Dobro jutro. Začenjam 69. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene, gospoda kandidata za ministra in vse ostale prisotne na seji.
Imamo nekaj nadomestnih članov: doktorica Tatjana Greif nadomešča poslanko Natašo Sukič, poslanec Soniboj Knežak nadomešča poslanca Damjana Bezjaka Zrima, poslanec Miha Lamut nadomešča poslanko magistrico Tamaro Kozlovič in poslanec Aleksander Prosen Kralj nadomešča poslanca Branka Zlomka. K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red tak, kot je bil opredeljen s sklicem.
In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. TO JE NA OBRAVNAVO PREDSTAVITVE GOSPODA BRANKA ZLOBKA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE. Del gradiva z dne 12. 11. je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Medtem ko ste preostali del zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Na sejo odbora je bil vabljen gospod Branko Zlobko, ki je predlagan za ministra za notranje zadeve in se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora Predstavil Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot pristojnemu delovnemu telesu ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo Odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku, kot to določa Poslovnik, poslala predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade. Kandidatu za ministra za notranje zadeve, gospodu Branku Zlobku dajem zdaj besedo za predstavitev, izvoli.
Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Vsem skupaj eno lepo dobro jutro v mojem imenu.
Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani državljanke in državljani. Po končani kadetski šoli sem se zaposlil na Postaji milice v Domžalah, nato pa študij nadaljeval v Vojni akademiji kopne vojske v Beogradu in jo končal v Sarajevu leta 1982. Po končanem študiju sem se vrnil v Slovenijo in nadaljeval z delom v milici oziroma policiji ter od leta 1982 opravljal dela in naloge na različnih funkcijah v več organizacijskih enotah milice oziroma policije kot inštruktor in vodja inštruktorjev za oborožitev, streljanje, policijsko taktiko, načrtovanje, vodenje in poveljevanje, pooblastila, borilne veščine in podobno v vadbenem centru za usposabljanje vojnih posebnih enot milice na Jasnici pri Kočevju, vodja učiteljev vojaških predmetov v kadetski šoli v Tacnu, poveljnik vadbenega centra za usposabljanje vojnih posebnih enot Jasnica in policijsko vadbenega centra Gotenica ter vodja sektorja za policijske specialnosti, varnostno načrtovanje in mirovne misije na Generalni policijski upravi v Ljubljani. Od leta 2002 do leta 2007 sem bil poveljnik tudi posebne policijske enote Republike Slovenije. Ves čas od leta 1982 pa do svoje upokojitve 2007 sem aktivno sodeloval pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja in usposabljanja pripadnikov policije, Slovenske vojske, carine, različnih varnostnih struktur, kadetov in študentov policijskih šol. Sem tudi veteran vojne za Slovenijo. Sem ribič in lovec, pa tudi gobar, zeliščar, gornik in konjenik, predvsem pa človek za naravo. V njej se soočam z vsemi vprašanji in v njej iščem tudi odgovore. Vse bolj verjamem, da je to ne le zame, ampak za vsakega človeka, za vse nas tista prava pot, narava in življenje z njo. Kot poslanec Gibanja Svoboda svojo energijo predvsem usmerjam na področje naravovarstva, varnosti, nadzora porabe javnih financ ter na področje delovanja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Z veliko mero odgovornosti, spoštovanja in zavedanja o zahtevnosti naloge danes pred vas vstopam kot kandidat za ministra za notranje zadeve Republike Slovenije. Funkcija ministra za notranje zadeve je ena najodgovornejših. Nanaša se na področje, ki neposredno zadeva temeljne vrednote vsake demokratične družbe, to je varnost, svoboda, človekove pravice in pravno državo. Varnost ni nekaj samoumevnega, je rezultat vsakodnevnega usklajenega in strokovnega dela tisočerih ljudi, policistov, inšpektorjev, uradnikov in strokovnjakov, ki skrbijo, da živimo v mirnem, varnem in urejenem okolju. Današnja varnostna situacija v Sloveniji je, gledano v širšem kontekstu, stabilna, a na nek način tudi kompleksna. Varnostni izzivi s katerimi se soočamo se ne razlikuje bistveno od tistih, s katerimi se soočajo tudi druge evropske države. Tu gre za vprašanje kriminalitete, nasilja, migracij, kibernetske varnosti, organiziranega kriminala in zagotavljanje javnega reda in miru. K temu se v zadnjem času pridružujejo še pojavne oblike, ki zahtevajo večplasten odziv države, kot so nasilje v skupnostih, socialne napetosti in vse pogostejše izražanje nestrpnosti. V takšnem okolju je naloga Ministrstva za notranje zadeve jasna in zahtevna: zagotoviti visoko raven varnosti, spoštovati človekove pravice ter krepiti zaupanje ljudi v institucije države. To je poslanstvo, ki ga razumem kot zavest do vseh prebivalcev naše države, ne glede na njihovo poreklo, premoženje ali družbeni položaj. Ministrstvo za notranje zadeve je hrbtenica notranje varnosti. S svojimi direktorati in službami skrbi za učinkovito delovanje policije za zakonito in strokovno izvajanje upravnih nalog, za področje migracij in naturalizacije tujcev. Za izdajo potovalnih dokumentov, za varstvo osebnih podatkov in za sistemsko usklajevanje vseh, ki delujejo na področju javne varnosti. Kot minister se bom zavzemal, da bo delo ministrstva tudi naprej temeljilo na vrednotah kot so spoštovanje pravne države, človekovih pravic, sodelovanju, stalnemu izobraževanju in inovativnosti. To so vrednote, na katerih bomo gradili vse nadaljnje korake, tako v zakonodajni kot vsakodnevnem delu.
Seveda se zavedam, da bo moje ministrovanje kratko, tako rekoč smo že pred volitvami, a to še ne pomeni, da svojega dela v tem času ne bom opravljal zavzeto in v skladu z vrednotami, ki jih zagovarja tudi Stranka gibanja svobode, Vlada Republike Slovenije s predsednikom doktor Golobom na čelu. Če mi boste zaupali to odgovorno nalogo, bom kot minister vodil resor, ki mora biti hkrati odločen in občutljiv, odziven in premišljen. Minister mora biti glas tistih, ki vsak dan zagotavljajo varnost na terenu policistov, inšpektorjev, uslužbencev, obenem pa mora biti tudi varuh zakonitosti, človekovih pravic in enakosti pred zakonom, pa čeprav zgolj nekaj mesecev mandata.
Zavedam se, da vodenje ministrstva zahteva ravnotežje med represijo in preventivo, med močjo in spoštovanjem, med odločnostjo in dialogom. To ravnotežje bom vedno iskal in bil predvsem v službi ljudi. Slovenska policija je največji upravni organ v državi in eden ključnih nosilcev nacionalne varnosti. Je profesionalna, visoko usposobljena in mednarodno uveljavljena organizacija, ki deluje na vseh ravneh, od lokalnih policijskih postaj do generalne policijske uprave. V prihodnjem obdobju bo eden glavnih ciljev vsakega ministra za notranje zadeve zagotoviti ustrezne pogoje za delo policije, tako kadrovske kot opremsko in zakonodajno. Policisti morajo imeti vse potrebne pogoje, da lahko svoje delo opravljajo varno, zakonito in učinkovito, hkrati pa morajo čutiti podporo ministrstva in družbe. Varnostni izzivi zahtevajo moderno policijo, digitalno, povezano, analitično in strokovno. Pri tem se bomo morali upreti tudi na resolucijo o dolgoročnem razvoju policije do leta 2030, ki postavlja temelje za razvoj kadrov, krepitev lokalne prisotnosti, uporabo naprednih tehnologij in izboljševanje partnerskega sodelovanja z državljani. Pričakovanja ljudi do varnosti so velika, zato mora biti tudi zakonodajni okvir sodoben in učinkovit.
V tem kratkem obdobju do volitev bom z ekipo na MNZ, če bom s strani Državnega zbora potrjen za ministra, dokončali zakonodajni proces zakona o varstvu javnega reda in miru. Gre za enega temeljnih zakonov, ki ureja delo policije in zagotavljanje javne varnosti. Novi zakon prinaša jasnejšo opredelitev, kaj pomeni kršitev javnega reda, zvišuje kazni za nasilna in drzna ravnanja, še posebej v družinskem okolju in na javnih prireditvah, ter krepi preventivno in odgovornost posameznika. Zakon bo prispeval k večjemu spoštovanju sobivanja in javnega reda, hkrati pa tudi k večjemu občutku varnosti ljudi v skupnosti.
Kar se tiče sprememb Zakona o organiziranosti in delu policije pa lahko samo podprem že zaključen zakonodajni postopek. Same spremembe prinašajo sodobnejšo ureditev razmerja med ministrstvom in policijo ter pravno zaščito policistov, možnost štipendiranja bodočih kadrov ter poudarek na izobraževanju in psihološki podpori zaposlenih. Zavedam se, da policisti pri svojem delu pogosto tvegajo zdravje in življenje, zato bo ena mojih prioritet, da jim zagotovimo spoštovanje, stabilnost in pogoje, ki jih zaslužijo. Eden najkompleksnejših izzivov zadnjega časa je zagotavljanje varnosti in sobivanja na območjih, kjer živijo romske skupnosti. Ta vprašanja niso nova, so kompleksna in zahtevajo celovit, sočuten, a hkrati odločen pristop. Kot minister bom poskrbel, da se bo delo medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki združuje predstavnike ministrstev, lokalno skupnost in romske skupnosti nadaljevalo. Skupaj z njimi bomo tudi po sprejemu "omnibu" zakona gradili ukrepe, ki bodo temeljili na dveh načelih: varnost za vse in enakost pred zakonom. Policija že izvaja številne aktivnosti za zagotavljanje varnosti v teh okoljih, od okrepljene prisotnosti, preventivnih projektov, sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in civilnimi iniciativami, do projekta kot je šola pot k uspehu, ki spodbuja izobraževanje in zmanjšuje tveganje za prestopništvo. Vendar se moramo zavedati, trajne rešitve niso le v policijskih ukrepih, so v izobraževanju, vključevanju, zaposlovanju in spoštovanju med ljudmi. Recesija je nuja, kadar pride do kršitev zakona, to bomo naslovili v že omenjenem zakonu. Ker pa varnost v skupnosti temelji tudi na zaupanju in sodelovanju, bo politika MNZ še naprej temeljila tudi na partnerskem pristopu. Skupaj z občinami, socialnimi službami, šolami in predstavniki romske skupnosti. Policija in ministrstvo bosta še naprej delovala po načelu ničelne tolerance do kriminala, ne glede na to, kdo je storilec. Zakon mora veljati za vse enako, hkrati pa moramo vlagati v preprečevanje, ne le v sankcioniranje. Posebno pozornost bomo namenili zmanjševanju povratništva, izboljševanju sodelovanja med policijo in pravosodjem ter pospeševanju sodnih postopkov. Vzpostavljeni bodo tudi učinkovitejši mehanizmi za izterjavo glob in kazni, pri čemer bomo spoštovali socialna načela, a hkrati zagotavljali pravičnost. Vse omenjeno je, kot že rečeno, v novem "omnibu" zakonu, v okviru katerega se zavedamo, da mora biti sodobna varnostna politika uravnotežena, Odločna do tistih, ki ogrožajo varnost, a hkrati človeška do tistih, ki potrebujejo pomoč. Uspeh notranje politike ni v centralizaciji moči, temveč v sodelovanju. Varnost se začne v lokalnem okolju, tam, kjer ljudje živijo. Zato bomo okrepili sodelovanje med policijo, občinami, občinskimi redarstvi, centri za socialno delo in šolami. Vzpostavljeni bodo mehanizmi rednih varnostnih sosvetov na lokalni ravni, kjer bodo prebivalci, policija in predstavniki skupnosti razpravljali o izzivih in rešitvah. Varnost ni le naloga policije, je skupna odgovornost nas vseh. Sodobna družba prinaša nove oblike groženj, kot so kibernetske napade, spletno nasilje, zloraba osebnih podatkov in sovražni govor. Ministrstvo mora na te pojave odgovoriti z močnim sistemom digitalne varnosti, usposobljeni strokovnjaki in jasno zakonodajo. Pri tem bomo nadaljevali delo službe za informatsko varnost in krepili sodelovanje z Evropsko unijo. In mednarodnimi organizacijami. Slovenija mora biti del evropskega varnostnega prostora, a hkrati ohraniti svojo suverenost in učinkovitost. Kriminaliteta v Sloveniji ostaja pod nadzorom, a se spreminja v svoji strukturi in zahtevnosti, zato policija svoje delo usmerja v sodobne oblike preiskovanja, digitalizacijo in strokovno usposabljanje. Splošna kriminaliteta predstavlja več kot štiri petine vseh kaznivih dejanj, pri čemer največ težav povzročajo premoženjska kazniva dejanja, nasilja v družini in porast mladoletniške kriminalitete, zlasti v jugovzhodni Sloveniji. Organizirana kriminaliteta se zmanjšuje, a ostaja nevarna predvsem na področjih trgovanja z ljudmi, prepovedanih drog, nezakonitih migracij, kjer policija okrepljeno sodeluje z evropskimi partnerji in pristaniščem Koper. Na področju gospodarske in korupcijske kriminalitete policija intenzivno sodeluje s Fursom, tožilstvom in evropskimi institucijami. saj so spletne goljufije, pranje denarja in zloraba javnih financ v porastu. Vsega omenjenega se zavedam, zavedam pa se tudi dejstva, da je nekaj mesecev ministrovanja bistveno prekratek čas, da bi z vidika pristojnosti ministra bolj odločneje posegel v omenjeno področje.
Krepitev kadrov, izboljšanje zakonodaje in posodobitev tehnične opreme Kriminalistične policije so seveda med prioritetami, ki jih bomo uresničili v največji možni meri, saj je učinkovito preiskovanje kaznivih dejanj temelj zaupanja državljanov v pravno državo in varnost Republike Slovenije.
Spoštovane poslanke in poslanci! V času, ko se Evropa sooča z negotovostmi, je varnost ena temeljnih vrednot, ki povezuje državo in državljane. Ne gre zgolj za zaščito pred nevarnostjo, temveč za občutek, da država deluje, da inštitucije varujejo, da pravica velja za vse enako. Zato bo moje delo usmerjeno v tri cilje: zagotavljanje varnosti, in reda s pomočjo sodobne, usposobljene in učinkovite policije, krepitev zaupanja ljudi v institucije z odprtostjo, transparentnostjo in spoštovanjem, uresničevanje načel pravne države s pravičnim in zakonitim delovanjem do vsakega posameznika.
Nenazadnje naj nekaj besed namenim še področju migracij, ki je prav tako ena izmed ključnih pristojnosti Ministrstva za vodenje katerega upam, da bom dobil vaš mandat. To področje prav tako zahteva odgovornost, preudarnost in predvsem ravnovesje med varnostjo in spoštovanjem človekovih pravic. Zavedam se, da se z migracijami ne soočamo le kot država, temveč tudi kot družba, ki mora hkrati varovati svoj pravni red in ohranjati odprtost do tistih, ki iščejo priložnost za dostojno življenje. V času te vlade smo sprejeli več pomembnih zakonov, s katerimi urejamo to področje. To so zakon o tujcih, zakon o mednarodni zaščiti in zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb. Kot mi je znano, nas v prihodnjem letu čaka še uskladitev nacionalne zakonodaje z novim paktom o migracijah in azilu, ki predstavlja temeljni evropski okvir prihodnjega upravljanja z migracijami. Migracije danes niso le varnost, temveč tudi razvojno vprašanje. Slovenija se podobno kot druge evropske države sooča s staranjem prebivalstva in pomanjkanjem delovne sile. Po ocenah bo do leta 2030 več kot četrtina naše delovno aktivne populacije tujcev. To pomeni, da moramo migracije obravnavati strateško, kot del demografske in pa gospodarske politike.
Naj svojo uvodno predstavitev zaključim z osebnim razumevanjem funkcije, za katero kandidira. Naloga ministra za notranje zadeve ni le upravljati sistem, temveč ga usmerjati v prihodnost. To pomeni iskati ravnotežje med svobodo in varnostjo, med odločnostjo in dialogom, med pravico in človečnostjo. To se od mene upravičeno pričakuje, četudi bom prevzel funkcijo ministra za kratek čas. Prevzem te odgovornosti pomeni tudi zavezo, da bom svoje delo opravljal z največjo mero integritete, transparentnosti in predanosti javnemu interesu. Seveda, če me boste, če mi boste podelili ta mandat. Ne pozabimo. Varnost je skupna vrednota. Je temelj zaupanja in pogoj za razvoj države. In prav zato si bom kot minister prizadeval, da bo Republika Slovenija država, kjer se vsak človek počuti varnega, spoštovanega in slišanega. Hvala za pozornost.
Hvala lepa. Zahvaljujem se za predstavitev.
Zdaj pa prehajamo na vprašanja članic in članov za kandidata, pri čemer se lahko vprašanja nanašajo na delovno področje Ministrstva za notranje zadeve, kot ga določa 34. člen Zakona o državni upravi. V kolikor se strinjate bi predlagala, da damo petim članom možnost, pa potem odgovarjate in potem tako naprej. Se strinjate? Okej. Kdo bi želel začeti? Teodor Uranič, izvoli.
Lep pozdrav, gospod Zlobko, kandidat za ministra za notranje zadeve. Jaz bi pa na začetku bi vam dal eno vprašanje, ki je zelo aktualno, trenutno pa mislim, da zanima tudi večina državljank in državljanov Republike Slovenije. In sicer vezano na 6. novembra je Vlada sprejela odločitev o aktivaciji tega 37. člena Zakona o obrambi, kar po domače pomeni, da na mejo prihaja vojska. In to je nekaj, kar je še pred kratkim se je zdelo nemogoče in povsem neprimerno v času miru. In zdaj bi imel vprašanje, ali ocenjujete, da so trenutne varnostne razmere na meji dovolj resne, da je bila aktivacija tega člena upravičena. To je kot prvo.
Potem, ali lahko pojasnite, v kakšnem obsegu bo vojska sodelovala s policijo in ali je že pripravljen časovni okvir za njihovo razporejanje? Ali ste z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije že razpravljali o tem scenariju? Kakšne bodo pristojnosti, pooblastila in način nadzora nad dejavnostjo vojske v okviru policijskih nalog? In pa, kako boste zagotovili, da o sodelovanju policije in vojske ostane jasno ločeno, da gre predvsem za podporne naloge vojske in ne za patruljiranje ali policijsko delovanje po naseljih ali v notranjosti države? To bi zaenkrat bilo z moje strani par vprašanj, ki pa zdaj, mislim, dosti aktualno.
Želi še kdo postaviti vprašanje? Andrej Kosi, doktorica Vida Čadonič Špelič.
Dober dan oziroma dobro jutro vsem prisotnim, posebno kandidatu. Ja, glede na aktualne situacije v Sloveniji, posebno pa v predelu jugovzhodne Slovenije, od kod prihajam, bom seveda kandidata vprašala nekaj iz tega področja. Najprej bi sicer rada rekla, da ko sem zelo dobro poslušala njegovo predstavitev, vidim in tudi iz njegovega življenjepisa je jasno, da dobro pozna delo policije. Všeč mi je, ko je rekel, da je varnostna situacija kompleksna. To sem razumela, da se zaveda, da je težka in da bo rabila policija njegovo podporo, da bo zagotavljala varnostno situacijo. Sedanji minister v odhajanju bi rekel, da je varnostna situacija dobra in da se še izboljšuje. Kar pomeni, da je pred nami kandidat, ki se močno zaveda svoje odgovornosti. To mi je všeč. Tudi to, da se zaveda, da ima kratek čas možnost, da kaj naredi. Ampak tisto, kar se meni najbolj pomembno zdi je to, da se zaveda, da je trenutna situacija takšna, da potrebuje njegovo aktivno vlogo pri izboljšanju le-te. In kje jo sama vidim najbolj aktivno? Da bodo policisti, ker za druge sisteme pač ne bo odgovoren, da bodo policisti močno čutili podporo ministra in prvega policista, torej generalnega direktorja policista policije pri izvrševanju svojih z zakonom določenih nalog. To je prvo, kar od kandidata za ministra pričakujem.
Drugo, kjer se zdaj pogovarjamo o zelo aktualni situaciji je tudi sprejemanje zakona, ki mu jaz rečem Golobov kazenski zakonik. Zato bi ministra vprašala, kako ocenjuje, da bo ta zakon vplival na delo policije, konkretno? Nekaj je že omenil. Drugo vprašanje, kako ocenjuje, zakaj je policija do zdaj ni tako je zdaj videti iz terena, delala v skladu z veljavno zakonodajo in ali deli z mano mnenje, da bi bila policija lahko naredila več v skladu z veljavno zakonodajo?
In zdaj še k drugim institucijam. Policija je hrbtenica, kot je sam rekel, notranje varnosti, vendar sama ne more zagotoviti tistega nivoja varnosti, ki si jo prebivalci te države zaslužijo in jo predvsem na jugovzhodu Slovenije tudi pričakujemo. Kako si zamišlja sodelovanje z drugimi institucijami, na eni strani tistimi, ki so preventivne institucije, da sploh do kršitve in kaznivih dejanj ne bi prišlo. Tukaj pa pač moram reči, da tukaj pa govorim o romski skupnosti, in na drugi strani, kjer sem tudi sama veliko sodelovala, čeprav nekateri pač mi očitajo, da nisem, bom takoj povedala, da ja, na občini Novo mesto, ker sem bila direktorica, nismo sprejeli niti enega zakona. Najbrž veste zakaj ga nismo sprejeli, ker pač občine ne sprejemajo zakonov. Smo pa seveda zelo dobro sodelovali z vsemi institucijami in prav s policijo. Zato se veselijo tudi na občini novega dobrega sodelovanja s policisti. Zato, kot sem rekla, bi vprašanje dala kandidatu, kako si predstavlja to sodelovanje? In predvsem morda tisto, kar je za nas na Dolenjskem še najbolj boleče poleg kriminala, to je zaščita otrok in žensk pred izkoriščanjem, bom tako rekla, saj kandidat dobro ve na eni strani, da se mladoletni otroci izkoriščajo za kazniva dejanja, da opravljajo in na drugi strani, da so ženske gotovo, da z odnosom skupnosti, tokrat spet govorim o romski skupnosti, z odnosom skupnosti do njih, dejansko dnevno izkoriščane. Tako da njegov pogled na praktično situacijo trenutno na jugovzhodu Slovenije in morda v parih točkah, kako se bo tega lotil. Hvala lepa.
Hvala predsedujoča za besedo, lep pozdrav spoštovani kandidat za ministra. Ja, zdaj v bistvu kolegi in kolegice iz Svobode imate veliko srečo, da gremo dol proti koncu, kajti počasi bo zmanjkalo poslancev, da boste lahko postavljali ministre in ministrice. In pa tudi kandidat imate srečo, da vodenje ministrstva prevzemate ob koncu mandata, kajti dejstvo je, da boste imeli zelo veliko dela, kajti vstopate v čevlje najslabšega ministra že v tako najslabši Vladi, tej aktualni vladi. Ministra, ki je preživel dve interpelaciji, pa sedaj vstopi prav zaradi tega, kar smo mu očitali v interpelaciji.
Zdaj, ja, spoštovani kolegi, kolegica, to ni za smeh, to so resne situacije. Glede vašega pojasnila, glede življenjepisa, seveda ste človek, ki je vse življenje delal, kadroval v policiji, torej zadeve glede delovanja policije in tako dobro poznate, poznate, kar se tiče varnosti in tako naprej. Vendar glede na izjave, ki ste jih podali tukaj v Državnem zboru kot poslanec, katero funkcijo še trenutno opravljate, pa imam nekoliko pomisleke. Vi ste na 33. redni seji 17. septembra dejali, takrat na mojo razpravo bom kar citiral: kar se tiče še okrog varnosti, jaz se s kolegom Kosijem ne strinjam, da je varnost zaskrbljujoča, je zaskrbljujoča kriminaliteta, ki narašča, nikakor pa varnost, ampak je varnost zaenkrat v Sloveniji še dobra. Ko in seveda tudi posebnih razmer nimamo na jugovzhodnem delu Slovenije. Kajti, če bomo imeli posebne razmere, potem bomo videli, da bodo policisti hodili z dolgocevnim orožjem in seveda v zaščitni opremi. Tako kot se nekoč nedaleč pri nas, če gremo malo pogledat k sosedom. Zdaj, spoštovani kandidat, kaj imamo danes v Novem mestu in v jugovzhodni Sloveniji? Vojsko, policiste z dolgocevnim cenim orožjem. V Novem mestu smo videli policiste v zaščitni opremi, v čeladah, zaščitnikih, v oklepih in tako dalje, poslali smo celo specialno enoto. Vi ste pa še septembra, torej dva meseca nazaj govorili, da varnostna problematika ni pereča. Tudi govorili ste, da večja prisotnost in vidnost policije na terenu daje občanom in občankam večji občutek varnosti. In da celo, da statistika kaznivih dejanj glede na podatke govori, da se stopnja kriminalitete skozi leta bistveno ne spreminja. Zelo zanimivo, ker v bistvu se spreminja.
In kar ste še dejali, kar se tiče romske problematike, bom citiral: »In seveda, zadeve so se izboljšale, niso pa urejene do konca.« Opala, zadeve so se izboljšale. Mi pa bomo danes na izredni seji sprejemali tako imenovani Šutarjev zakon, kjer so zadeve pereče, torej se niso izboljšale. Torej, vaš pogled na varnost tudi glede romske problematike ni tako dober in upam, da boste, zato imam vprašanje, ali boste torej vaše stališče in mnenje sedaj kot minister spremenili?
Zdaj še nekaj, tudi kar se romske problematike tiče, dejali ste, citiram: »Strelno orožje se vedno uporablja v tej romski kulturi in se tudi bo. Ali je to ob rojstvih, raznih praznovanjih, vsako leto je tega opaziti čedalje manj.« Opala! Sedaj pa predsednik Vlade poziva prostovoljno naj se vrne orožje in bomo celo sprejeli zakon, vi pa ste govorili, da je orožja še vedno manj, ampak da je to del kulture, torej Romom je dovoljeno, da lahko orožje uporabljajo ob rojstnih dnevih in raznih praznovanjih? Torej, tu pa imam vprašanje, kako boste tudi glede zagotavljanja oziroma kakšno stališče boste sprejeli pri sprejemanju zakona o javnem redu in miru ne. Torej, nekdo lahko strelja, ker je to pač del kulture. Nekoga pa boste kaznovali, ker v stanovanju igra klavir. Pa res ste zanimivi, spoštovani kandidat. Torej kakšno stališče boste sprejeli ob sprejemu tega zakona, da ne bo prihajalo do tega, kar je sedaj v času svobode, da boste kaznovali otroke oziroma njihove starše in upokojence, tiste, ki slabše slišijo in uporabljajo zvočne knjige v stanovanjih skozi dan. Da ne bo policija trkala na vrata in kaznovala ljudi, čeprav znani pravniki iz Pravne fakultete v Maribor oziroma znan pravnik govori, da policisti ne bi smeli kaznovati, ker je sodna praksa taka, da se to ne kaznuje. Torej, ali boste poskrbeli, da bo policija oziroma vodstvo policije svoje policiste podučili da v takih primerih te ljudi ne kaznuje, ker je sodna praksa takšna oziroma ali boste s kolegi in kolegice iz koalicije dosegli, da se bodo dali amandmaji na ta zakon o javnem redu in miru, da se bo to odpravilo, da ne bodo otroci se skrivali po drvarnico, tako naprej, da bodo lahko vadili en inštrument. Kajti to v času svobode se to dogaja.
Tudi glasovali ste proti sklepom, ki so bili predlagani, ker ste menili, da je varnostna situacija v Sloveniji dobra in da policija dobro opravlja svoje delo. Sedaj pa je odstopil direktor PU Novo mesto in tudi imam vprašanje, ali boste zahtevali odstop generalnega direktorja policije in njegovega pomočnika, ki je tukaj v Državnem zboru trdil, da je policija zadnja, ki posreduje v romski problematiki? In, ali boste torej pozvali ta dva bisera na vodstvu policije, da odstopita, ker sta objektivno odgovorna za slabo delovanje policije v jugovzhodnem delu Slovenije in posledično situacije, ki se tam dogaja?
No, potem zelo zanimiva je bila vaša izjava, bom kar citiral glede migracij: »Nikakor pa ne izstopajo kazniva dejanja tujih državljanov, tretjih oseb, ki bi dejansko bili bolj vpleteni v kazniva dejanja. Mogoče v javnosti to določeni primeri malce prikazano, ampak statistično ne izstopajo.« Spoštovani kandidat, statistični podatki o tatvinah Maročanov in tožilcev v Sloveniji so porazni. Porazno je tudi stanje v okolici azila in tako dalje, glede migracij, torej ti kazniva dejanja izstopajo. Število posilstev, ki izvajajo tretji državljani tretjih držav in tako naprej, v Sloveniji izstopajo. In pa tudi kaj boste storili na madžarski meji, ki se je vsaj v letošnjem letu število ilegalnih prehodov povečalo za 1000 odstotkov, iz 118 nekaj, nekaj čez sto v lanskem letu v enakem obdobju do konca oktobra na 1100 letošnje leto. In če pogledamo statistične podatke, kateri državljani pristopajo, niso državljani, ki prihajajo iz držav kjer potekajo vojne in izredne razmere. Torej kaj boste storili na tej meji, me zanima, na madžarski meji. In pa kaj boste storili ob tem, da podatki kažejo, da Italija in tuje države v Sloveniji je povečalo vračanje državljanov, mi smo pa zmanjšali vračanje teh ilegalnih migracij iz Slovenije. Ali boste torej to obrnili v drugo smer?
No, in potem kadrovske zadeve. Zdaj, dejstvo je, da policija se ubada / nerazumljivo/ in kadrovsko problematiko. Prišli smo celo pod, letošnje leto pod 8 tisoč, manj kot 8 tisoč zaposlenih v policiji, kar je najmanj, torej kar 10 odstotkov manj zaposlenih. In je kadrovska statistika še vedno bolj pereča, kajti veliko policistov odhaja bodisi v pokoj ali na druga delovna mesta, ker ne zdržijo pritiskov, ki izvajajo vodstva na njih. Manj policistov pomeni več dela, večji pritisk za delo in torej policisti, policistke, ki se s katerim se tudi starostna struktura povečuje, zapuščajo službe in odhajajo nekam drugam. Zdaj, vi ste dejali na eni izmed sej, bom citiral: kar se tiče kadrov v policiji, jasno je, da je policija kadrovsko podhranjena ,vendar to ni od včeraj, ni od danes, ampak traja že več let. Traja že več let. Zdaj, ta diagram ste si pogledali, ne? / pokaže zboru/ To je bilo v strategiji, kolegi in kolegice iz koalicije. Torej 2020, 2021, torej v času, ko so vladali janšisti, je bila kadrovska največ zaposlenih, 8 tisoč 451, ne. Vidite? 2021 8 tisoč 451 je bilo zaposlenih v policiji. V času, ko je bila ditaktura v Sloveniji - vi to govorite. In tudi 2020 se je začela povečevati, ko ste pa vi prišli 2022, je pa začela padati, ne. Mi smo 2024 prišli na 7 tisoč 899, strm padec v letih, predvsem v letih 2023 na 2024, torej pod času Svobode. Zelo zanimivo. In kar je pa še bolj pereče, zakaj policisti odhajajo? Policisti, ki so takrat opravili svoje delo v času, ko so kolesarili tu po Ljubljani, kršili vse ukrepe za zagotavljanje zdravja v Sloveniji, so bili kaznovani. Medtem pa tisti, ki so, ki so pa napadali policiste, pa so bili, celo globe ste jim vračali. Torej kaj boste storili za zaščito policistov in policistk v vrstah policije? Ali jih boste zaščitili ali boste še dovolili naprej, da se bo policiste, ki opravljajo svoje delo, kaznovalo? Tudi pri Romih, kajti policisti, pravzaprav problematika / nerazumljivo/, ker policisti niso upali posredovati. Spomnimo se tistega posnetka, ko so se, ko so jih Romi pretepali tam na travniku, ne. Po mojih informacijah so bili policisti, vsi ti policisti v disciplinskem postopku in še in tako naprej, ker dejansko vladajo v tej vladi nevladniki, ki potem tam to fotografirajo in posredujejo na vodstvo in vodstvo potem te policiste kaznuje. Torej kaj boste storili za zaščito policistk in policistov? Kajti v času protestov v Janševi vladi ni bil, ni bil poškodovan noben protestnik, ampak so bili poškodovani policisti, medtem ko v času Svobode pa je, v protestih ob odprtju Roga so pa bili poškodovani torej protestniki in ni bil poškodovan noben policist. Torej se je obrnilo drugače. In tudi iz, še kaj je pa bolj pereče, kaj boste storili v tem, kajti polletno poročilo za leto 2025 govori, da je statistika raziskanih kaznivih dejanj najslabša v zadnjih desetih letih. Torej ali boste naredili to, da bo policija bolj uspešna pri tem kaznivih, raziskanosti kaznivih dejanj. Torej dejansko vemo, da v teh štirih mesecih, kolikor imate na voljo, ali pa celo manj, ne boste mogli narediti nič kar velikega. Jaz vam bi na koncu priporočal, da ne delate čisto nič, ker boste s tem naredili največ, največ. Ne si vzeti kakršnihkoli, ne se nekako zgledovati po delu vašega predhodnika, ki je dejansko tisti, ki je najbolj uničil policijo. Tako da vi tako ali tako bolj ne boste morali, to imate zelo veliko srečo, bolj uničiti skorajda ne morete kot je že uničena.
Tako da jaz bi vseeno na koncu zaželel uspešno delo, uspešno vodenje ministrstva. Pa upam, da boste vsaj nekoliko izboljšali stanje tako na področju delovanja policije v teh mesecih oziroma koliko imate na voljo, kakor tudi varnosti v Sloveniji. Hvala.
Hvala lepa.
Pa bom začel kar pri poslancu Kosiju. In sicer, vi mi pač svetujete, da naj ne bi delal čisto nič, ker bom tako naredil uslugo policiji in pa še komu drugemu. Glejte, jaz sem na to funkcijo pristal oziroma kandidiram zato, da bom kaj naredil. V tem kratkem času jaz vem, da se kaj dosti ne da narediti, ene stvari se pa lahko premaknejo v boljše oziroma se postavijo določeni, določene, določene smeri, v katerih naj bi pač MNZ oziroma policija delovala. In če bo nov minister, ko bo prišel, pač to upošteval ali ne, pač to je njegova stvar. Tako da jaz bom delal, ne da ne bom delal.
Zdaj, kar se tiče raziskave kaznivih dejanj, se strinjam z vami, iz poročila, sami pa morate vedeti, da ena kazniva dejanja, ki so še v raziskovanju in so še v procesu, v sodnem procesu se pač pojavi uspešnost čez eno ali dve ali mogoče celo tri leta. Tako da pač to lahko trdimo zato, ni pa rečeno, da je pa tako slaba raziskava kaznivih dejanj. Za nekatera področja pa sicer je.
Nadalje, zdaj, kar se tiče teh štirih policistov posebne policijske enote, ki so v postopku zaradi uporabe plinskih sredstev, jaz se s tem primerom osebno nisem ukvarjal. Obljubim pa, da bom pogledal, kaj se je tam dogajalo. Jaz verjamem, da je tam, ker sem bil sam poveljnik policijske enote, vem, kako poteka poveljevanje, ne. Ali je kje vmes nastal šum ali kaj drugega, jaz vam to ne morem povedati. Bom se pozanimal kaj je s tem in ko bom ugotovil, bom tudi ukrepal. Druga stvar, ali bom zaščitil policiste. Ja, bom zaščitil policiste - tiste, ki bodo delali zakonito, strokovno, pošteno in v korist ljudi. Ker policija predvsem za to, da pomaga ljudem. Seveda jih je treba tudi kaznovati, če kršijo zakon. Normalno da jim bom pomagal. In s spremembo novega zakona o organiziranju policije imajo policisti tudi možnost izkoristiti psihološko pomoč in tudi njihovi družinski člani. Veste, zdaj, enkrat smo se o tem že pogovarjali; policisti morajo poznati svoja pooblastila, morajo vedeti, kdaj se uporabijo in jih morajo tudi vedeti uporabiti. Zaradi tega, ker so notranji nadzori pokazali, da je to stanje slabo, smo v spremembi tega Zakona o organiziranosti policije tudi uvedli periodične preizkuse. Včasih, ko sem bil še jaz v policiji, je bil ta preizkus vsako leto in s tem seveda smo pripomogli k temu, da so policisti spremljali novitete in da so se praktično tudi usposabljali. Iz tega izhaja, da, tako kot ste vi povedal, se policisti ne upajo ukrepati, da gledajo stran in tole glede tistega posnetka teh dveh policistov, prometnikov, ki so jih napadli ti mladoletni Romi. Moram vam povedati, da če bi ta dva policista, ne gredo, jaz ne vem ali sta bila v disciplinskem postopku ali ne, uporablja katerokoli od prisilnih sredstev, ki sta jih imela na razpolago, se to ne bi zgodilo. Se ne bi zgodilo.
Kadrovske zadeve, ja, se strinjam z vami. Kadrovske zadeve so pereč problem policije. Trenutno je, zdaj ne bom rekel točno v številko, cirka 800 policistov v primanjkljaju. Vendar so se kadrovske zadeve začele dogajati 2009 in so se potem samo stopnjevale, odvisno zdaj, kako je katera generacija bila številčna. Še iz kadetske šole se je to potem vsako leto je bil prepad. Največji prepad se je zgodil v času Zujfa. In težko je sedaj nadomestiti ta manko teh policistov. Je pa seveda res, da je tudi demografska slika Slovenije vsako leto slabša, mortaliteta se veča, se zmanjšuje. Prišli smo po 17000 rojstev. Za policista se zahteva, da je državljan Republike Slovenije in še za nekatere druge poklice in seveda deluje tudi trg delovne sile. Morate vedeti, da tisti, ki danes končajo šolo za policista, imajo že od prej en poklic in pač, če mu tu ni, ker poklic policista je težek, je odgovoren in pa nevaren, bo šel pač drugam, ker mu bo lažje in mogoče imel celo boljšo plačo. Tako da je to kompleksna zadeva, ki jo je treba pogledati celovito, celovito in pristopiti mogoče drugače, dati več na promocijo za poklic policista. Nekaj v tej smeri je narejenega, tako da bom zdaj že odgovoril kar tudi na vaše vprašanje. Samo malo, da tu pogledam, ker sicer vprašanje, kar se kadrov v policiji tiče je stvar policije oziroma ona ima te podatke. Tako da jaz to zdaj, kolikor sem seznanjen, odgovarjam.
S sklepom direktorja policije je bila 2018 ustanovljena delovna skupina za promocijo zaposlovanja. Ta delovna skupina mora pripraviti strategijo do konca marca 2016. Zdaj, če mene vprašate, jaz ne vem zakaj 208 pa do 2026 ta strategija je bila narejena. Promocija poklica policist se usmerja neposredno s pristopom policistov promotorjev, tako imenovanih, ki to opravljajo na raznih zaposlitvenih in kariernih sejmih in pa ob dogodkih, kot so, ko imajo policijske uprave promocijo dela policije. V lanskem letu je bil prvič izveden kamp PO, se pravi s srednješolci tridevni v Gotenici, ki se je izkazal dober. In jaz mislim, da bi s tem veljalo nadaljevati.
Pri zaposlovanju policije, seveda se meni postavlja vprašanje tudi, ali je smiselno ponovno obnoviti oziroma narediti srednjo kadetsko šolo ali ni. Kar se mene tiče, jaz smatram, da policist do nivoja vodja policijskega okoliša lahko opravlja službo normalno tudi s srednjo policijsko šolo in to je potem tudi osnova za nadaljnjo karierno pot. Toliko kadru.
Povečanje migracij na madžarski meji. Zdaj, kar se migracij tiče, je upad migracij na splošno za 40 procentov od, na splošno govorim od leta 2024, ne samo v Sloveniji, tudi na Balkanu. Je pa res, da seveda je pač poteka migracijska pot zdaj proti Madžarski in da je tam več teh migrantov. Policija po moji vednosti za zajezitev teh prestopov izvaja, mislim, da okrog 20 ukrepov, 20 ukrepov - na sami meji, prekomejno sodelovanje, sodelovanje s Frontexom in tako naprej in tako naprej. Tako da ja, tudi na meji se pozna kadrovski problem, manko tistih policistov, zato se zdaj lahko tam navežem na poslansko vprašanje, zakaj se je aktivirala Slovenska vojska. Še posebej zaradi tega, ker je bil zdaj, ker je en kar večji del policistov poslan v pomoč na Policijsko upravo Novo mesto. Kazniva dejanja, ki jih izvajajo migranti. Kazniva dejanja, kot ste rekel, da sem jaz rekel, da ne izstopajo. Gledano v širši smisel statistike, dejansko ne izstopajo, če jih pa vzamemo samo na število migrantov, potem pa izstopajo. Zdaj, statistiko lahko obrnete kakor hočete, lahko v plus ali minus, odvisno, kaj želite s tem povedati.
Kar se tiče bodočega zakona o javnem redu in miru, ja, to je vprašanje in ste ga dobro postavili. Motenje dnevnega počitka in dnevnega miru, kdaj in v katerih primerih. To obstaja že danes. To obstaja že danes, ne. In kdaj bo policija ukrepala? Jaz vem, da policija, kar se tega tiče, izreka več opominov. In če se potem nadaljuje in sosed, bom rekel, sosed to dela, potem se ga kaznuje. Se pa strinjam z vami, da je treba sedaj v zakonodajnem postopku krepko razmisliti in seveda reči, kje je meja, ali je meja to, da te nekdo vsak dan moti z glasno muziko od 6. zjutraj pa do 3. ponoči recimo. Jaz sem imel takega soseda. On je šel v bife, se ga je napil, je prišel domov, je dal CD 5 metrov od hiše in to se je vrtelo in vrtelo, ne. V tem primeru, seveda, takega je treba kaznovati. V primeru, tako kot ste rekel, da se otroci učijo igrati, ne vem, klavir ali kakšen drug inštrument, ja, tu je pa pač treba tehtati in zavzeti trezen razmislek. In v tem primeru bi jaz izrekel opomin, ampak če je zdaj možnost, se to lahko izključi iz zakona ven in jaz se k temu nagibam.
Kar se tiče orožja, glejte, jaz živim 300 metrov od romskega naselja, samo da je na hrvaški strani. In lahko rečem, ko sem prišel v te kraje dol pred 14 leti, da je bilo to vsakodnevno streljanje. Zdaj je streljanje takrat, ko imajo kakšno poroko ali pa ne vem, ali pa kakšno rojstvo. Se pravi, da se je zmanjšalo, ne. Sem pa proti temu, da se sploh orožje uporablja in se strelja v zrak ali v prometne znake ali v okoliška drevesa. Zavedati se moramo, pa je to dobro poslanec Žan ve, da je domet avtomatske puške M70 oziroma 70 AB, tako imenovanega Kalašnika v standardnem kalibru 7.62 oziroma 7.62 x 39, civilna oznaka, 2 tisoč 100 metrov. Da je domet puške, ne vem, 48 Mauser v kalibru 8 x 57, se pravi 7.9, 5 kilometrov, da je domet raznih pištol od 300 do 800 metrov in da je to nevarno. Spomnim se primera iz leta 1980, ko je vojak ustrelil v Šentvidu in je na Viču padel človek, ki je čakal avtobus, ker ga je krogla zadela pač v svojem letu, ko nekam mora priti. Ja, in te stvari je treba preganjati. Vendar. Vendar, kar se tiče orožja, pa se bomo zdaj vrnil spet na tisti 218. člen ZKP, pa 53. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije, trenutno policiji to ne omogoča oziroma ni sporno, če policist dobi strelca, ko strelja ali ga vidi, da se umika v nek objekt. Takrat lahko vstopi v tak objekt brez naloga sodišča. In ti dokazi veljajo. Če bo naredil kontra, bo te dokaze izločiti, da so bili pridobljeni na nezakonit način in to je problem, ki se danes dogaja. Danes pridejo policisti, ko jih kličejo ljudje oziroma preko intervencije z OKC v romsko naselje, nikjer ni nobenega Mogoče kakšni otroci in se obrnejo, napišejo poročilo in to je to. In čez deset minut spet poka. Zato, bodo dodatna pooblastila, ki jih prinaša tako imenovani Šutarjev zakon, o katerem bomo pač razpravljali danes popoldne, dobrodošlo orodje, da se bo rešil ta problem. Bistvo pri orožju je pa bom še enkrat povedal, da ima policija prave zakonske podlage, da ukrepa strokovno in nemudoma, kajti takrat bo to orožje dobila. Vendar samo takrat, kadar je ogroženo življenje in pa zdravje ljudi v vseh drugih primerih, kar se tiče 218. člena ZKP, ki ima malo višje standarde kot 53. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je varnostno, varnostni ukrep policije, ker so nižji standardi. Ni sporno, ni sporno, da če kdo kliče na pomoč, da policist vstopi, ni sporno, če kliče, da nekdo dela samomor, ne vem, da ima plinske bombe, da vstopi, ni sporno, ne vem. Če po hodniku v bloku teče voda, je nekje izliv, pa kliče soseda, policist vstopi, ni sporno, ne vem, če gori hiša, da policist vstopi. Vas bom pa vprašal, ali tisti, ki nekaj skriva, bo povabil policista, naj vstopi v stanovanje? Verjetno ga ne bo. Ni sporno, če policist zasleduje storilca kaznivega dejanja, da bo odstopil. Je pa že vprašljivo, če moramo prijeti osebo, za katero je razpisano, da ga moramo prevesti oziroma da je na kakšni tiralici ali bomo stopili ali ne. In policisti se bodo odločili verjetno, da ne bodo, ker niso sto procentni, da je tam, ker seveda potem pa lahko sledi, tako kot ste rekel, kritika nadrejenega in tako naprej.
Zdaj pa še tisti drugi del, političen, ko ste rekel, kaj je vse narobe v času Golobove vlade v zvezi z romsko problematiko. Jaz sem mislil, da na tej predstavitvi to res ne bom rabil govoriti pa na koga s prstom kazati kaj je kdo kaj naredil pa kaj ni naredil. Oprostite, vendar desne vlade so imeli tri vlade, trikrat ste bili na vladi. Kaj je bilo narejenega? Bore malo. In recimo takole, prav pošteno obžalujem, da se je zgodilo to, kar se je zgodilo v Novem mestu, ker to je prebilo sodu dno in ljudje so jasno izrazili, da je treba ukrepati zdaj in nujno. In zato je Vlada oziroma doktor Robert Golob zahteval, da se pripravi predlog tega zakona, ki ga bomo danes obravnavali, ker so celoviti ukrepi. Kakšne bomo sprejeli danes popoldan na izredni seji z amandmaji in tako naprej. Vendar mislim, da je boljše kakor nič. In v primeru varnosti bi bilo res prav in pošteno, ker varnost je dobrina vseh državljanov, da tokrat ali pa drugič stopimo skupaj in se modro odločimo, da take stvari podpremo. Varnost ni leva niti desna.
Upam, da sem vam aja, še tiste moje izjave, ki ste jih navedel glede varnosti dva meseca prej. Ja, jaz sem povedal, da je varnost poslabšana, ni pa kritična. In sem tudi povedal, kdaj smatram osebno, da je kritična. Kritična je zdaj, ko imamo. Po tej zadevi, pa je. Ni kritična, ampak je slaba. Ker so policisti dol od posebne policijske enote, konjenice, vodnikov službenih psov in vse, kar policija premore, da bo, da bo zagotovila na kratek, z ukrepi na kratek rok izboljšanja varnosti. To ljudje pričakujejo, pa ne samo tam, tudi drugje po Sloveniji, da bo preprečila kriminalnim združbam in kriminalcem, da mislijo, da so nad zakonom in da jim nihče nič ne more. In to je poanta. Nihče ni nad zakonom. Zakaj je pa do tega prihajalo, da so trajali tako dolgo procesi, ne vem zakaj, to jaz danes ne bom o tem razpravljal. Lahko samo povem, da je v teh 30 letih odpovedala kompletna družba in tudi sedaj je čas, da se spremeni družbeni dogovor okrog teh zadev.
No, takole. Zdaj gremo pa na vprašanje poslanke Vide Čadonič Špelič. Bom začel kar pri otrocih oziroma mladoletnicah. Tisti, ki ne poznajo nekako romske problematike in tega, vedo in celo govorijo, da je poročanje mladih Romkinj, mladoletnih ali celo otrok v romske zakone pod prisilo romska folklora ali pa običaj. Oprostite, to ne drži. To se je začelo pojavljati pred 15 leti. In ravno Romi so največja žrtev organiziranih romskih kriminalnih klanov ali družin, če hočete, kjer te otroke uporabljajo prvo za prostituiranje, zaradi tega, ker so jim starši dolžni, ne vem, denar ali za drogo, alkohol in druge stvari. In to je treba preprečiti. V letu 2024 mislim, da je bilo 14 rojstev mladoletnih mamic, letos pa že 12. Če imam, ne vem, mislim, da je tako. / oglašanje iz dvorane/ No, 15, pardon. Ampak o tem ne piše noben medij. Zanimivo, a ne? To je problem in to je problem, ne. Problem je splošen tudi, ne samo pri Romih, da se nasilje v družini povečuje. In te mladoletne mamice, ki so dejansko postale sužnje in sredstvo za služenje denarja z rojstvi in tako naprej, je treba umakniti iz teh skupin in omogočiti nekje v nekih varovanih hišah tudi njihovim otrokom dostojno življenje in jih pripraviti do tega, da se bodo integrirali. Kako si zamišljam sodelovanje z drugimi inštitucijami. Kot sem že povedal v uvodni predstavitvi, oziroma moram reči tako; že danes obstajajo sosveti, varnostni sveti v občinah. Kako ti delujejo, ne vem. Ko sem pa predlagal, naj bi se ustanovili sosveti, kjer bodo vključene tako občine, civilne iniciative, romske skupnosti, občani, ki tam živijo, se bodo, šole, vrtci, se bodo usedli in bodo razpravljali o določenem problemu in ga probali rešiti. Bistvo vsega je, da pride do mirnega sobivanja in do mirnega sobivanja bo prišlo, če bomo rešili ta kriminalna dejanja, ki se dogajajo v romskih naseljih. In šele kasneje, na dolgi rok, kot sem vam, kot sem že omenil, preko šolanja, zaposlovanja in drugih stvari bo počasi prišlo do integracije, tisto, kar imamo v severnem delu, se pravi v Prekmurju. Se pravi, na kratek rok pač treba ukrepati tako kot se ukrepa, na dolgi rok pa treba pač delati v smislu integracije.
Kar se tiče zakonodaje in pa ukrepov ter pooblastil policije, mislim, da sem odgovoril. In kako bo vplival sprejem novega zakona na delo policije; mislim, da bo vplival pozitivno in da bo policija s tem, ko bo dobila določena pooblastila, se pravi vstop in pregled tujega stanovanja, drugih prostorov ali prevoznega sredstva z namenom takojšnjega zasega orožja, uporabo tehničnih sredstev za varnostno tvegana območja, varnostna akcija, avtomatizirano preverjanje listinskih tablic vozil v javnem prometu, odstranitev osebe in prepoved približevanja gostinskemu obratu, zaprtje gostinskega obrata ali prepoved vzdrževanja oseb v njegovi okolici, da bo to bistveno pomagalo k izboljšanju, se pravi javne varnosti, posledično pa tudi varnosti. Vendar moramo vedeti, da to velja za vse. Res pa je, kot sem že povedal, da je v jugovzhodni del Slovenije obremenjen s kriminalom, ki ga izvajajo predvsem romske skupine.
Aktiviranje po 37. členu. Kot je že sam kolega poslanec ugotovil, je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep, da Slovenska vojska sodeluje pri širšem varovanju državne meje in pa v notranjosti države v skladu z načrti. Mislim, da je to zdaj druga aktivacija, enkrat, če se ne motim, je bilo 2015 in 2016 takrat, ko je bila ta migrantska kriza. In osebno smatram, glede na to, da je policija toliko kadrovsko podhranjena in da je veliko policije premeščene za pomoč na Policijsko upravo Novo mesto, da je to upravičeno in potrebno. Zdaj, policija in pa generalštab pa sta po mojem vedenju uskladila operativni načrt za izvajanje teh nalog. Generalni direktor policije mora enkrat mesečno poročati vladi. Zdaj, sklep vlade bo veljal do preklica. Katere naloge bo opravljala vojska? Vedeti moramo, da vojaki ne bodo imeli policijskih pooblastil in da bodo pač delali po navodilih in po ukazih policistov takrat, ko bodo delali v mešanih skupinah. Pripadniki Slovenske vojske bodo opravili naslednje naloge: izvajanje del v zvezi z ograjo, vzdrževanjem in obnovo komunikacij in drugih logistične podpore z razpoložljivimi materialno-tehničnimi sredstvi, izvajanje prevozov migrantov z lastnimi prevoznimi sredstvi - prevozi migrantov se danes izvaja tako, da se pač najamejo določena avtobusna podjetja in pač se jih pripelje ali tu v ta zbirni center ali kam drugam, in seveda se to plača, to zdaj bo za državo zmanjšan strošek -, sodelovanje v policijskih postopkih pri vračanju tujcev, opazovanje državne meje na statičnih in premičnih opazovalnicah, opazovanje državne meje iz zraka in vode in pa sodelovanje v policijskih postopkih pri izvedbi zasedb za odkrivanje nedovoljenih migracij. Tukaj bo sodelovala Slovenska vojska in jaz mislim, da je bila ta aktivacija po 37. členu Zakona o obrambi upravičena.
Toliko je v prvem krogu. Hvala.
Hvala lepa za odgovore.
Zdaj pa nadaljujemo, najprej ima besedo poslanec Anton Šturbej. / oglašanje iz dvorane/ Seveda.
