Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 10. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 10. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 26. maja 2026, s samim sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za širitev dnevnega reda nismo prejeli, Državnemu zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo torej na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da najprej preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.
Pa kar glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Prekinjam glasovanje. Prekinjam sejo za 5 minut, nadaljujemo ob 11.08. / oglašanje iz dvorane/ Aha, zdaj dela. Okej, dajmo probati še enkrat.
Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 81 poslancev, za je glasovalo 77, proti ni bil nihče, s čimer ugotavljam, da je dnevni red 10. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Predlog sklepa je na podlagi 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Ciglerjem Kraljem, Francem Križanom in pa Katjo Kokot.
Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Ciglerju Kralju. Kar izvolite.
Hvala, predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani vsi, ki nas spremljate.
Razvojni zakon ureja vprašanja davkov ali obveznih dajatev v več kot polovici členov, več kot polovici svojih členov, 31 členih - lahko jih navedem kasneje. V teh navedenih členih prinaša spremembe ureditve
dohodnine pri oddajanju premoženja v najem, novo ureditev zavezancev za dohodnino, ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov, zgornjo omejitev osnove za obračun vseh prispevkov za socialno varnost, najnižjo osnovo za obračun prispevkov za samozaposlene in kmete, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic ter za upokojence, znižanje DDV-ja na določene izdelke, začasni ukrep znižanja DDV na energente ter številne prehodne določbe, ki se nanašajo na navedeno vsebino.
Očitno je, da je pretežna in bistvena vsebina zakona urejanje davkov oziroma drugih obveznih dajatev. Ni odveč pripomniti, da seveda v smer razbremenitve ljudi, ne obremenitve, ampak razbremenitve. 90. člen Ustave Republike Slovenije določa, referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, o davkih in drugih obveznih dajatvah. Referenduma o tem zakonu torej ne prepovedujemo mi predlagatelji, ampak ga prepoveduje Ustava sama. Če tega sklepa ne sprejmemo, kolegice in kolegi, trdim, da kršimo lastno Ustavo, to je povsem jasno.
Da je v zvezi s presojo pogojev iz druge alineje drugega odstavka 90. člena Ustave bistveno, ali zakon v precejšnjem delu ureja davke oziroma druge obvezne dajatve, je pojasnil profesor doktor Rajko Pirnat s katedre za upravno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Glede vprašanja jasnosti, nedopustnosti referenduma o razvojnem zakonu je potrdil, da je dikcija Ustave v drugi alineji drugega odstavka 90. člena nedvoumna, nedvoumna in da je ta jasno opredeljena v besedilu z zakoni o davkih in drugih javnih dajatvah.
V nadaljevanju je poudaril, da bo ta zakon v precejšnjem delu, da ta zakon v precejšnjem delu ureja davke in druge javne dajatve, tako da si jaz težko predstavljam skupaj z ostalimi podpisniki in predlagatelji, razlago po kateri bi bil referendum na ta naš razvojni zakon dopusten. Resnično si težko to predstavljamo.
Podobno tudi nekdanji predsednik Ustavnega sodišča profesor doktor Ernest Petrič ugotavlja, da iz Ustave jasno izhaja, da referenduma o davčnih obveznostih ne sme biti. Ob tem je pojasnil: V konkretnem primeru razvojnega zakona, ki vsebuje zgolj določbe o davkih, bi bilo zelo veliko pravno tveganje, če bi se pri posameznih odločitvah o dopustnosti referenduma začelo iskati delne rešitve, v smislu za 3. člen je referendum dopusten, za 5. pa ni dopusten. Tudi iz potrebe po pravni sigurnosti, je njegovo stališče, torej stališče profesor doktor Ernesta Petriča, da referendum o tem zakonu ni dopusten, ni dopusten.
Nasprotniki razvojnega zakona pogosto trdijo, da bo zakon prinesel milijardo davčnega izpada. Torej, je povsem jasno že po njihovih očitkih, ki seveda ne držijo, da gre za zakon o davkih in prispevkih. Oni to potrjujejo s svojimi očitki. Če gre za Zakon o davkih in prispevkih, pa po ustavi referendum seveda o njem ni dopusten. Kdor bi dopustil referendumu o Zakonu o davkih, bi kršil Ustavo.
Glede navedb, da zakon prinaša tudi nekaj drugih rešitev, ki niso neposredno povezane z davki, naj spomnim, da je Ustavno sodišče z zadnjo tovrstno odločbo prepovedalo referendum o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi Urške Klakočar Zupančič. Zakon je vseboval številne rešitve, ki niso odpravljale protiustavnosti in niso imele z njo nobene zveze, na primer možnost 30 poslancev, da blokirajo ustanovitev preiskave, nima nobene zveze z načelom neodvisnosti sodnikov in tožilcev. Kljub temu o teh rešitvah državljani niso smeli odločati na referendumu. Tako je vzpostavilo novo prakso bolj ohlapne razlage določb, glede izpolnjenosti pogojev za določitev ali odločitev o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, po kateri je za prepoved referenduma relevantna zgolj pretežna vsebina zakona.
Ker se s tem zakonom pretežno ureja davke in druge obvezne dajatve, ter se odpravlja tudi nekatere protiustavnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče, Ustava referenduma o tem zakonu seveda ne dopušča.
Najlepša hvala, gospod Cigler Kralj.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
h govornici vabim predstavnico Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke oziroma predstavnika gospoda Rada Gladka, kar izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani!
Poslanke in poslanci Državnega zbora smo na 6. izredni seji 11. maja letos sprejeli Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Zakon so v parlamentarni postopek vložile stranke NSi, SLS, Fokus ter Demokratov in Resnice, namenjen je prebivalcem Slovenije, ki delajo, ustvarjajo in želijo več od svojega dela tudi obdržati. Zakon ukinja plačevanje prispevkov za dolgotrajno oskrbo za popoldanske espeje, kmete, sobodajalce in upokojence, uvaja mikro espe za prihodke do približno 18000 evrov letno, znižuje DDV na osnovna živila in energente. Uvaja možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu. Na področju zdravstva, omogoča več sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, na področju stanovanj znižuje obdavčitev najemnin na 15 odstotkov, za mlade in mlade družine pa na 5 odstotkov. Zakon uvaja razvojno kapico pri 7500 evrih bruto. Ureja tudi sistem normiranih podjetnikov in ponovno odpira vrata tistim, ki so iz sistema izpadli. To niso ukrepi za bogate, kot ves čas zavajajo predstavniki levega političnega pola in sindikati. To so ukrepi, ki vračajo dostojanstvo delu, podjetnosti in ustvarjanju, to so ukrepi za ljudi, ki vsak dan ostajajo, delajo, plačujejo davke in prispevke, ter pričakujejo, da jim država ne bo samo jemala. Sindikati, katerih osnovno poslanstvo naj bi bilo varovanje in izboljševanje pravic, položaja in interesov zaposlenih, so na čelu s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije 18. maja letos vložili pobudo volivcem za razpis zakonodajnega referenduma. Pobuda za razpis zakonodajnega referenduma je bila vložena kljub jasni določbi drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da referendum ni dopustno razpisati med drugim tudi o zakonih, ki se nanašajo na davke, carine in druge obvezne dajatve. Predlagatelji zakona so zato v parlamentarni postopek v obravnavo in sprejem vložili Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Neizpodbitno dejstvo je, da gre za zakon, ki se nanaša na davke in druge obvezne dajatve. Zakon zmanjšuje obremenitve zavezancev z davki in drugimi obveznimi dajatvami. Predlog zakona vsebuje tudi oceno finančnih posledic za državni proračun, proračun in druga javnofinančna sredstva. Zakon prinaša več sto milijonov evrov davčnih in javno finančnih učinkov, zato je povsem jasno, da neposredno posega na področje davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev.
V javnosti je veliko govora o dopustnosti referenduma, toda pri tem ne gre za vprašanje politične všečnosti zakona, temveč za vprašanje spoštovanja Ustave Republike Slovenije. Ustava je na tem področju jasna. O zakonih, ki se nanašajo na davke, carine in druge obvezne dajatve, referenduma ni dopustno razpisati. Pri tem je treba poudariti, da pravica do referenduma ni odpravljena, pravica do referenduma je pomembna demokratična pravica, vendar pa tudi ta pravica ni neomejena. Ustava sama določa primere, ko referendum ni dopusten, in eden izmed teh primerov so prav zakoni, ki se nanašajo na davke, carine in druge obvezne dajatve. Zato je zavajajoče ustvarjati vtis, da gre pri tem sklepu za omejevanje demokracije, gre za spoštovanje ustavne ureditve. Ustava velja za vse: za koalicijo, opozicijo, sindikate, interesne skupine in tudi za Državni zbor. Še posebej nenavadno je, da se sindikati tako odločno borijo proti zakonu, ki med drugim razbremenjuje delo, omogoča večjo neto plačo, spodbuja nadaljnje delo upokojencev, izboljšuje položaj normirancev in zmanjšuje davčne obremenitve najemnin mladih družin, samozaposlenih, kmetov ter drugih ljudi, ki s svojim delom prispevajo k razvoju Slovenije. V resnici ta razprava ni samo razprava o referendumu, je razprava o tem, ali želimo državo, ki delo spodbuja, ali državo, ki delo vedno znova kaznuje z višjimi davki, prispevki in birokratskimi obremenitvami. Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je zakon za tiste, ki delajo, je zakon za tiste, ki ustvarjajo,
je zakon za tiste, ki ne želijo živeti od države, ampak želijo, da jim država pusti več sadov njihovega dela. Zato bomo v Slovenski demokratski stranki predlog zakona o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma podprli.
Hvala.
Najlepša hvala, gospod Gladek.
Naslednji vabljen k besedi magister Janez Žakelj za Poslansko skupino Nove Slovenije, SLS, FOKUS. Kar izvolite.
Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovani.
Razvojni zakon prinaša številne nujne rešitve za razvoj naše države, predvsem na področju gospodarstva in davkov. Odpravlja številne škodljive ukrepe Golobove Vlade - gre zgolj za začetek saniranja kaosa, ki ga je povzročila odhajajoča vlada, za vzpostavitev stabilnosti bo potrebno še precej več, zakoni za nadaljevanje okrevanja po odhodu te Vlade bodo gotovo sledili v bližnji prihodnosti. Eno od področij, kjer je koalicija povzročila največ škode, so prav davki. 7,5 milijard novih davkov v petih letih. Padamo na lestvici konkurenčnosti. Ne čudi, da je bistveno področje urejanja tega zakona prav področje davkov in da gre za zakon o davkih. 90. člen Ustave Republike Slovenije določa: referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah. Referenduma o tem zakonu torej ne prepovedujemo mi, ampak ga prepoveduje Ustava. To sta že povedala tako profesor doktor Rajko Pirnat in profesor doktor Ernest Petrič. Zakon spreminja in dopolnjuje naslednje zakone, ki urejajo davke ali obvezne javne dajatve: Zakon o dohodnini, Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, Zakon o prispevkih za socialno varnost, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o dolgotrajni oskrbo, Zakon o davku na dodano vrednost. Poleg navedenega zakon prinaša tudi začasni ukrep na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov. V navedenih delih zakon prinaša spremembe ureditve dohodnine pri oddajanju premoženja v najem, novo ureditev zavezancev za dohodnino, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov, zgornjo omejitev osnove za obračun vseh prispevkov za socialno varnost, najnižjo osnovo za obračun prispevkov za samozaposlene in kmete, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic ter za upokojence, znižanje DDV za določene izdelke, začasni ukrep znižanja DDV na energente ter številne prehodne določbe, ki se nanašajo na navedeno vsebino. Očitno je, da je pretežna in bistvena vsebina tega interventnega zakona urejanje davkov oziroma drugih obveznih dajatev. Da gre za zakon o davkih in drugih obveznih dajatvah, je jasno tudi po njegovih dejanskih učinkih, ki zmanjšujejo obremenitev zavezancev z davki in drugimi obveznimi dajatvami. Predlagatelj ocenjuje zmanjšanje prilivov iz davkov in drugih javnih dajatev v letni višini okoli 570 milijonov evrov. Vlada v svojem mnenju k predlogu zakona ocenjuje, da predlagani ukrepi prinašajo znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli ene milijarde evrov. Ne morete torej hkrati trditi, da zakon povzroča milijardo evrov davčnega izpada ter da ne gre za zakon o davkih. Sklep bomo seveda zato tudi podprli.
Hvala.
Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi.
Po sprejetju tako imenovanega interventnega zakona so slovenski sindikati v rekordnem času zbrali zadostno število podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma. Predlagatelji in podporniki zakona so se na to odzvali pričakovano, z vložitvijo predloga sklepa o nedopustnosti referenduma. Pri tem se sklicujejo na 90. člen Ustave, ki prepoveduje izvedbo referenduma o zakonih, ki pomeni odziv na naravne nesreče oziroma zagotavlja obrambo in varnost države. Enako velja za predloge zakonov s področja davkov, carin in obveznih dajatev, pa tudi
za ratifikacijo mednarodnih pogodb in zakona, ki odpravlja ugotovljeno protiustavnost, zlasti na področju človekovih pravic. V vseh teh primerih je postopek enak. Državni zbor sprejme sklep o nedopustnosti referenduma, katerega predlog so predlagatelji vložili, a ne izpolnjuje niti enega od kriterijev. In bom obrazložila v nadaljevanju.
Najprej. v Poslanski skupini Socialnih demokratov se vsekakor pridružujemo ocenam, da ta zakon ni namenjen razvoju Slovenije, temveč razkroju socialne države. Enako ocenjujemo, da ta predlog za prepoved referenduma ne predstavlja izvrševanja določil Ustave, temveč njeno grobo zlorabo. Naj pojasnimo. Kot smo opozorili na začetku obravnave, to ni interventni zakon v smislu, kakršni so bili tako imenovani protikoronski paketni zakoni ali zakon o popoplavni obnovi in razvoju iz preteklega mandata, ne gre za nujne ukrepe, povezane z varnostjo ali obrambo države, ne obstaja nikakršen zunanji nepredvidljiv in nenavaden dogodek, ki bi ga lahko določili kot vzrok interventnega ukrepanja. Kriterije iz 1. alineje drugega odstavka 90. člena Ustave ta zakon torej ne izpolnjuje. Referendumsko odločanje o njem bi moralo biti dopustno. Večina določb tega zakona sicer res posega na davčno področje. Ustavno pravni teoretiki, pa tudi Zakonodajno-pravna služba so že večkrat pojasnili, da je izvor ustavne prepovedi referenduma o davkih, carinah in obveznih dajatvah dejstvo, da je delovanje vsake moderne države neločljivo povezano tudi s pobiranjem davkov. Država brez finančne zmožnosti za izvajanje svojih nalog torej izgubi svojo zmožnost biti država. Ali povedano drugače: prepoved referenduma o davkih obstaja zato, da z referendumom ne bi mogli preprečiti države državi pobiranja nujnih dajatev, potrebnih za njeno delovanje. Predlagatelji in podporniki, ki sicer glasno opozarjajo na po njihovem mnenju izjemno slabo stanje javnih financ, pa s tem zakonom močno poglabljajo ta problem. Vse davčne določbe tega zakona imajo namreč negativen učinek na javne finance. Izrisuje se torej situacija, ko se ustavna prepoved referenduma poskuša uporabiti za to, da volivci na referendumu ne bi mogli preprečiti finančnega osiromašenja javnih blagajn. In to je v nasprotju s temeljnim namenom te prepovedi. Davčne vsebine v njem namreč državi in sistemu javne solidarnosti odvzemajo prihodke, medtem ko je bila prepoved zasnovana za obratne primere. In zato menimo, da bi tudi s tega vidika referendum o tem zakonu moral biti dopusten. Zlasti zato, ker bi uveljavitev zakona povzročila protiustavne posledice oziroma ogrozila druge ustavne cilje, na primer uravnotežen javno finančni saldo, ki ga zapoveduje fiskalno pravilo. Zelo očitno je tudi, da zakon z ničemer ne posega na področje mednarodnih pogodb, zato seveda ni mogoče uporabiti niti tega kot razlog za referendumsko prepoved. Zadnji argument podpornikov zakona pa je, da naj bi deli zakona odpravljali ugotovljeno protiustavnost, kjer referendumsko odločanje ni mogoče. Res je sicer, da so deli zakona, ki razveljavljajo večino bistvenih določil lani sprejetega zakona o zdravstveni dejavnosti, utemeljeni kot odprava protiustavnosti. Potrebno pa je seveda dodati in poudariti, ta zakon je res v ustavni presoji, ki pa vsekakor še ni zaključena. Res je Ustavno sodišče razveljavilo nekatere manj bistvene vsebine lani sprejetega zakona, a nekatere določbe so presojo prestale. Za druge, kot je na primer odločitev o razpolaganju koncesionarja z dobičkom, pa odločitev še ni sprejeta, zato vsekakor ni mogoče trditi, da bi ta zakon odpravil ugotovljene protiustavnosti, ker se predlagatelji lepo postavljajo v vlogo ustavnih sodnikov in ker prehitevajo njihove sodbe. V delu, ki posega na področje zdravstva. Ta zakon zgolj črta celoten napredek, dosežen v zadnjem mandatu in ga vrača na stanje, kakršno je veljalo pred letom 2020. Protiustavnost ureditve, ki je razveljavila, predlagatelji zgolj zatrjujejo, ne morejo pa utemeljiti z odločitvijo Ustavnega sodišča, zato seveda tudi zadnji možni ustavni kriterij, ki dopušča prepoved referenduma ni izpolnjen. Referendum o zakonu mora biti dopusten. V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo seveda zaradi navedenega glasovali proti predlogu sklepa o nedopustnosti referenduma.
Najlepša hvala, gospa Hot.
Doktor Tadej Ostrc za Poslansko skupino Demokrati Anžeta Logarja.
Spoštovani predsednik, hvala. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.
Današnja razprava ni in ne bo samo pravno vprašanje, ampak bo tudi vprašanje
politične poštenosti do ljudi. Če nekdo danes govori samo o referendumu, mora hkrati ljudem tudi povedati, kaj pomeni zadrževanje, izvajanje tega zakona. Pomeni, da bodo upokojenci še naprej plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo od svojih pokojnin. Pomeni, da številni samozaposleni obrtniki in podjetniki ne bodo dobili razbremenitev. Mladi in družine ne bodo dobili nižje obdavčitve najemnin za dolgoročen najem stanovanj. Hrana in osnovni izdelki ne bodo cenejši, zaradi nižjega DDV. Pomeni, da ne bo nižjih obremenitev dela in da številni razvojni ukrepi ne bodo stopili v veljavo in prav je, da to danes tudi jasno povemo. V politiki je najlažje reči, da si apriori proti. Težje pa je ljudem pošteno povedati kaj bodo, zaradi tega izgubili. Ta zakon vsebuje tudi pomembne ukrepe za razvoj države, gospodarstva in konkurenčnosti Slovenije. Govori o razbremenitvah, o večji motivaciji za delo, o privabljanju razvojnih kadrov in o tem, da država končno začne ustvarjati pogoje za razvoj, ne pa samo za nove obremenitve. Če želimo imeti javno zdravstvo, socialno državo in dolgotrajno oskrbo tudi čez 10 ali 20 let, potem potrebujemo gospodarstvo, ki ustvarja. Potrebujemo več investicij, več dela in več mladih ljudi, ki bodo želeli ostati v Sloveniji. Ne moremo samo pobirati vedno novih davkov in prispevkov ter pričakovati, da bo sistem deloval sam od sebe. Spoštovani, danes pa odločamo tudi o zelo jasnem ustavno pravnem vprašanju. Drugi odstavek 90. člena Ustave Republike Slovenije določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke, carine ali druge obvezne dajatve in ta zakon to nedvomno vsebuje. Gre za spremembe na področju dohodnine, dajatev za dolgotrajno oskrbo in DDV. Slovenska ustavna ureditev pa ne pozna referenduma o posameznih členih zakona. Referendum je mogoč samo o zakonu kot celoti. To pomeni, da državni zbor danes ne more preprosto zamižati pred ustavo, tudi če gre za politično občutljivo vprašanje. In tukaj želim biti zelo jasen. Demokrati referendum spoštujemo kot pomembno demokratično orodje, toda tudi referendum mora potekati v okviru Ustave Republike Slovenije. Pravna država pomeni, da pravila veljajo za vse enako. Tudi takrat, ko nam politično ali ideološko morda niso všeč. Če bi danes ravnali drugače, bi odprli nevaren precedens, kjer bi ustavo razlagali selektivno od primera do primera, odvisno od političnega interesa. To pa ni pot pravne države.
Spoštovani! Slovenija danes potrebuje razvojni obrat. Ljudje so naveličani vedno novih obremenitev, višjih stroškov in občutka, da država od njih zahteva vedno več, od nje pa dobijo vedno manj. Naloga politike ni samo deliti denar, naloga politike je ustvariti pogoje, da vsak posameznik nekaj ustvari. In prav o tem govori ta zakon. Zato bomo v Poslanski skupini Demokrati Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma podprli.
Hvala.
