanju o sankciji upošteva predkaznovanost in odloči o združitvi več sankcij, vzgojni ukrep pa lahko v primeru ponavljanja kaznivega dejanja traja dlje. Če mladoletnik pobegne iz zavoda, se čas, ko je na begu, ne šteje v čas izvrševanja vzgojnega ukrepa, določa daljši rok za izbris iz evidence vzgojnih ukrepov. Cilj je hitro ukrepanje, individualna obravnava mladoletnikov, manj ponovitev kaznivih dejanj in več možnosti za uspešno reintegracijo v skupnost.

V drugi obravnavi je tudi zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja. Ta zakon prenaša evropsko direktivo, ki ščiti javno razpravo, ščiti novinarje, civilno družbo, sindikate, posameznike, ki opozarjajo na probleme pred zlorabami sodnih postopkov. Predlog zakona prinaša nabor ukrepov, ki jih bodo lahko tožene stranke, upravičenci uporabili zoper tovrstne tožbe, na primer varščino, pomoč in podporo upravičencu, hitro obravnavo in zgodnjo zavrnitev, in tako dalje. Upravičenec bo lahko zahteval, da sodišče tožeči stranki naloži plačilo varščine, če bo izkazal, da gre za zlorabljeni sodni postopek.

S predlogom zakona se predvideva tudi vzpostavitev kontaktne točke vse na enem mestu. Le ta bo zagotavljala dostop do informacij o razpoložljivih postopkovnih jamstvih in pravnih sredstvih ter podpornih ukrepih, kot so pravna pomoč in finančna ter psihološka podpora. Sprejem zakona bo tudi pomembno politično sporočilo. Ne smemo dopustiti, da se sodišča uporabljajo kot sredstvo za utišanje kritikov.

Med ključnimi projekti, ki se zaključujejo, želim posebej izpostaviti gradnjo sodobnega zapora v Dobrunjah, največjo naložbo v zaporski sistem po osamosvojitvi, ter digitalizacijo PDI. Ta bo od januarja 2026 lahko potekal tudi prek računalnika. To so projekti, ki jih je treba v naslednjih mesecih izpeljati do konca.

Preden sklenem, želim izpostaviti še sistem izvrševanja kazenskih sankcij. Sistem izvrševanja kazenskih sankcij je pomemben člen verige nacionalne varnosti. Njegova naloga ni le izvrševanje kazenskih sankcij, temveč zaščita družbe pred nevarnostmi ter ustvarjanje pogojev, da se posamezniki po prestani kazni integrirajo v skupnost kot odgovorni in manj tvegani člani družbe. Varnost v zaporih in probaciji ni samoumevna. Je rezultat strokovnega dela, premišljene organizacije in predvsem predanosti zaposlenih, pravosodnih policistov in policistk, strokovnih delavcev in delavk ter vseh probacijskih uslužbencev in uslužbenk, ki vsak dan skrbijo, da sistem deluje. Njihovo delo presega zgolj nadzor, je zlasti delo z ljudmi, delo s človeškimi stiskami, z upanjem in z možnostmi dosegati spremembe. S tem sistem izvrševanja kazenskih sankcij ne prispeva zgolj k neposredni varnosti, temveč tudi k zmanjšanju tveganj povratništva, torej k varnosti nas vseh. S pomočjo evropskih kohezijskih sredstev Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij URSIKS izvaja projekte, ki krepijo sodelovanje z zunanjimi institucijami in drugimi strokovnimi partnerji ter s tem zaprtim osebam omogočajo pridobivanje novih znanj, kompetenc in življenjskih veščin. V okviru projekta Krepitev kompetenc vseh zaposlenih je izboljšano tudi usposabljanje zaposlenih, ki bodo z novimi znanji, sodobno opremo in psihološko podporo še bolje pripravljeni na delo v zahtevnih in rizičnih situacijah. Podobne vsebine, specializirane programe za osebe vključene v probacijo s pomočjo kohezijskih sredstev ter v sodelovanju tako domačih in mednarodnih strokovnjakov, razvija tudi Uprava za probacijo UPRO. URSIKS je pretekli teden prejela uporabno dovoljenje za nov moški zapor v Dobrunjah. Ta objekt bo zmanjšal prostorsko stisko obsojencev in razbremenil pravosodne policiste. Pomanjkanje pravosodnih policistov ob hkrat in zasedenosti zavodov še vedno predstavlja velik izziv. Izziva se zavedam. URSIKS kljub vsem naporom, vključno z dodatno promocijo poklica pravosodnih policistov, zaenkrat še ni uspelo zagotoviti, da bi zaposlili dovolj kadra. v letu 2024 je bila po nujnem postopku sprejeta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je med drugim omogočila aktivacijo začasnega vladnega ukrepa. Dela pravosodnega policista lahko opravljajo tudi zaposleni v upravi, ki so v preteklosti bili že zaposleni na delovnem mestu pravosodni policist. Kot enega od načinov reševanja podpiram tudi obravnavo in okrepljeno uporabo videokonferenc. To v praksi sodišča že uporabljajo za uspešno reševanje problema pomanjkanja pravosodnih policistov. V novogradnji zapora v Dobrunjah pa bo za izvedbo različnih procesnih dejanj za potrebe sodišč na voljo tudi večji prostor oziroma razpravna dvorana, ki bo prav tako lahko prispevala k zmanjšanju nerealiziranih priredb pripornikov in obsojencev. Kot ministrica bom delo URSIKS in UPRO aktivno podpirala. Verjamem, da sta nepogrešljiv del vladavine prava in pomembna gradnika moderne pravne države.

Spoštovane poslanke in poslanci! V naslednjih mesecih je pomembno, da Ministrstvo za pravosodje in pravosodje kot celota ne postaneta žrtev političnih turbulenc. To ni v interesu ljudi, ni v interesu sodišč, ni v interesu tožilstev, odvetništva, drugih pravosodnih deležnikov, niti ministrstva, niti vas kot zakonodajne veje oblasti. Ponujam vam jasno zavezo. Čim bolj stabilno, odgovorno in strokovno vodenje Ministrstva za pravosodje. Osredotočenost na dokončanje zakonskih predlogov in drugih projektov, ki so že v teku, ter spoštovanje neodvisnih institucij in ustavnega reda. To bi bila moja politična zaveza.

Če mi boste zaupali funkcijo pravosodne ministrice, bom vaše zaupanje razumela kot mandat za odgovorno delo. Kot mandat za stabilnost in kot mandat za nadaljevanje našega skupnega konstruktivnega sodelovanja. Najlepša hvala za vašo pozornost.

Spoštovana magistrica Andreja Kokalj, zahvaljujem se vam za podano predstavitev. In sedaj prehajamo na vprašanja članic in članov odbora za kandidatko, pri čemer se vprašanja lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za pravosodje, kot ga določa 37. člen Zakona o državni upravi. Želi kdo besedo? Najprej? Gospod Medic, izvolite besedo.

Hvala lepa za besedo. Lepo vsi pozdravljeni. Spoštovana kandidata, magistrica Andreja Kokalj!

V slovenskem pravosodnem sistemu imamo veliko problemov. Naj izpostavim najbolj pereče, negospodarno ravnanje Ministrstva za pravosodje pri rokohitrskem nakupu sodne palače na Litijski. Novozgradni zapor Dobrunje je končan, dovoljenje je že dano. Prav zanimivo, da je po več mesecev zavračanju je prav v tem času prišel kar po mojem je tudi nekega problema tudi bodočo ministrico rešil. Moramo pa vedeti, da ta zapor, investicija v ta zapor trka 200000 evrov na zapornika, na posteljo zapornika. Velika investicija in upam, da bo tudi svojemu namenu dobro služil. Zaporni sistem zaradi prevelikega števila zapornikov, med katerimi je veliko tujcev, poka po šivih. Novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ni prinesla želenih učinkov. Polovica teh zapornikov so tihotapci migrantov in rešitve za hitri izgon iz države še ni, še ni bil, še ni bil rešen. Pomanjkanje pravosodnih policistov, pravosodna reforma, ki jo bo koalicija v Državnem zboru ta teden nedvomno potrdila, je na zelo hitro, zelo trhlih nogah. Nasprotje so izrazili tudi v Sodnem svetu, kjer pravijo, da rešitve nimajo ustrezne strokovne in sistemske obravnave. Glede na to, da sedaj opravljate delo državne sekretarke na Ministrstvu za pravosodje, ste ministrico Andrejo Katič gotovo podpirali pri tem. Prosil bi vas, vaš pogled na pravosodni četverček: res mislite, da bo reorganizacija sodišč rešila vse nakopičene probleme v sodstvu? Po poročilu evropske komisije za leto 2024 slovenska sodišča še naprej ostajajo med najpočasnejšimi v Evropski uniji, kar se tiče primerov korupcije in pranja denarja. Nič nam ne pomaga dejstvo, da je Slovenija po številu sodnikih v samem evropskem vrhu. Na 100 tisoč prebivalcev imamo kar dvakrat več sodnikov od evropskega povprečja. Nad povprečjem pa je tudi količina sredstev, ki jih namenjamo za pravosodje. Ob tem smo res lahko zaskrbljeni, saj Evropsko sodišče za človekove pravice ugotavlja, da je od 373 slovenskih primerov, o katerih je presojalo, v kar 342 primerih ugotovilo vsaj eno kršitev človekovih pravic. Ne gre, gre za resnično zaskrbljujoče podatke, saj je skoraj 92 odstotkov sodb slovenskih sodišč svojim državljanom torej kršilo človekove pravic, pri tem pa smo v samem evropskem vrhu.

Še vprašanje o predlogu tako imenovanega Šutarjevega zakona. Ukrepi s področja Kazenskega zakonika bodo veljali le tri leta, nekateri ostali ukrepi le eno leto. Sprašujem, kaj boste kot nova ministrica za pravosodje naredili na vašem področju, če se bo nasilje v jugovzhodni Sloveniji nadaljevalo oziroma stopnjevalo? Ali bi predlagali zaostritev Kazenskega zakonika glede odgovornosti mlajših in starejših mladoletnih oseb, tako, da bi lahko za nekatera kazniva dejanja izrekli kazen mladoletniškega zapora? Spoštovana kandidatka, vaša popotnica ni lahka, posebno ob dejstvu, da bo vaš mandat trajal le slabe štiri mesece, katerim zahtevam boste v tem kratkem času namenili prednost? Katerih problemov se boste najprej lotili, glede idrijskih korenin, ki jih imate, vem, da osnova je, želim pa, da bi bila to tudi udejstvovana. Hvala lepa.

Hvala lepa, spoštovani poslanec Medic za vaša vprašanja.

Glede nakupa stavbe na, glede nakupa stavbe, ki ga je izvedla, ki je bilo izvedeno s strani ministrstva pod eno od mojih predhodnic; kot ste seznanjeni je ministrstvo v času mandata ministrice Katič zagotovilo pravno urejenost, torej Ministrstvo za pravosodje je bilo določeno za upravljavca, uredilo je zavarovanje, očistilo je okolico in notranjost, ogradilo je samo stavbo, zagotovljeno je fizično in tehnično varovanje, naročilo se je tudi projekt zaščite, zaščite objekta na tak način, da se vsaj prepreči poslabšanje stanja stavbe. Tako da povprašano, povprašala ministrstvo, tudi Ministrstvo za javno upravo, če bi katerikoli od upravljavcev državnega premoženja želel stavbo prevzeti v upravljanje, zaenkrat take intence ni. Tako da je pa tudi res, da je država vseeno pridobila neko nepremičnino znotraj, znotraj ljubljanskega ringa, tako da zdaj to nepremičnino država ima, kot dober gospodar se pa vsaj skrbi sedaj za to, da se ne poslabšuje nekako stanje.

Kar se tiče zapora v Dobrunjah, uporabno dovoljenje je bilo, kot sem povedala, v prejšnjem tednu pridobljeno, tako da računam, da bodo aktivnosti glede same preselitve stekle po predvideni časovnici, po predvidenem protokolu. Zagotovo je to zgolj prispevek k reševanju problematike prezasedenosti zaporov in tudi glede problematike zagotavljanja pravosodnih policistov. Tukaj uprava Ursiksa intenzivno dela, kot veste, je bila je že v teku promocija poklica samega pravosodnega policista, sprejemalo se je določene spremembe glede sistemizacije. Nudijo se, vzpostavil se bo tudi center za psihološko pomoč v okviru katerega bodo lahko pravosodni policisti nekako tudi, se jim bo lahko tudi na ta način pomagalo. Sprejet je bil, kot sem že prej omenila ta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, kjer so, kjer je predviden recimo ta začasni ukrep. Glede na lansko leto se zasedenost zaporov zmanjšuje, še vedno pa so prezasedeni, tako da tukaj na tem področju bo potrebno še naprej, kot sem že rekla, delati. Nikakor pa ne mislim, da bi lahko v nadaljnjih štirih mesecih izzive, ki so v samem sistemu izvrševanja kazenskih sankcij že več kot desetletja, a ne, to ni neka stvar, s katero bi se zdaj srečali, da bi jih lahko rešila, to se pa zavedam, bo pa gotovo potrebno stalno, stalno in s promocijo poklica iskati rešitve glede kandidatov. Pripravljajo se tudi, mislim da Ursik pripravlja tudi pogoje za sprejem poklica za nacionalno poklicno kvalifikacijo, tako da posamični koraki v tej smeri se delajo. Seveda pa tudi s pomočjo, tudi vas kot poslancev z nekim sporočilom tudi o pomembnosti tega sistema.

Zdaj mogoče še, kar se tiče mladoletniškega zapora ali pa znižanja kazenske odgovornosti za mladoletnike. Naj povem, da sama osebno temu nisem naklonjena, mislim, da kazenska odgovornost mladoletnikov je ustrezna na tem kakor jo že imamo pri 14 letih. Prepričana sem, da je treba z mladoletniki delati zlasti na vzgoji, na izrekanju ukrepov, na individualni obravnavi. Gre za mlade ljudi kar so pokazale, tudi mednarodne študije so pokazale, da zapiranje mogoče ni najprimernejše. Kot sem pa uvodoma izpostavila, pa je v zakonodajnem procesu, torej sedaj v Državnem zboru Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki je sodoben, moderen zakon, pripravljen skupaj s strokovnjaki z različnih področij in prepričana sem, da ga bomo lahko skupaj tukaj v Državnem zboru tudi izboljšali. Upam, da sem odgovorila na vaša vprašanja. Hvala lepa.

Tako, hvala, sedaj pa ima vprašanje lahko postavi kolega Mojškerc, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana kandidatka, lep pozdrav.

Zdaj, nekaj je vprašal že kolega Medic, pa sem imel sam pripravljena podobna vprašanja, ampak nečesa pa nismo dorekli tukaj obljub. Na začetku predstavitve ste rekli, da nekih reform ne boste obljubljali, ker je vaš mandat pač štiri mesece pred volitvami, vendar pa nisem konkretno zasledil kaj boste v teh štirih mesecih še postorili na tistih zadevah, ki bodo tako rekoč sprejete v tem tednu. O čem govorim? Namreč o tem, sodnem četverčku. In v teh zakonih se pojavljajo določene določbe, ki bodo bistveno posegle v delovanje sodišč, predvsem v obliki nejasnosti, ki vplivajo tako na delo odvetnikov kot tudi tožilcev. Kaj hočem povedati? Potrebna bo novela tako Zakona o kazenskem postopku kot tudi zakona o pravdnem postopku, ker imamo trenutno sistem, kjer je določeno, kakšne vrste tožb se vlaga na okrajna ali na drugi strani na okrožna sodišča. Se pravi, do določene vrednosti spornega predmeta gre na pravdno ali na okrajno sodišče in do določene mere zagrožene zaporne kazni gre tudi na okrajno sodišče, nad temi zneski pa zadeva roma na okrožna sodišča. Zdaj po novem bomo imeli zgolj okrožna sodišča. In tudi odvetniki in tožilci so že v samem postopku sprejemanja te sodne zakonodaje opozarjali na te zadeve, da to prinaša določene nejasnosti. In me v bistvu zanima glede na to, da je ta prehodni rok zgolj eno leto, ker naj bi spremembe oziroma ta zakonodaja bila uveljavljena z letom 2027 in me zanima, če že potekajo priprave na spremembe te omenjene zakonodaje in v kakšnem času bodo pripravljene in ali jih mislite še v tem mandatu posredovati v Državni zbor, glede na to, da bo v bistvu nova vlada, kakršnakoli pač že bo, začela z delom praktično malo pred parlamentarnimi počitnicami, potem se bo pa že hitro približeval rok za uveljavitev teh sprememb in bomo zopet, kakor smo že navajeni, soočeni z nekimi nujnimi razmerami, kar pa v končni fazi privede do nekvalitetno pripravljenih rešitev? Hvala.

Hvala lepa, poslanec Mojškerc, za vaše vprašanje. Glede pravosodnega četverčka. Kot ste tudi sami omenili, je začetek uporabe predviden s 1. 1. 2027. Na ministrstvu tečejo aktivnosti v zvezi s samim postopkom implementacije. In sicer predvidena je ustanovitev implementacijske skupine za implementacijo samega paketa tega pravosodnega. Tako da takoj, ko bo sprejeto v Državnem zboru, ko boste poslanci potrdili in sprejeli zakon, ko bo objavljen v Uradnem listu, stečejo postopki same implementacije tega četverčka, pravosodnega četverčka preko implementacijske skupine. Kot je bilo tekom samih predstavitev tudi v Državnem zboru večkrat s strani ministrice Katič tudi pojasnjeno, tukaj gre za uvedbo enovitega sodnika, enovitega okrožja. Pri čemer bodo okrajna sodišča postala zunanje enote okrožnih sodišč. Predsednik sam predsednik okrožnega sodišča pa bo tudi pridobil na ta način večjo, večjo, dajmo reči, večjo bazo nekako sodnikov. Skupaj z letnim razporedom dela pa se bo določalo, kam bodo posamične, kam bodo počne vrste zadev, kako bodo posamične vrste zadev dodeljevale, komu bo šel nek pripad. Tako da sam osebno mislim, da ne bi smelo biti večjih težav glede samega razporejanja zadev sodnikom. Hvala lepa.

Hvala. Besedo predajam kolegu Lenartu, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica za besedo. Lep pozdrav kandidatki za ministrico in pa seveda ostalim gostom z moje strani. Nekako tudi, bom rekel čestitam za korajžo, kajti zasedli boste, ne glede na kratki čas, zelo zahteven resor, na katerem nam nekako, bom rekel, v zadnjem triletju ni šlo.

Če se dotaknem samo tega, kako nekako vidite, torej povečanje varnosti seveda prebivalstva in pa potem tudi to povezavo v zvezi z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti oziroma tako imenovanem Šutarjevem zakonu, ki so nekako, verjamem, da ste v delu pravosodja oziroma v delu, ki se dotika pravosodja tudi sami sodelovali pri teh predlogih, potem pa, kaj menite o tem, da so pravni strokovnjaki, kot so Kovačič, Mlinar, potem Bartuci, Fišer, Erbežnik in drugi, dejansko predloge, če tako rečem, pokritizirali ali pa po domače raztrgali in seveda nekako argumentirali tudi neustavnost in pa seveda kršenje človekovih pravic. Nekako ne narobe razumeti, ampak verjamem, da nekaj je seveda potrebno narediti. Sedaj pa, če bomo preveč na hitro, pa se lahko zgodi, da potem seveda bo to ogromen vpliv na celotno populacijo, ki nekako ima pravico do pravičnega sojenja, do pravičnega priprtja in pa seveda potem, če se s temi zakoni seveda krši, potem bomo tudi na lestvici med tako imenovanimi tistimi, ki so nekako pravne države v Evropski uniji padli. Torej, kaj menite o tem zakonu, če ste bili, me zanima, če ste bili seveda prisotni ob pripravi?

In pa potem imam še par vprašanj tudi o, kaj menite o spolnih deliktih med romsko skupnostjo? Jaz po domače temu rečem, ko se zgodi občevanje z mladoletnicami, kot 13, 14, 15 let, kar smo priča v zadnjem času, tudi ugotovitve kažejo, da so deklice zanosile. Kako bi lahko naslovili ta problem, seveda, da ne bi prihajalo do tega, da polnoletne osebe občujejo z mladoletnicami, da zaščitimo te nekako romske deklice. To so dejansko, če tako rečem, odkrita kazniva dejanja. Slovenski zakoni so jasni. In če velja seveda za Slovenca, da polnoletni ne sme občevati z mladoletnico, kaj šele 13-letnico, se pravi mlado mladoletnico, potem bi morali tudi to nekako nasloviti. Ali smo naslovili oziroma kaj bomo v prihodnosti naredili na tem področju? Potem je še mogoče, čeprav smo že slišali nekaj tudi o težavah v samem sistemu izvajanja kazenskih sankcij in se tudi zavedamo, da ni enostavna zadeva. Torej imamo problem. Takšen, da je, prezasedenost zaporov je en problem, drugi problem pa potem tudi pomanjkanje pravosodnih policistov, če tako rečem, kadrovski manko, ki nam ga nikakor ne uspeva seveda omiliti in zaradi tega vemo vsi, da prihaja že sedaj do napak, kot je, nekdo, ki je priprt, ne gre na obravnavo zaradi tega, ker ni pravosodnega policista, ki bi ga spremljal na to obravnavo. Potem drugi primer pa je recimo, da nekdo, ki je bil že, se pravi ponavljajoč kršitelj zakona, po spolnem deliktu, obsojenec, potem spolni, spolni prestopnik, posiljevalec, potem v zaporu, to se je zgodilo leto ali dve nazaj, potem v zaporu stori kaznivo dejanje posilstva nad delavko, tam zaposleno in potem ga na sodišču obsodijo in med branjem, med branjem obsodbe je gospod zaradi tega, ker pač je povedal, da ima sedaj javni prevoz in da mora iti, odkorakal iz sodne dvorane. Se pravi, nevarna oseba je odkorakala, zaradi česa, nismo poskrbeli seveda, da se ga umakne iz okolice, če so bila ponavljajoča kazniva dejanja. Tako da mi smo dolžni seveda, vi še sedaj bolj kot mi, da zavarujemo nekako naše prebivalce, potem pa tudi, da zagotovimo tem ljudem, ki so v, ki so priprti zaradi kaznivih dejanj, obsojeni, da potem tudi imajo nekako normalno bivanje v samih zaporih in kot že rečeno, ni dovolj pravosodnih policistov, ki bi sploh odpeljali varno te zapornike na kosilo, ne, ja, še posebej pa veliko, veliko sodnih zaostankov nastaja zaradi tega, ker ni spremstva za priprte, da bi šli na sodišče. Toliko bi bilo zaenkrat, pa hvala lepa vnaprej.