10. izredna seja

Državni zbor

27. 5. 2026

Transkript seje

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 10. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 10. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 26. maja 2026, s samim sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predloga za širitev dnevnega reda nismo prejeli.

Državnemu zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da najprej preverijo delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Prekinjam glasovanje. Prekinjam sejo za 5 minut, nadaljujemo ob 11.08. / oglašanje iz dvorane/ Aha, zdaj dela? Okej, dajmo poskusiti še enkrat.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 81 poslancev, za je glasovalo 77, proti ni bil nihče.

Za je glasovalo 77.) (Proti nihče).

Ugotavljam, da je dnevni red 10. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Predlog sklepa je na podlagi 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Ciglerjem Kraljem, Francem Križanom in Katjo Kokot.

Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku predlagatelja gospodu Ciglerju Kralju.

Kar izvolite.

11.04

Janez Cigler Kralj (PS NSi, SLS, FOKUS): Hvala, predsednik.

Kolegice in kolegi, spoštovani vsi, ki nas spremljate!

Razvojni zakon ureja vprašanja davkov ali obveznih dajatev v več kot polovici členov, več kot polovici svojih členov, 31 členih, lahko jih navedem kasneje. V teh navedenih členih prinaša spremembe ureditve dohodnine pri oddajanju premoženja v najem, novo ureditev zavezancev za dohodnino, ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov, zgornjo omejitev osnove za obračun vseh prispevkov za socialno varnost, najnižjo osnovo za obračun prispevkov za samozaposlene in kmete, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, ter za upokojence, znižanje DDV na določene izdelke, začasni ukrep znižanja DDV na energente ter številne prehodne določbe, ki se nanašajo na navedeno vsebino.

Očitno je, da je pretežna in bistvena vsebina zakona urejanje davkov oziroma drugih obveznih dajatev. Ni odveč pripomniti, da seveda v smer razbremenitve ljudi, ne obremenitve, ampak razbremenitve. 90. člen Ustave Republike Slovenije določa, referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, o davkih in drugih obveznih dajatvah. Referenduma o tem zakonu torej ne prepovedujemo mi predlagatelji, ampak ga prepoveduje ustava sama. Če tega sklepa ne sprejmemo, kolegice in kolegi, trdim, da kršimo lastno ustavo. To je povsem jasno.

Da je v zvezi s presojo pogojev iz druge alineje drugega odstavka 90. člena Ustave bistveno, ali zakon v precejšnjem delu ureja davke oziroma druge obvezne dajatve, je pojasnil prof. dr. Rajko Pirnat s Katedre za upravno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Glede vprašanja jasnosti nedopustnosti referenduma o razvojnem zakonu je potrdil, da je dikcija Ustave v drugi alineji drugega odstavka 90. člena nedvoumna in da je ta jasno opredeljena v besedilu z zakoni o davkih in drugih javnih dajatvah. V nadaljevanju je poudaril, da ta zakon v precejšnjem delu ureja davke in druge javne dajatve, tako da si jaz težko predstavljam, skupaj z ostalimi podpisniki in predlagatelji, razlago, po kateri bi bil referendum na ta naš razvojni zakon dopusten. Resnično si težko to predstavljamo.

Podobno tudi nekdanji predsednik Ustavnega sodišča prof. dr. Ernest Petrič ugotavlja, da iz ustave jasno izhaja, da referenduma o davčnih obveznostih ne sme biti. Ob tem je pojasnil, v konkretnem primeru razvojnega zakona, ki vsebuje zgolj določbe o davkih, bi bilo zelo veliko pravno tveganje, če bi se pri posameznih odločitvah o dopustnosti referenduma začelo iskati delne rešitve, v smislu za 3. člen je referendum dopusten, za 5. pa ni dopusten. Tudi iz potrebe po pravni sigurnosti je njegovo stališče, torej stališče prof. dr. Ernesta Petriča, da referendum o tem zakonu ni dopusten.

Nasprotniki razvojnega zakona pogosto trdijo, da bo zakon prinesel milijardo davčnega izpada, torej je povsem jasno že po njihovih očitkih, ki seveda ne držijo, da gre za zakon o davkih in prispevkih. Oni to potrjujejo s svojimi očitki. Če gre za zakon o davkih in prispevkih, pa po ustavi referendum seveda o njem ni dopusten. Kdor bi dopustil referendumu o zakonu o davkih, bi kršil ustavo.

Glede navedb, da zakon prinaša tudi nekaj drugih rešitev, ki niso neposredno povezane z davki, naj spomnim, da je Ustavno sodišče z zadnjo tovrstno odločbo prepovedalo referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi Urške Klakočar Zupančič. Zakon je vseboval številne rešitve, ki niso odpravljale protiustavnosti in niso imele z njo nobene zveze. Na primer možnost 30 poslancev, da blokirajo ustanovitev preiskave, nima nobene zveze z načelom neodvisnosti sodnikov in tožilcev. Kljub temu o teh rešitvah državljani niso smeli odločati na referendumu. Tako je vzpostavilo novo prakso bolj ohlapne razlage določb, glede izpolnjenosti pogojev za določitev ali odločitev o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, po kateri je za prepoved referenduma relevantna zgolj pretežna vsebina zakona.

Ker se s tem zakonom pretežno ureja davke in druge obvezne dajatve ter se odpravlja tudi nekatere protiustavnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče, ustava referenduma o tem zakonu seveda ne dopušča.

Najlepša hvala, gospod Cigler Kralj.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. H govornici vabim predstavnika Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospoda Rada Gladka.

Kar izvolite.

11.10

Rado Gladek (PS SDS): Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo.

Spoštovani!

Poslanke in poslanci Državnega zbora smo na 6. izredni seji 11. maja letos sprejeli Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Zakon so v parlamentarni postopek vložile stranke NSi, SLS, FOKUS ter Demokrati. in Resni.ca. Namenjen je prebivalcem Slovenije, ki delajo, ustvarjajo in želijo več od svojega dela tudi obdržati. Zakon ukinja plačevanje prispevkov za dolgotrajno oskrbo za popoldanske espeje, kmete, sobodajalce in upokojence, uvaja mikro espe za prihodke do približno 18 tisoč evrov letno, znižuje DDV na osnovna živila in energente, uvaja možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu. Na področju zdravstva omogoča več sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. Na področju stanovanj znižuje obdavčitev najemnin na 15 %, za mlade in mlade družine pa na 5 %. Zakon uvaja razvojno kapico pri 7 tisoč 500 evrih bruto. Ureja tudi sistem normiranih podjetnikov in ponovno odpira vrata tistim, ki so iz sistema izpadli.

To niso ukrepi za bogate, kot ves čas zavajajo predstavniki levega političnega pola in sindikati. To so ukrepi, ki vračajo dostojanstvo delu, podjetnosti in ustvarjanju. To so ukrepi za ljudi, ki vsak dan vstajajo, delajo, plačujejo davke in prispevke ter pričakujejo, da jim država ne bo samo jemala. Sindikati, katerih osnovno poslanstvo naj bi bilo varovanje in izboljševanje pravic, položaja in interesov zaposlenih, so na čelu s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije 18. maja letos vložili pobudo volivcem za razpis zakonodajnega referenduma. Pobuda za razpis zakonodajnega referenduma je bila vložena kljub jasni določbi drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da referendum ni dopustno razpisati med drugim tudi o zakonih, ki se nanašajo na davke, carine in druge obvezne dajatve.

Predlagatelji zakona so zato v parlamentarni postopek v obravnavo in sprejetje vložili Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Neizpodbitno dejstvo je, da gre za zakon, ki se nanaša na davke in druge obvezne dajatve. Zakon zmanjšuje obremenitve zavezancev z davki in drugimi obveznimi dajatvami. Predlog zakona vsebuje tudi oceno finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva. Zakon prinaša več 100 milijonov evrov davčnih in javnofinančnih učinkov, zato je povsem jasno, da neposredno posega na področje davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev.

V javnosti je veliko govora o dopustnosti referenduma, toda pri tem ne gre za vprašanje politične všečnosti zakona, temveč za vprašanje spoštovanja Ustave Republike Slovenije. Ustava je na tem področju jasna. O zakonih, ki se nanašajo na davke, carine in druge obvezne dajatve, referenduma ni dopustno razpisati. Pri tem je treba poudariti, da pravica do referenduma ni odpravljena, pravica do referenduma je pomembna demokratična pravica, vendar pa tudi ta pravica ni neomejena. Ustava sama določa primere, ko referendum ni dopusten, in eden izmed teh primerov so prav zakoni, ki se nanašajo na davke, carine in druge obvezne dajatve, zato je zavajajoče ustvarjati vtis, da gre pri tem sklepu za omejevanje demokracije, gre za spoštovanje ustavne ureditve. Ustava velja za vse: za koalicijo, opozicijo, sindikate, interesne skupine in tudi za Državni zbor.

Še posebej nenavadno je, da se sindikati tako odločno borijo proti zakonu, ki med drugim razbremenjuje delo, omogoča večjo neto plačo, spodbuja nadaljnje delo upokojencev, izboljšuje položaj normirancev in zmanjšuje davčne obremenitve najemnin mladih družin, samozaposlenih, kmetov ter drugih ljudi, ki s svojim delom prispevajo k razvoju Slovenije. V resnici ta razprava ni samo razprava o referendumu, je razprava o tem, ali želimo državo, ki delo spodbuja, ali državo, ki delo vedno znova kaznuje z višjimi davki, prispevki in birokratskimi obremenitvami.

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je zakon za tiste, ki delajo, je zakon za tiste, ki ustvarjajo, je zakon za tiste, ki ne želijo živeti od države, ampak želijo, da jim država pusti več sadov njihovega dela, zato bomo v Slovenski demokratski stranki predlog zakona o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma podprli.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Gladek.

Naslednji je vabljen k besedi mag. Janez Žakelj za Poslansko skupino Nova Slovenija, SLS, FOKUS.

Kar izvolite.

11.15

Mag. Janez Žakelj (PS NSi, SLS, FOKUS): Najlepša hvala, gospod predsednik.

Spoštovani!

Razvojni zakon prinaša številne nujne rešitve za razvoj naše države, predvsem na področju gospodarstva in davkov. Odpravlja številne škodljive ukrepe Golobove vlade – gre zgolj za začetek saniranja kaosa, ki ga je povzročila odhajajoča vlada. Za vzpostavitev stabilnosti bo potrebno še precej več, zakoni za nadaljevanje okrevanja po odhodu te vlade bodo gotovo sledili v bližnji prihodnosti. Eno od področij, kjer je koalicija povzročila največ škode, so prav davki. 7,5 milijard novih davkov v petih letih. Padamo na lestvici konkurenčnosti. Ne čudi, da je bistveno področje urejanja tega zakona prav področje davkov in da gre za zakon o davkih.

90. člen Ustave Republike Slovenije določa: referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah. Referenduma o tem zakonu torej ne prepovedujemo mi, ampak ga prepoveduje ustava. To sta že povedala tako prof. dr. Rajko Pirnat in prof. dr. Ernest Petrič. Zakon spreminja in dopolnjuje naslednje zakone, ki urejajo davke ali obvezne javne dajatve: Zakon o dohodnini, Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o dolgotrajni oskrbo, Zakon o davku na dodano vrednost.

Poleg navedenega zakon prinaša tudi začasni ukrep na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov. V navedenih delih zakon prinaša spremembe ureditve dohodnine pri oddajanju premoženja v najem, novo ureditev zavezancev za dohodnino, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov, zgornjo omejitev osnove za obračun vseh prispevkov za socialno varnost, najnižjo osnovo za obračun prispevkov za samozaposlene in kmete, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, ter za upokojence, znižanje DDV za določene izdelke, začasni ukrep znižanja DDV na energente ter številne prehodne določbe, ki se nanašajo na navedeno vsebino.

Očitno je, da je pretežna in bistvena vsebina tega interventnega zakona urejanje davkov oziroma drugih obveznih dajatev. Da gre za zakon o davkih in drugih obveznih dajatvah, je jasno tudi po njegovih dejanskih učinkih, ki zmanjšujejo obremenitev zavezancev z davki in drugimi obveznimi dajatvami. Predlagatelj ocenjuje zmanjšanje prilivov iz davkov in drugih javnih dajatev v letni višini okoli 570 milijonov evrov. Vlada v svojem mnenju k predlogu zakona ocenjuje, da predlagani ukrepi prinašajo znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli 1 milijarde evrov. Ne morete torej hkrati trditi, da zakon povzroča milijardo evrov davčnega izpada ter da ne gre za zakon o davkih.

Sklep bomo seveda zato tudi podprli.

Hvala.

Najlepša hvala.

Mag. Meira Hot za Poslansko skupino SD.

11.19

Mag. Meira Hot (PS SD): Hvala za besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Po sprejetju tako imenovanega interventnega zakona so slovenski sindikati v rekordnem času zbrali zadostno število podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma. Predlagatelji in podporniki zakona so se na to odzvali pričakovano, z vložitvijo predloga sklepa o nedopustnosti referenduma. Pri tem se sklicujejo na 90. člen Ustave, ki prepoveduje izvedbo referenduma o zakonih, ki pomenijo odziv na naravne nesreče oziroma zagotavljajo obrambo in varnost države. Enako velja za predloge zakonov s področja davkov, carin in obveznih dajatev, pa tudi za ratifikacijo mednarodnih pogodb in zakona, ki odpravlja ugotovljeno protiustavnost, zlasti na področju človekovih pravic. V vseh teh primerih je postopek enak. Državni zbor sprejme sklep o nedopustnosti referenduma, katerega predlog so predlagatelji vložili, a ne izpolnjuje niti enega od kriterijev. Bom obrazložila v nadaljevanju.

Najprej. V Poslanski skupini Socialnih demokratov se vsekakor pridružujemo ocenam, da ta zakon ni namenjen razvoju Slovenije, temveč razkroju socialne države. Enako ocenjujemo, da ta predlog za prepoved referenduma ne predstavlja izvrševanja določil ustave, temveč njeno grobo zlorabo. Naj pojasnimo. Kot smo opozorili na začetku obravnave, to ni interventni zakon v smislu, kakršni so bili tako imenovani protikoronski paketni zakoni ali zakon o popoplavni obnovi in razvoju iz preteklega mandata. Ne gre za nujne ukrepe, povezane z varnostjo ali obrambo države. Ne obstaja nikakršen zunanji nepredvidljiv in nenavaden dogodek, ki bi ga lahko določili kot vzrok interventnega ukrepanja.

Kriterijev iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave ta zakon torej ne izpolnjuje. Referendumsko odločanje o njem bi moralo biti dopustno. Večina določb tega zakona sicer res posega na davčno področje. Ustavnopravni teoretiki, pa tudi Zakonodajno-pravna služba so že večkrat pojasnili, da je izvor ustavne prepovedi referenduma o davkih, carinah in obveznih dajatvah dejstvo, da je delovanje vsake moderne države neločljivo povezano tudi s pobiranjem davkov. Država brez finančne zmožnosti za izvajanje svojih nalog torej izgubi svojo zmožnost biti država ali povedano drugače, prepoved referenduma o davkih obstaja zato, da z referendumom ne bi mogli preprečiti državi pobiranja nujnih dajatev, potrebnih za njeno delovanje.

Predlagatelji in podporniki, ki sicer glasno opozarjajo na po njihovem mnenju izjemno slabo stanje javnih financ, pa s tem zakonom močno poglabljajo ta problem. Vse davčne določbe tega zakona imajo namreč negativen učinek na javne finance. Izrisuje se torej situacija, ko se ustavna prepoved referenduma poskuša uporabiti za to, da volivci na referendumu ne bi mogli preprečiti finančnega osiromašenja javnih blagajn. In to je v nasprotju s temeljnim namenom te prepovedi. Davčne vsebine v njem namreč državi in sistemu javne solidarnosti odvzemajo prihodke, medtem ko je bila prepoved zasnovana za obratne primere, zato menimo, da bi tudi s tega vidika referendum o tem zakonu moral biti dopusten, zlasti zato, ker bi uveljavitev zakona povzročila protiustavne posledice oziroma ogrozila druge ustavne cilje, na primer uravnotežen javnofinančni saldo, ki ga zapoveduje fiskalno pravilo.

Zelo očitno je tudi, da zakon z ničemer ne posega na področje mednarodnih pogodb, zato seveda ni mogoče uporabiti niti tega kot razlog za referendumsko prepoved. Zadnji argument podpornikov zakona pa je, da naj bi deli zakona odpravljali ugotovljeno protiustavnost, kjer referendumsko odločanje ni mogoče. Res je sicer, da so deli zakona, ki razveljavljajo večino bistvenih določil lani sprejetega zakona o zdravstveni dejavnosti, utemeljeni kot odprava protiustavnosti.

Potrebno pa je seveda dodati in poudariti, ta zakon je res v ustavni presoji, ki pa vsekakor še ni zaključena. Res je Ustavno sodišče razveljavilo nekatere manj bistvene vsebine lani sprejetega zakona, a nekatere določbe so presojo prestale. Za druge, kot je na primer odločitev o razpolaganju koncesionarja z dobičkom, pa odločitev še ni sprejeta, zato vsekakor ni mogoče trditi, da bi ta zakon odpravil ugotovljene protiustavnosti, ker se predlagatelji lepo postavljajo v vlogo ustavnih sodnikov in ker prehitevajo njihove sodbe.

V delu, ki posega na področje zdravstva, ta zakon zgolj črta celoten napredek, dosežen v zadnjem mandatu, in ga vrača na stanje, kakršno je veljalo pred letom 2020. Protiustavnost ureditve, ki jo je razveljavila, predlagatelji zgolj zatrjujejo, ne morejo pa je utemeljiti z odločitvijo Ustavnega sodišča, zato seveda tudi zadnji možni ustavni kriterij, ki dopušča prepoved referenduma ni izpolnjen. Referendum o zakonu mora biti dopusten.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo seveda zaradi navedenega glasovali proti predlogu sklepa o nedopustnosti referenduma.

Najlepša hvala, gospa Hot.

Dr. Tadej Ostrc za Poslansko skupino Demokrati. Anžeta Logarja.

11.24

Dr. Tadej Ostrc (PS Demokrati.): Spoštovani predsednik, hvala.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Današnja razprava ni in ne bo samo pravno vprašanje, ampak bo tudi vprašanje politične poštenosti do ljudi. Če nekdo danes govori samo o referendumu, mora hkrati ljudem tudi povedati, kaj pomeni zadrževanje, izvajanje tega zakona. Pomeni, da bodo upokojenci še naprej plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo od svojih pokojnin. Pomeni, da številni samozaposleni obrtniki in podjetniki ne bodo dobili razbremenitev. Mladi in družine ne bodo dobili nižje obdavčitve najemnin za dolgoročen najem stanovanj. Hrana in osnovni izdelki ne bodo cenejši zaradi nižjega DDV. Pomeni, da ne bo nižjih obremenitev dela in da številni razvojni ukrepi ne bodo stopili v veljavo. Prav je, da to danes tudi jasno povemo.

V politiki je najlažje reči, da si a priori proti. Težje pa je ljudem pošteno povedati, kaj bodo zaradi tega izgubili. Ta zakon vsebuje tudi pomembne ukrepe za razvoj države, gospodarstva in konkurenčnosti Slovenije. Govori o razbremenitvah, o večji motivaciji za delo, o privabljanju razvojnih kadrov in o tem, da država končno začne ustvarjati pogoje za razvoj, ne pa samo za nove obremenitve. Če želimo imeti javno zdravstvo, socialno državo in dolgotrajno oskrbo tudi čez 10 ali 20 let, potem potrebujemo gospodarstvo, ki ustvarja. Potrebujemo več investicij, več dela in več mladih ljudi, ki bodo želeli ostati v Sloveniji. Ne moremo samo pobirati vedno novih davkov in prispevkov ter pričakovati, da bo sistem deloval sam od sebe.

Spoštovani, danes pa odločamo tudi o zelo jasnem ustavnopravnem vprašanju. Drugi odstavek 90. člena Ustave Republike Slovenije določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke, carine ali druge obvezne dajatve, in ta zakon to nedvomno vsebuje. Gre za spremembe na področju dohodnine, dajatev za dolgotrajno oskrbo in DDV. Slovenska ustavna ureditev pa ne pozna referenduma o posameznih členih zakona. Referendum je mogoč samo o zakonu kot celoti. To pomeni, da državni zbor danes ne more preprosto zamižati pred ustavo, tudi če gre za politično občutljivo vprašanje.

Tukaj želim biti zelo jasen. Demokrati. referendum spoštujemo kot pomembno demokratično orodje, toda tudi referendum mora potekati v okviru Ustave Republike Slovenije. Pravna država pomeni, da pravila veljajo za vse enako, tudi takrat, ko nam politično ali ideološko morda niso všeč. Če bi danes ravnali drugače, bi odprli nevaren precedens, kjer bi ustavo razlagali selektivno, od primera do primera, odvisno od političnega interesa. To pa ni pot pravne države.

Spoštovani, Slovenija danes potrebuje razvojni obrat. Ljudje so naveličani vedno novih obremenitev, višjih stroškov in občutka, da država od njih zahteva vedno več, od nje pa dobijo vedno manj. Naloga politike ni samo deliti denar, naloga politike je ustvariti pogoje, da vsak posameznik nekaj ustvari. In prav o tem govori ta zakon. Zato bomo v Poslanski skupini Demokrati. sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma podprli.

Hvala.

Najlepša hvala, dr. Ostrc.

Gospa Tina Brecelj za Poslansko skupino Levica Vesna.

11.28

Tina Brecelj (PS LV): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani!

V Poslanski skupini Levica Vesna Predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije odločno nasprotujemo.

Že uvodoma velja izpostaviti očitno protislovje ravnanja nove koalicije. Na eni strani poslušamo poudarke o pomenu demokracije, sodelovanja in vključevanja ljudi v odločanje, na drugi strani pa se v trenutku, ko imajo državljanke in državljani možnost neposredno odločati o pomembnem vprašanju, referendum razglasi za problem. Referendum ni motnja demokracije, referendum je njeno bistvo. Je najneposrednejša oblika izvrševanja oblasti ljudstva, ki jo zagotavlja ustava.

Če so predlagatelji sklepa tako prepričani v kakovost interventnega zakona, kot ga sami imenujejo, se zastavlja preprosto vprašanje, zakaj se bojijo presoje ljudi, zakaj preprečiti referendum, če verjamete, da zakon uživa podporo državljank in državljanov. Predlagatelji sklepa svojo odločitev utemeljujejo s sklicevanjem na 90. člen Ustave, ki določa izjeme o dopustnosti referenduma, zlasti za zakone o davkih in za zakone, sprejete za izvrševanje proračuna. Ob tem navajajo tudi, da naj bi zakon odpravljal protiustavnost na področju človekovih pravic. Toda ključno vprašanje je, ali v konkretnem primeru sploh gre za zakon, ki po svoji vsebini ustreza tem izjemam, ali pa imamo opravka z njihovo zlorabo.

Pred nami je namreč tako imenovani omnibus zakon, zakon, ki združuje 11 nepovezanih področij. Mednje je umeščen tudi davčni sklop, očitno z namenom, da bi se celoten zakon izvzel iz možnosti referenduma. Takšna praksa pomeni zlorabo zakonodajne pristojnosti. Če bi sprejeli logiko, da zadostuje že posamezna določba o obvezni dajatvi za izključitev referenduma o celotnem zakonu, bi vsaka oblast lahko katerikoli zakon zaščitila pred voljo ljudi. To pa pomeni nevarno pot v postopno izpraznitev ustavne pravice do referenduma, temeljnega in ključnega instituta za izražanje volje ljudi. To torej ni tehnično vprašanje, to je vprašanje demokracije.

Namen ustavne izjeme iz 90. člena Ustave je jasen: zaščita stabilnosti javnih financ in preprečevanje referendumov o zakonih, ki neposredno urejajo davke, ali izvrševanje proračuna kot celote, ne pa omogočanje, da se v zakon z drugačno vsebino doda posamezna določba zgolj zato, da se ljudem odvzame pravica do odločanja. V konkretnem primeru dodatno izstopa napačen argument, da naj bi zakon, ki po oceni Fiskalnega sveta celo veča javnofinančni primanjkljaj na približno 900 milijonov evrov letno, ogrožal stabilnost javnih financ. Prej nasprotno. Referendum na ta zakon je pot, da se stabilnost javnih financ utrdi. Prav zato bi morala biti možnost neposrednega odločanja še toliko bolj varovana. Pomembno je tudi, da se referendum razpisuje o zakonu kot celoti. Sprejetje predlaganega sklepa bi tako onemogočilo odločanje tudi o tistih delih zakona, ki po svoji naravi sploh ne sodijo med ustavne izjeme. To pomeni neposredno krčenje demokratičnega prostora.

Zgodovina nas uči, da so poti omejevanja demokracije pogosto postopne, a zato nič manj nevarne. In vedno se začnejo z izjemami. Pravica do referenduma ni milost oblasti, je ustavna pravica ljudi, zato v Poslanski skupini Levica Vesna predloga sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma ne bomo podprli.

Hvala.

Najlepša hvala, gospa Brecelj.

Za Poslansko skupino Resni.ca gospa Katja Kokot.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, poslanci in poslanke!

Druga alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna. Interventni zakon vsebuje bistvene ukrepe na področju davkov in drugih obveznih dajatev. Zakon posega v obdavčitev dohodkov iz dejavnosti z normiranimi odhodki, v obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, v stopnje davka na dodano vrednost za določena osnovna živila in energente ter v obvezne prispevke za socialno varnost. Ne gre za postranske določbe, temveč za osrednji del zakona, s katerim se neposredno spreminjajo davčne in druge obvezne obremenitve prebivalstva in gospodarstva ter vpliva na javnofinančne prihodke. Ker bi se morebitni referendum nanašal na zakon kot celoto, bi pomenil tudi odločanje o davkih in drugih obveznih dajatvah, o takšnih zakonih pa je referendum po ustavi izrecno izključen.

Ob tem dodajam sledeče dejstvo. Dne 14. 7. 2022 je Državni zbor pod vodstvom Urške Klakočar Zupančič sprejel Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, tako imenovani ZNB-D. Če smo pred prihodom vlade dr. Roberta Goloba gledali torej neustavne odloke, s katerimi nam je vladala Janševa vlada, so s tem zakonom vsi ti odloki postali zakoniti. Če smo se lahko prej pritožili vsaj na Ustavno sodišče, se po tem zakonu nismo mogli več pritožiti nikamor. Vsi ti odloki so bili uzakonjeni.

Torej na sklep o nedopustnosti referenduma so bile vložene tri zahteve za oceno ustavnosti sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o ZNB-D. Vse tri zahteve je takrat Ustavno sodišče zavrglo na podlagi 24.b člena Zakona o ustavnem sodišču. Torej, če gre ta današnji sklep na Ustavno sodišče, pričakujem enako ravnanje, enaki vatli za vse.

Gremo naprej. Prejšnja vlada je dne 21. 7. 2022 sprejela Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Ta zakon je posegel kar v 11 zakonov, 11, in tudi na ta zakon zaradi davčne zakonodaje v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave ni bilo mogoče razpisati referenduma. V Poslanski skupini Resni.ca zato menimo, da morajo enaka pravila veljati za vse. Prav tako menimo, da se prava ne da interpretirati po političnem navdihu, pač pa ga moramo razumeti vsakič enako, ne glede na politično pripadnost.

V Poslanski skupini Resni.ca bomo zato sklep o nedopustnosti referenduma v skladu z 90. členom Ustave podprli.

Hvala.

Najlepša hvala, gospa Kokot.

Stališče Poslanske skupine Svoboda bo predstavila gospa Tereza Novak.

11.37

Tereza Novak (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Spoštovane in spoštovani!

V koaliciji SDS, NSi, FOKUS, SLS, Demokrati. in Resni.ca se pretvarjajo, da delajo v korist ljudi, v resnici pa ne želijo niti slišati ne državljanov ne strokovne javnosti. Očitno verjamejo, da so vzpostavili dovolj močan sistem discipline, s katero bodo utišali vse, ki bi si drznili podvomiti v njihove odločitve, in preglasovali vse, ki bi jim nasprotovali. To smo že videli, a ljudstvo ima vedno moč, tako ali drugače.

Prvi zakon bodoče desne neoliberalne koalicije, ki močno posega v javne finance, socialno državo in življenje vseh državljank in državljanov, so v proceduro poslali brez javne razprave, celo brez dopustitve razprave na matičnem odboru in mimo nujnega socialnega in tudi medgeneracijskega dialoga. Namesto sodelovanja in dialoga gledamo izključevanje in poskuse utišanja drugačnih mnenj. O tem danes jasno priča tudi sklep o nedopustnosti referenduma, ki je pred nami. Zakaj se bodoča koalicija boji ljudi? Zakaj se boji tistih, ki bi jim morala pravzaprav služiti? Posebej je zaskrbljujoče to, da koalicijo sestavljajo politiki, ki so svojo politično pot gradili ves čas na sloganih o moči ljudem, povezovanju in celo grajenju mostov.

Tako imenovani interventni zakon je bil deležen številnih utemeljenih kritik strokovne javnosti, sindikatov in tudi vlade, ki opravlja tekoče posle. Dejstvo je, da bodo imeli največ koristi od tega zakona le vladajoči in njihovi podporniki in izključno tisti, ki imajo že danes največ moči in seveda kapitala. Za poplačilo dolgov volilne kampanje, in to štiriletne, pravzaprav, je bodoča koalicija pripravljena storiti vse, tudi preprečiti referendum o več kot milijardni luknji, ki bo nastala v državnem proračunu. Čeprav zakon vsebuje določbe o davkih in drugih obveznih dajatvah, kar je po ustavi izvzeto iz referendumskega odločanja, ureja tudi področja, o katerih je referendum dopusten. Na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Ob tem se odpira ključno vprašanje, kakšen je bil namen ustavne omejitve referendumov. Namen je bil zaščititi stabilnost javnih financ in delovanja države, ne pa ljudem preprečiti pravico do izražanja mnenja.

V konkretnem primeru pa zakon po oceni Fiskalnega sveta proračunski primanjkljaj povečuje za milijardo evrov, zato težko govorimo o tem, da bi referendum ogrozil javne finance. Ljudje pa želijo zgolj izraziti svoje mnenje o zakonu, ki bo pomembno vplival na življenje vseh. Bodoča koalicija trdi, da bodo pridobili vsi, a resnica je drugačna. Dolgoročno bomo izgubili vsi. Takšna politika poglablja družbene razlike, slabi solidarnost in dodatno razslojuje ljudi, brez širokega dialoga posega v temelje naše družbe in ogroža sistem solidarnosti. Le državljanke in državljani lahko to škodljivo politiko ustavijo.

Sklep, ki je danes pred nami, predstavlja resen poseg v ustavno zagotovljene pravice državljank in državljanov. Gre za omejevanje pravice do referendumskega odločanja in nevaren korak v smer krčenja demokracije ter suverenosti ljudstva. Ne gre za kar en nepomemben zakon, ki se večine ne dotika, ravno nasprotno. V Gibanju Svoboda zato ne bomo dopustili plenjenja javnega zdravstva, pokojnin in socialne države v korist peščice, najmočnejših, pravzaprav. Sredstva državnega proračuna, iz katerih financiramo pokojnine, zdravstvene storitve, starševske dopuste in javno šolstvo, niso namenjena političnim interesom in poplačevanju dolgov nastajajoče oblasti. Tudi če bo danes glasovalni stroj preprečil referendum, obstaja sporočilo ljudi jasno, veliko število v nekaj dneh zbranih podpisov za razpis referenduma dokazuje, da to ni zakon za ljudi, ampak zakon proti ljudem, še najmanj pa je razvojen.

V Poslanski skupini Svoboda bomo glasovali proti sklepu o nedopustnosti razpisa referenduma, ker verjamemo, da si Slovenija zasluži visoko raven demokracije in spoštovanje glasu ljudi. Moč je treba dati ljudem, zares.

Najlepša hvala.

S tem zaključujemo predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prehajamo na razpravo. / oglašanje iz dvorane/

Izvolite, gospod Cigler Kralj, kot predlagatelj. Kar izvolite.

11.42

Janez Cigler Kralj (PS NSi, SLS, FOKUS): Hvala lepa, predsednik.

Kolegice in kolegi!

Saj je kar zanimivo poslušati tako, lahko rečem, napovedovanje črnih oblakov, viharjev in opustošenje javnih financ in tako naprej, kaj pa se je zdaj štiri leta dogajalo, pa nima nobene zveze. Torej pri predlogu sklepa o nedopustnosti referenduma gre za tehnični predlog, in sicer zaradi tega, ker več kot polovica členov razvojnega zakona, ki je dober zakon za vse, čisto vsem skupinam državljank in državljanov bo ostalo več in bodo dobili pozitivne sadove od tega zakona. Ker so bile izrečene neresnice malo prej, moram to posebej poudariti. Bom še kasneje razložil, zakaj.

Zdaj bom pa naštel, v katerih členih od 59 členov so v tem zakonu urejeni davki ali obvezne dajatve, in sicer v 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 21., 22., 23., 25., 26., 39., 40., 41., 48., 49., 50., 51., 52., 54., 55., 57., 58. in 59. členu. V 31 členih tega zakona so urejena vprašanja davkov ali obveznih dajatev. Zdaj pa, kolegice in kolegi, ker je tu taka katastrofična napoved in ocena tega razvojnega zakona. Pa toliko besed z leve strani o pravici do referenduma, kako je zaradi tega zdaj ogrožena demokracija in tako naprej. Dajte no, kolegice in kolegi, sami ste samo v preteklem mandatu, v štirih letih prepovedali referendum o Družinskem zakoniku, Zakonu o parlamentarni preiskavi, sem ga prej v uvodni predstavitvi tudi omenil, o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, še prej ste hoteli dvakrat prepovedati referendum o posvojitvah otrok homoseksualcem in queerseksualcem in tako naprej, pa to za vas ni bilo nobeno omejevanje demokracije, katastrofičnost in tako naprej.

Kolegice in kolegi, dajte se malo umiriti, dajmo obrate na nižji nivo in začnimo tule končno sprejemati politična dejstva in pustimo ljudem, ki pač imamo drugačno predstavo o političnih odločitvah in poti do verjetno nekaterih skupnih ciljev, torej do blaginje Slovenk in Slovencev in do podpore tistim, ki ustvarjajo in delajo, pač imeli ste svojo priložnost, ni vam uspelo, zdaj gremo po drugi poti, ki je drugačna od vaše, ja, drugačna, ampak zato morda ne slabša. Živim za trenutek in obdobje v naši, upam, da bližnji prihodnosti, in tudi delam za to, ko pač politični tekmec ne bo sovražnik in uničevalec te države, ampak bo samo pač nosilec drugačnih oziroma idej o drugačnih poteh do skupnih ciljev.

Kolegice in kolegi, številni državljanke in državljani, obrtniki, podjetniki, normiranci, tudi lahko rečem na mednarodnem trgu konkurenčni, visokokakovostni kadri, kmetje so se na nas obračali štiri leta, ko so bili vedno bolj tlačeni, pritiskani z birokracijo, z davki, s prispevki, s papirologijo, ki je niso več zmogli opravljati. Kmetje so se na nas obračali obupani, ker so rekli, da se že več časa ukvarjajo s papirji, dovoljenji in inšpekcijskimi pregledi in tako naprej kot pa z osnovno dejavnostjo. In zdaj vi nam pravite, da je ta zakon za bogate.

Zadnjič sem na X prebral, oprostite, ker se ne spomnim več vira, ampak je bilo zelo zanimivo napisano. Nekdo se je poglobil v statistične podatke in je nekako dal vedeti, če povzamem, mislim, da ne povzemam napačno, da je tako na tej strani leve politične provenience veliko več bogatašev kot pa na strani desne politične provenience. Tako da je že tu očitek, da delamo za bogate, smešen. Kdo pa je bogataš v tej državi? Ali je bogataš obrtnik, ki ima dva kombija, krovec pa tri zaposlene? Zjutraj, po navadi, veliko jih poznam, ali pa slikopleskar, delal sem pri slikopleskarji počitniško, recimo, veliko sem tam delal, cel študij, poletja, zjutraj popijejo kafe, po navadi je to še neka družinska firma, popijejo kafe, ki ga še mogoče mama od nosilca dejavnosti skuha, potem pa gredo v kombi. 10 minut si vzamejo, nič več, gredo v kombi, pridejo na lokacijo ali pa dve lokaciji, prej si kupijo v lokalni trgovini sendviče. Včasih, če res je boljši dan, gredo nekam v bližnjo lokalno restavracijo na pasulj ali pa na ričet, to pojest za malico, in delajo cel dan, do petih praviloma. A to so za vas bogataši, kolegice in kolegi iz Svobode in iz Levice? A zato, ker je razvojni zakon na njih naravnan, da jim bo več ostalo, da bodo lahko razvijali delovna mesta in nadaljevali svojo dejavnost, so si zaslužili vaše zmerjanje? In mi delamo za bogataše. Dajte, no!

Zakon tudi, in to je bilo poudarjeno, odpravlja neustavnost, ki ste jo povzročili vi s škodljivim Zakonom o zdravstveni dejavnosti, ker ste izvajalcem zdravstvene dejavnosti, koncesionarjem prepovedali razpolagati ali pa zelo omejili razpolaganje z dobičkom. Dobiček je za vas, razen če ga imate vi, vaši, drugače pa je to kriminalizirana kategorija, brez tega dobička, kolegice in kolegi, ni pritoka v socialne blagajne in ostale solidarnostne blagajne. In drugič, ker ste omejili, nekorektno omejili delo zdravnikom, da si prosto izbirajo, pri kakšnem, katerem delodajalcu bodo delali, in to v škodo bolnikov. Ta naš razvojni zakon odpravlja to neustavnost, ti dve neustavnosti, in je tudi zato dober za vse, ne samo za peščico, tako kot bi vi radi. Ker vsi, kolegice in kolegi, si ne morejo tako kot vaši bogataši privoščiti dati 100 evrov za pregled, zato da pridejo v sistem. Ljudje potrebujejo, da pridejo v doglednem času brez doplačila do svoje storitve, še posebej težje bolni, otroci, najranljivejši, da ne govorim o tem, kaj je še na kakšnih drugih področjih.

Tako da se zahvaljujem vsem, ki ste prepoznali, da je ta sklep o nedopustnosti referenduma pravzaprav namenjen temu, da čim hitreje pridemo do rešitev, ki so dobre za vse ljudi, odpravimo krivice, ki so bile povzročene z neustavnimi rešitvami prejšnje vlade, z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, in pa, da gremo nasproti vsem, ki ustvarjajo in delajo, kmetom, obrtnikom, podjetnikom, in da tudi rečemo odločno ne tistim, ki se pod krinko nekega civilnodružbenega nevladnega aktivizma in sindikalizma in tako naprej politično udejstvujejo, hočejo prepričati slovensko javnost, da je to slab zakon. Ne, to ni res. To je dober zakon, zakon za vse, prinaša razvoj tej državi.

Hvala vsem, ki ste se izrekli, da boste podprli ta sklep o nedopustnosti referenduma.